Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

Pomlad na BanjšicahFoto: Mirko BijukličUVODNIK1 Ni nam vseenoVladimir HabjanOSTANKI VOJNE V GORAH4 Kdo je postaviltiste kamne?Ko vojna zaide tudi v goreMarjan BradeškoOSTANKI VOJNE V GORAH6 V Posočju še daneshodimo po njihMulatjereDušan ŠkodičOSTANKI VOJNE V GORAH9 Alpski zidItalijanski utrdbenisistem ob rapalski mejiKarla KofolOSTANKI VOJNE V GORAH12 Impresivna tetralogijao soški frontiPogovor z Vasjem KlavoroMarjan BradeškoMINIATURA15 Čas barv in barve časaMulatjera na CregnedulAleš NosanINTERVJU16 V gorah inpotovanjihje smisel življenjaPogovor z Andrejem ErcegomMaja DuhSLOVENIJI ZLATI CEPIN201220 Sanjači zlatihjam v K7 WestPlezala Luka Stražarin Nejc MarčičZdenka MiheličALPINISTIČNA ODPRAVAV KARAKORUM22 Uspešnoizpeljana idejaSlovenska prvenstvenasmer na K7Luka StražarALPINISTIČNA ODPRAVAV KARAKORUM24 Utrinki s plezanjain iz življenja vpakistanskih gorahCharakusaDavid Debeljak

MANJ ZNANI DOLOMITI26 Srce AgnèrjaZanimivo okno vCimi dei BalconiFranci HorvatZ NAMI NA POT28 Planota z razgledomBanjšiceMarjan BradeškoZ NAMI NA POT41 Manj znane AlpeMarmarole, skritibiser DolomitovJanez in Matija TurkZ NAMI NA POT – OPISI TUR33 Sveti Lovrenc, 799 m33 Vetrnik, 903 m35 Lašček, 1071 m35 Jelenk, 787 m37 Cimon del Froppa, 2932 m37 Croda Bianca, 2841 m39 Croda Bianca, 2841 m39 Cima Tiziano, 2802 mZGODOVINA45 "Živahno delovanje,ki vrvi v našemdruštvu …"Ob 110-letnici Trillerjeve kočein 60-letnici Gomiščkovegazavetišča na KrnuŽarko RovščekZIMSKA TURA50 Rombon v belipreoblekiLep dan s prijatelji vzasneženih gorahMilan MedenPOPOTOVANJE52 Med pravoslavnimisamostaniObisk polotoka AtosPeter SokličLITERARNI NATEČAJOB 100-LETNICI GRS55 Oče, gorski reševalecHana ČernivecLITERARNI NATEČAJOB 100-LETNICI GRS57 Po dedkovihstopinjahEmanuela Leban ParadaINTERVJU59 Ljubezen dozahtevnega poklicaKlemen Gričar, gorski vodnikPogovarjal se jeAndrej MašeraBILO JE NEKOČ62 Zgodba o nemaraprvem poskusuv steni OrlovcePeter MuckZDRAVJE64 Zakaj v hribihnosimo sončnaočala?Svetlobna poškodba očesaDr. Petra ZupetVARSTVO NARAVE65 Pogubna svetlobaNočni metuljiDušan Klenovšek1VREMENSKE STOPINJE INOPRIMKI66 Snežno gola intemperaturnopestra zimaVreme in razmere v gorahv meteorološki zimi 2011/12Miha Pavšek inGregor Vertačnik68 NOVICE IZ VERTIKALE69 NOVICE IZ TUJINE70 PLANINSKA ORGANIZACIJAVsebine vsehPlaninskih vestnikovod leta 1895 dalje nawww.pvkazalo.si.REVIJA ZA LJUBITELJE GORAIZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:Planinska zveza SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja petnajstega v mesecu.Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke,ki še niso bili objavljeni nikjer drugje.112. letnikNASLOV UREDNIŠTVA:Planinska zveza SlovenijeUredništvo Planinskega vestnikaDvorakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 LjubljanaT: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91E: pv@pzs.siwww.planinskivestnik.comODGOVORNI UREDNIK:Vladimir HabjanUREDNIŠKI ODBOR:dr. Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika),Emil Pevec (tehnični urednik),mag. Marjan Bradeško, Marta Krejan,dr. Andrej Mašera, Zdenka Mihelič,dr. Irena Mušič Habjan, dr. Mateja Pate, Dušan ŠkodičZUNANJA SODELAVCA:Tina Leskošek, Gorazd GorišekLEKTORIRANJE:Mojca Volkar Trobevšek, Mojca Stritar,Katarina Marin HribarGRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK:Schwarz print, d. o. o.NAKLADA: 6000 izvodovPrispevke, napisane z računalnikom, pošiljajtepo elektronskem mediju na naslov uredništvaali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov nevračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objaveali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnegaobjavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojouredniško politiko in prostorskimi možnostmi.Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva.Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitveizdajatelja ni dovoljeno.Naročanje:Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije,Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana,po elektronski pošti na naslov: pv@pzs.si ali potelefonu 080 1893 24 ur na dan.Številka transakcijskega računa PZS je05100-8010489572, odprt pri Abanki, d. d.,Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za tujino,posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za članeA vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dvameseca po izidu številke. Ob spremembi naslovanavedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisneodpovedi do 1. decembra za prihodnje leto.Program informiranja o planinski dejavnostisofinancirajo Ministrstvo za šolstvo in šport RS,Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS inJavna agencija za knjigo RS.FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Charakusa jealpinistično igrišče, ki omogoča izživetje sanj.Urban Novak pleza v skalnih stolpih nad baznimtaborom. Foto: Nejc MarčičUredništvo Planinskega vestnika skrbnopreverja vse članke in točnost v revijiobjavljenih opisov poti, ki pravilomavključujejo opozorila na nevarnosti in možnepasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opisvedno subjektiven, poleg tega se objektivnetežave na terenu lahko spreminjajo iz dneva vdan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije inPlaninska zveza Slovenije ne moreta prevzetinobene odgovornosti za morebitne poškodbeali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkolizaradi hoje po gorah po navodilih iz te revije.|3|

OSTANKI VOJNE V GORAHKdo je postavil tiste kamne?Ko vojna zaide tudi v goreHitel sem na Lemež in s Planine na Polju pod žarkimsoncem dobesedno tekel med bujno travo tja podskale. Nenadoma polje munca in okrog mene voda ...mirno se razliva preko rjavih skal, čista in dobra.To je tisti izvir! Izvir, o katerem sem bral, da so med prvosvetovno vojno k njemu hodili po vodo vojaki obehstrani. Voda je bila za vse! Bil sem sredi ostankov vojne,ki jih je tam na severni strani Krna, na Krnskih podih,še danes ogromno. Bil sem tudi sredi misli na krutostvojne – in na humanost, ki se je pred sto leti v vojni še znalapokazati. In ko tako danes hodimo po gorah, marsikjenaletimo na ostanke utrdb, strelske jarke, kaverne …Razmišljamo: kdo in kdaj – predvsem pa – zakaj?Besedilo: Marjan BradeškoIz časa FrancozovKo je del francoske armade leta 1797prodiral navzgor po dolini Soče, jepomembno vlogo prevzela utrdbapri Klužah, kjer danes stoji trdnjavaKluže. Na tistem mestu je sicer utrdbastala že prej, še v času Beneške republike,potem pa so stavbo utrjevali inširili, najbolj konec 19. stoletja, ko soAvstrijci zgradili še zgornjo trdnjavo(Hermannovo utrdbo). Trdnjavista v času soške fronte doživljalizanimive čase, omembe vredno je, da(spodnja) trdnjava Kluže v času prvesvetovne vojne nikoli ni bila zadeta –navkljub izjemno intenzivnemuobstreljevanju; ležala je v povsemmrtvem kotu za italijansko topništvo.|4| Planinski vestnik | APRIL 2012

Zgoraj: Gora pa stoji tam kot prej.Foto: Miljko LesjakSpodaj: Vhodni portal galerije Schönburgtunnel,Debela griža na Doberdobski planotiFoto: Marjan BradeškoZgornja trdnjava pa je bila močnopoškodovana.Soška frontaSoška fronta je gotovo od vseh vojnihdogajanj daleč najbolj zaznamovalanaše gore. Prva svetovna vojna in tudidogodki po njej so pustili številneostanke, ki jih še danes vidimo – innemalokrat s pridom uporabljamov naših gorah, posebej v zahodnemdelu domovine. Pa najsi bodo tomulatjere, po katerih vodijo planinskepoti, različna zavetišča (npr. Globoko),nekdanje vojašnice (npr. Koča na Črniprsti, Dom na Poreznu) in podobno.Je pa vse, kar gornik najde, posebej vbolj odročnih predelih posoških gora,še danes vredno občudovanja. Tehničnemojstrovine, kot so denimo ostankizgornje postaje tovorne žičnice tikpod vrhom Črnelskih špic. Pa izjemenlok – obrambni zid s strelskimi linamina sedlu Čez Brežič. Drzno speljanepoti, stopnice v strmem svetu, kise zdi neprehoden (nekoč so najumed iskanjem prehodov v pobočjuRombona tik pred nočjo rešile pravneke take stopnice). Ničkoliko je takihpomnikov, posebej nenavaden jespomenik na Peskih, kamnita kockaz okroglimi stebričastimi vogali,piramidasto streho in kroglo na vrhu.Kot da bi ga načrtoval mojster dr. JožePlečnik. Zanimivo je, da takrat kljubvojni niso pozabili ne na kulturo inne na vero, od vseh verskih znamenjiz tistih časov najbolj zgovorno kličespominska cerkev sv. Duha na Javorci.Svetla notranjost, modri nadih in brezštevila imen. Mar svetloba in modrinagovorita o nebesih? O nedosanjanihsanjah padlih vojakov?Številna vojaška pokopališča, odKrasa do Koritnice, govore o tehmladih fantih, ki so hoteli živeti, kiso sanjali o dekletih, o domačih, ocvetoči češnji pred domačijo … pa sopadli za največji nesmisel nesmislov.Mnogi nimajo groba in še danes,denimo v odročnem svetu Krnskihpodov, izpod skal štrlijo kosti. V takemtrenutku čas zastane – kot je za vednozastal nesrečnim vojakom.Druga svetovna vojnaSlednja v gorah ni pustila toliko sledi,ker takrat niso gradili toliko kot v prvisvetovni vojni ali v obdobju po njej.Veliko je bilo med drugo vojno uporabnegaše iz prejšnjih časov (Nemci sonpr. uporabljali trdnjavo Kluže), nekaj,kar je že stalo, pa sta vojskujoči se stranicelo uničili, da slučajno sovražnikV tokratni temi govorimo o ostankihvojne v gorah – dotaknemose mulatjer, različni vojnih inmedvojnih zgradb, predvsempa si ostanke ogledamo skozioči velikega raziskovalca soškefronte – Vasja Klavore.tistega ne bi uporabil zase. Tako usodoje npr. doživela prejšnja koča na Stolu,današnja Prešernova koča, ki so jopožgali partizani, okupatorji pa sopodobno, preventivno, minirali deleRupnikove obrambne linije.Kar je gotovo zanimivo za obiskovalcegora, pa so ostanki nekaj zrušenihletal, saj je med drugo svetovnovojno naše ozemlje preletavalo velikoštevilo tako sovražnih kot zavezniškihletal. Med najbolj znane sodijo ostankizavezniških letal na težko dostopnemobmočju na Temenu pod Rjavinoter pod Kotovim sedlom (v Tamarjuje celo spomenik) in na Mali planini(tudi spominsko obeležje).Spomin in opominKo hodimo med ostanki, ki nemogovore o tem, da gore niso bile vednotako mirne, lepe, prijazne, cvetoče,kot so v času našega obiska, se s spoštljivimspominom poklonimo vsem,ki so ostali tam gori. Proti svoji volji,za neko domovino, ki dostikrat splohni bila njihova, za nek košček ozemlja,ki je po vojni ostal tam, kjer je bil prej …Naj nam bodo vsa ta številna znamenja,zgradbe, poti, izklesana zavetiščain drugi ostanki vojne opomin, daje karkoli bolje kot vojna. Dogovor,pogajanja, vztrajnost, prijaznost inzavedanje, da na svetu sobivamo inpotrebujemo sočloveka. Mar niso pravto vrednote, ki odlikujejo ljubiteljegora? m|5|

OSTANKI VOJNE V GORAHV Posočju še daneshodimo po njihMulatjereBesedilo: Dušan ŠkodičZvidika bojnih delovanj v gorah osnovni problempredstavlja prehodnost terena, saj so vsi premikioteženi in upočasnjeni. Prehodnost zelo izboljšajo poti,vse je namreč boljše od brezpotja in že Napoleonovopravilo glede tega se je glasilo: "Kjer gre lahko koza,gre lahko človek. Kjer gre lahko človek, gre lahkobataljon, in kjer gre lahko bataljon, gre lahko armada."Včasu med prvo svetovnovojno in po njej je bilo naobmočju Posočja in njegovegaglobokega zaledja preko gora zgrajenorazvejano omrežje poti. Njihov namenje bil omogočiti transport in oskrbovelikega števila vojaštva na fronti,po končani vojni in novi razmejitvipa posadk na obmejnih objektih.Mulatjere še danes, po 70–90 letih odizgradnje, predstavljajo enega vidnihostankov preteklosti v naših gorah.Da so lahko vojaki v negostoljubnemsvetu preživeli daljša obdobja,Ohranjen odsek mulatjere pod PolovnikomFoto: Dušan Škodičjih je bilo treba stalno oskrbovati zživežem, strelivom, obleko, sanitetnimmaterialom, gorivom, razsvetljavo,gradbenim materialom, poštoin obenem omogočati izmenjavoali izpopolnjevanje vojaških enot.Za to, kako tovor spraviti v zaledje, jeobstajalo več načinov. Za nošnjo alivleko vozov ter podobnih prevoznihsredstev so se največkrat uporabljalemule, po katerih so te vojaške potitudi dobile ime. A če štejemo ostalinesoške fronte v zgodovinsko inmorda celo kulturno dediščino gorskegabojišča prve svetovne vojnena naših tleh, so mulatjere ostalevečinoma prezrte in prepuščenepropadu.MulatjeraPot v Krnsko pogorje,nora, zvita priča, živ dokaz iz zgodovine –nas, na veke zmešanih ljudi.Mulatjera, pot, ki peljetja med skale, čez prepade in vrtače,v kraje, kjer je NIČedino, kar živi.Kaj nas je ljudi obsedlo, da sovraštvo smo sejalipo prepadih, po vrtačah,po vrhovih, živi skali?Ni odgovora na to, ni in ga nikdar ne bo!Ker neumnost je ljudi, da, brezmejna, se mi zdi!Pa prepričan sem v to, da bi jutri spet bilo,kot stoletja že nazaj, spet enako, bog ne daj!Težka stvar je zgodovina, je nihče vse ne obvlada,se ponavlja ista zgodba, kar človeštvo tu obstaja.In če imela bi ime, kot ga imajo druge ceste,bi pisalo tam na tabli, kaj drugega kot:POT NEUMNOSTI ČLOVEŠKE.Janez MedvešekZakaj so mulatjere ostale prezrte?Mulatjere so bile zaradi širine vpreg vglavnem grajene. Mnogokrat so moralepremagati strma in težko obvladljivagorska pobočja, zaradi česar so bilestalno na udaru vremenskih neprilik,ki so jih na najbolj izpostavljenih predelihsčasoma tudi povsem zabrisale.Nasprotno so na nekaterih manj izpostavljenihodsekih mulatjere do danesostale praktično nedotaknjene, večinopa je pred propadanjem rešila povojnauporaba. Predvsem na tistih, ki sobile spremenjene v planinske poti, sobili poškodovani odseki obnovljeni,prehodnost pa je vzdrževana. Kajpaknaših markacistov danes še zdaleč nitoliko, kot je bilo nekoč vojakov, ki soza mulatjere tako rekoč dnevno skrbeli,in le težko si lahko predstavljamo,kako impozanten je moral biti pogledna gorsko infrastrukturo v njenempolnem sijaju. Žal se je kasneje za pohodništvoizrabil le manjši del mulatjer,|6| Planinski vestnik | APRIL 2012

ki se je dotikal zanimivih vrhov aliimel povezovalno vlogo. Nekatere souporabljali še lovci, v spodnjem delupa gozdarji za transport lesa. Preostalavečina tras je zaradi nezanimanja ljudiutonila v pozabo, kjer jih nezarisanena zemljevidih in zaraščene v naravimirno grizlja zob časa.Kako oskrbeti tisoče vojakovna gorskihpoložajih?Gorsko bojevanje je eno najnevarnejših.Vojaki na gorskem bojiščumorajo namreč poleg oboroženeganasprotnika premagovati še nevarniteren in se soočati s skrajnimi vremenskimirazmerami. Tudi soška fronta jev svojem zgornjem delu potekala poizrazito gorskem terenu. Italijanomje po začetnih uspehih in odmevnizasedbi Krna ter grebena Krnčica–Vršič–Kal, dela Batognice in Čukljepod Rombonom pošla sapa in kljubnovim ofenzivam in mnogim žrtvamv letu 1915 niso dosegli načrtovanihciljev. Zaradi načina bojevanja, pogojenegaz majhno mobilnostjo, se je natežko prehodnem terenu posledičnože kmalu izoblikovala kruta pozicijskavojna. Ko je prišla zima, je našla natisoče vojakov v strelskih jarkih,skalnih kavernah in barakah visokov gorah. Vse to moštvo je bilo trebazgolj za golo preživetje oskrbovati zosnovnimi potrebščinami. Že samokljubovanje naravi v teh izrednihokoliščinah je včasih pomenilo bojna življenje in smrt in zadolženi zaoskrbo ljudi na položajih so verjetnoprav tako kot vojaki preživljali hudepreizkušnje. Pred vojno so bile namrečgore praktično brezpotne, poti,kolikor jih je že bilo, pa z logističnegastališča popolnoma neuporabne zaprenos tisočev ton potrebščin. Vojaškeenote brez redne in ustrezne oskrbene morejo uspešno delovati in so ževnaprej obsojene na propad.Mulatjera, ki se v okljukih dviga s pl. Zapleč nagreben Krnčice; vzdolž grebena gre skozi predorna desni. Foto: Miljko LesjakKolikšne količine tovoraje bilo treba dostaviti?Po treh letih bolj ali manj pozicijskihbojev sta obe strani zelo izboljšali inutrdili svoji liniji ter olajšali oskrboenot z omrežjem udobnih mulatjer inmed seboj povezanih tovornih žičnic zvmesnimi pretovornimi postajami, kiso bile nepogrešljive predvsem pozimi,ko je bojišče prekrila več metrov debelasnežna odeja. Žičnice so bile različnihtipov in zmogljivosti, večinomaenostavno konstruirane in lesene, dopreboja fronte oktobra 1917 pa so jih vPosočju zgradili kar 210 kilometrov.Zanimivi so tudi podatki o oskrbiiz leta 1917, ko sta bili na avstro-ogrskistrani gorskega bojišča na prvi bojni črtirazporejeni dve diviziji, na italijanski pa|7|

Mojstrovke in do spodaj ležečegaVršiča. Tega so nadzirali finančni stražnikiin orožniki, ki so bili nastanjeniv današnjem Tičarjevem domu, zadodatno varovanje obmejnega pasupa so skrbeli še vojaki, ki so si postavilipostojanko nekoliko nižje, na izravnanihterasah pod vršiško cesto.Z Vršiča je bila nato meja speljanapreko Prisojnika, Razorja, Križain Luknje do vrha Triglava, od todpa preko Kanjavca, Velikega Špičjain Čela do Vrat. Za nadzor meje naobmočju Triglava so skrbeli finančnistražniki, ki so bivali v danes žalostnopropadajoči kasarni Morbegna tikpod Triglavom. Z drugimi enotami vdolini Zadnjica in Na Logu v Trenti sobili povezani preko udobne mulatjere,telefonske linije in tovorne žičnice,katere ostanki so ob poti proti Doličuvidni še danes. Mejo na območjuVrat in Komne pa so nadzorovaleenote, nastanjene v kasarni Za Lepočami.O velikosti in pomembnostite postojanke pričajo ruševine, nakatere naletimo ob poti od Krnskegajezera do Prehodcev in naprej doplanine Razor ter Črne prsti. Zaradidokaj lahke dostopnosti je bil ta delmejnega pasu med ranljivejšimi inzato močneje utrjenimi. V dolini podBogatinskim sedlom sta levo in desnoob poti dve dobro skriti utrdbi, ki najbi z navzkrižnim ognjem preprečevalisovražnikov prehod. Dodatno sta topomembno pot s Primorske na Gorenjskovarovala tudi vojaška položajapod vrhom Bogatina in na Monturi.Z Vrat se je nato meja nadaljevalapreko Bogatina, vzdolž grebena do|10| Planinski vestnik | APRIL 2012prelaza Globoko ter naprej prekoVogla, Rodice in Črne prsti do Lajnarja.Prvi del od Bogatina do Vogla so nadzorovaleenote, nastanjene v doliniTolminke, v Tolminskih Ravnah in naplanini Razor, drugi del nad dolinoBače pa so varovale enote s sedežemv Podbrdu. Najgloblje v visokogorjein v bližino državne meje je bilo močprodreti po dolini Tolminke, zatose je ta spremenila v močno utrjenoobmočje. Iz Pologa so bile visoko podhribe speljani dve tovorni žičnici inširoka mulatjera. Ta se je pri planiniDobrenjščica združila z že omenjeno,ki je peljala od Krnskega jezera prekoprevala Prehodci do Črne prsti. Nato glavno prečno mulatjero, ki jedanes pomembna in dobro obiskanaplaninska pot, so se vezale še številnedruge, ki so omogočale dostop inoskrbovanje najvišje ležečih vojaškihpostojank. Med pomembnejše sodimulatjera od planine Razor protiprehodu Globoko. Tu je v južnopobočje vkopana utrdba z dvemabojnima blokoma, ob njej stoji manjšastražarnica, nižje ob poti proti planiniRazor pa se v eni izmed skal skriva šedruga, nekolika manjša utrdba, ki pa jeItalijanom ni uspelo dokončati.Zadnje večje utrjeno območjesektorja Zgornje Posočje je na skrajnijugovzhodni strani Julijcev, nadzgornjo Baško grapo. Star prehod VrhBače, preko katerega je že v prazgodovinivodila pomembna trgovskapot, je bil varovan z dvema utrjenimapostojankama. Prva se je nahajala vneposredni bližini prehoda, druga pana višje ležečem Možicu, kjer je biloFoto: Miljko Lesjakzgrajenih več manjših utrdb in večjadvonadstropna kasarna, do katere jebila iz Podbrda speljana tudi tovornažičnica. Na vrhu sosednjega Lajnarjaje bil zgrajen utrdbeni kompleks zavarovanje prehoda preko PetrovegaBrda. Od tod je bilo moč nadzorovaticelotno Soriško planino, Ratitovec,območje Porezna, spodaj ležečePodbrdo in vasi nad njim ter ves gorskigreben od Črne prsti proti zahodu.Utrdbe med Možicem in Lajnarjem sobile povezane z mulatjero, ki je bilaspeljana tik pod grebenom. Še enomočno utrjeno območje XXI. sektorja,kjer je nekdanja kasarna danespreurejena v planinski dom, pa je bilozgrajeno tudi vrh Porezna na drugistrani doline.Druga obrambna črtaNekoliko dlje od meje, bližje gorskimdolinam in večjim naseljem, se je nahajalat. i. cona odpora. Objekti v temobmočju so bili zgrajeni z namenom,da zaustavijo in oslabijo sovražnikovprodor proti notranjosti dežele.Za razliko od prve cone, kjer so bilemanjše utrdbe zelo na gosto razporejenevzdolž vse meje, se bile tu utrdbevečje in zgrajene zgolj ob pomembnejšihprehodih. Za obrambo prehodaiz Trente proti Bovcu je bil zgrajensistem utrdb med vasema Soča inKal - Koritnica. Sestavljalo naj bi ga petsrednje velikih in dobro zamaskiranihobjektov, od katerih pa je Italijanomdo kapitulacije uspelo dokončati ledva. Sta nedaleč od ceste v zaselkihZa otoki in Na Malnku, nedokončaneutrdbe pa stoje nekoliko višje.Drugi pomembnejši prehod, ki soga posebej zavarovali, je bil v Pologuv dolini Tolminke. Tu so bile polegkasarn finančne straže in obmejnemilice še tri večje utrdbe, ki so povsemobvladovale ozko dolino. Prvi dve stadobro vidni in sta na travniku medcesto in strugo Tolminke, tretja pa jevkopana v kamnit breg na desni stranidoline. Tretji pomembni prehod jepotekal preko Petrovega Brda. Tu stav Podporeznu in nedaleč od prehodadve večji utrdbi s skladišči in prostoriza vojsko.In še zaledjeNajveč vojske, vojašnic in skladiščnihobjektov je bilo nakopičenih v tretji,od meje najbolj oddaljeni razmestitveniconi. Ta je bila namenjenastalni nastanitvi vojaških enot terzbiranju in razmeščanju vojakov, kibi prišli v obmejni prostor v primerusovražnikovega vdora.

Propadajoča poslopja obmejne straže v doliniZa Lepočami, kjer so bili nastanjeni vojaki, kiso nadzirali prehod preko Bogatinskega sedla.Foto: Karla KofolGlavni center je bil v Tolminu, kjer jebil tudi sedež XXI. sektorja, manjši paše v Podbrdu, Kobaridu, na Srpenici, vBovcu, Logu pod Mangartom, Soči inTrenti, kjer je danes dom Triglavskeganarodnega parka.Rupnikova linijaO Rupnikovi liniji, ki je potekala z druge strani rapalske meje kot odgovor na Alpski zid, smo vPlaninskem vestniku že pisali. Mnoge evropske države, ki so bile po prvi svetovni vojni še podvtisom bojevanja v strelskih jarkih, so se zaradi gospodarske krize, pospešenega oboroževanjain ekspanzijskih teženj sosed lotile postavljanja utrjenih obrambnih linij. Tudi KraljevinaJugoslavija se je lotila utrjevanja svojih vzhodnih in zahodnih meja.Na zahodu ob rapalski meji je sistem utrdb potekal od Tromeje do Reke v Kvarnerju, večinomatorej po slovenskem ozemlju. Linija proti Italiji je bila razdeljena na pet sektorjev, šesti je bildoločen po nemški zasedbi Avstrije ob severni meji (Mislinjska dolina, Maribor). Zavarovaniso bili še vsi mejni gorski prelazi in tudi nekateri globlje v notranjosti, prehodi preko rek inrazni strateški objekti. Z deli so pri nas začeli precej za Italijani, intenzivneje šele konec leta1938. Do takrat so bile dokončane predvsem ceste, nato pa je bilo treba utrjevalna dela zaradipereče evropske situacije zelo pospešiti in gradnjo je prevzela vojska, ki ji je poveljeval generalRupnik. Za gradnjo so vpoklicali na desettisoče vojaških rezervistov, delo je dobilo tudi mnogodomačinov, razni obrtniki, gostilničarji in tuji delavci, ki so prišli z vseh koncev kraljevine.Dela na Rupnikovi liniji bi morala biti po načrtih končana do leta 1947, a so bila še prednapadom na Jugoslavijo leta 1941 ustavljena. Nedokončana linija ni nikoli služila svojemunamenu, okoli 4000 zgrajenih bunkerjev raznih tipov in nekaj večjih utrdb pa je v novi državinenavadno hitro utonilo v pozabo. Večino je prerasel gozd. Šele v zadnjih letih linijo ponovnoodkrivamo. Marsikje imajo organizirane turistične oglede notranjosti objektov in poučnepohode v spremstvu lokalnih vodičev.Dušan ŠkodičKljub najsodobnejši obrambnigradnji in premišljenemu sistemuvarovanja meje pa mogočni Alpski zidni mogel preprečiti razpada italijanskedržave. Ob začetku druge svetovnevojne je bila večina objektov v prviin drugi coni izpraznjena, tako damogočne utrdbe niso nikoli opravileposlanstva, ki jim je bilo namenjeno. mLiteratura:Tomaž Pavšič: Ob stari meji: pričevanja inspomini. Bogataj, 2006 (prva izdaja: Bogataj,1999).Massimo Ascoli idr.: Fortezze e Soldati aiconfini d‘Italija. Editrice Temi, 2004.Aleksander Jankovič-Potočnik: Rupnikovalinija in Alpski zid, Utrjevanje rapalske mejemed letoma 1932 in 1941. Galerija 2, 2004.Miha Naglič: Dediščina rapalske meje: Rupnikovalinija in Alpski zid, življenje ob rapalskimeji v letih 1918–43(47) : poskus utemeljitvenove muzejske zbirke. Pegaz International,2005.Karla Kofol: Varovanje in utrjevanje Rapalskemeje. Vojske, orožje in utrdbeni sistemi vPosočju. Tolminski muzej, 2008.Massimo Ascoli, Alessandro Bernasconi:Cinque corpi, un solo confine. Ritter Edizioni,2008.Aleksander Jankovič Potočnik: Rupnikovalinija: odkrivanje utrdb ob rapalski meji.Ad Pirum, 2009.|11|

OSTANKI VOJNE V GORAHImpresivna tetralogijaPogovor z Vasjem KlavoroBesedilo: Marjan BradeškoVslovenskih gorah, posebej ob vsej zahodni meji – od tromeje vse do Krasa –je največ sledi pustila prva svetovna vojna, saj je takrat na omenjenem ozemljupotekala znamenita soška fronta. O tej fronti pišejo in govore mnogi še danes – takopri nas kot v tujini. Gotovo lahko na prvo mesto med tistimi, ki jih je soška fronta zavedno zaznamovala in ki so ji postavili nesmrten zgodovinski spomenik, postavimoprim. mag. Vasja Klavoro, dr. med. V njegovi znameniti tetralogiji o soški fronti sokar štiri knjige, skupaj preko 1200 strani: Plavi križ, Koraki skozi meglo, Škabrijel inDoberdob. Vasja Klavora, zgodovinar, fotograf, gorski reševalec, zdravnik, politik, častniobčan občin Bovec in Tolmin, se je našemu povabilu na pogovor z veseljem odzval.Štiri knjige o soški fronti. Kdajste imeli čas za vse to in kako steusklajevali vse svoje dejavnosti?Zanimanje za zgodovino me je spremljaloskozi vse življenje, posebno zadogajanja v Posočju, kjer sem doma.Pritegnile so me pripovedi mojegaočeta in mnogih, danes že pokojnih,o obdobju prve svetovne vojne. Mojepoti po krajih ob Soči in gorah nadsoško dolino so me kot planinca indolgoletnega gorskega reševalca,ob ostalinah neke vojne, ki so zaznamovalete kraje, prepričale, da sepoglobim in raziskujem to obdobje.Več kot dvajset let je minilo, odkarsem se odločil, da o tem obdobju tudipišem, in v teh letih so nastale moještiri knjige o soškem bojišču: Plavikriž, Koraki skozi meglo, Škabrijel inDoberdob. Veliko svojega prostega|12| Planinski vestnik | APRIL 2012

o soški frontiVasja Klavora Foto: Marjan Bradeškočasa sem posvetil temu delu, kar obmojem zahtevnem poklicu zdravnika--kirurga ni bilo vedno sproščenopisanje. Trdna in odločna volja, danaredim, kar sem se odločil, je botrovalamojemu uspehu.Imate kakšne številčnepodatke o svojih knjigah?Zadovoljen sem in tudi ponosen, damoje delo o soški fronti obsega polegprvih štirih izdaj še razširjen ponatisprve knjige ter ponatis druge in tretjeknjige. Knjigo Plavi križ so prevedliItalijani, knjigo Doberdob Madžari.Vse štiri knjige je Mohorjeva založba vCelovcu izdala tudi v nemškem jeziku.Skupaj torej štirinajst knjižnih enot.Vesel sem bil, da so slovenski bralcilepo in z zanimanjem sprejeli mojedelo, tudi odziv in ocena nemško,italijansko in madžarsko govorečihbralcev me je prepričala, da jih je mojedelo pritegnilo.Koliko ste hodili po terenu in koliko poarhivih, muzejih? Kje ste izvedeli največ?Veliko sem hodil po hribih, brezpotjih,zanimivih krajih, kamor so menapotili mnogi domačini, posebnoprijatelji Stanko Jermol iz Tolmina,pokojni Danilo Šuligoj in Ivo Ivančič,oba iz Bovca. Pokazali so mi marsikateroneznano pot in mnoge ostalinetega obdobja. Zapisoval sem si vsein fotografiral in srečo sem imel, dasem spoznal še zadnje žive priče tegaobdobja ter si zapisal njihova pričevanja.V vsem obdobju svojega dela semskoraj vsako leto obiskal Vojni arhiv inVojni muzej na Dunaju in tudi muzejein razstave na italijanski strani. Številnidokumenti in številne knjige avstrijskih,italijanskih in tudi zapisi in delaslovenskih avtorjev so dopolnjevalimoje znanje o obdobju prve svetovnevojne ob Soči.Kaj od ostankov prve svetovnevojne v naših gorah je na vasnaredilo največji vtis?Kjerkoli sem hodil, po gorah nadBovcem, po Krnskem pogorju, pohribu Prižnica nad reko Sočo ali poBatognica, na frontni liniji, ki poteka povzhodnem delu gore. Foto: Miljko Lesjakkamniti Doberdobski planoti, semvedno podoživljal vse, kar se je tamdogajalo v času prve svetovne vojne.Boj, v katerega so bili pahnjeni vojakištevilnih narodnosti, trpljenje inumiranje. Kot mladenič sem prvičobiskal Krnsko pogorje in pretreslome je, takrat že kot študenta medicine,ko sem videl po kamnitih jarkih raztresenečloveške kosti in prestreljenolobanjo, ki sem jo našel na brezpotju.Ste pri svojih raziskovanjih pogorskem svetu odkrili kakšnoše posebej zanimivo stvar?Pred leti mi je na obisku v Trentizdaj že pokojni trentarski lovec dalokrog 40 cm dolg vrhnji del debelepalice, bogato in globoko izrezljane.Umetniško izdelan lesorez z izrezljanoletnico 1916. Večkrat sem doma vzel vroke ta predmet in prepričan sem bil,da gre za lesorez, podoben ruskemunarodnemu motivu. Ob spodnjem delusta bili vrezani še dve črki, P, B in nekajpodobnega kot rimska II. Končnosem spoznal, da moram črki prebrati vcirilici: ruski vajeno plenij! Ruski vojniujetnik! Daleč od svoje domovine, vkatero se morda ni nikoli vrnil, mi je zapustilsvojo ročno izdelano umetnino!Če bi vas prosil, da me peljite tja, kjerbom videl na enem kraju kar največostankov, kam bi me odpeljali?Zanimiv je ogled odprtega muzejana Kolovratu, hriba Mengore medVolčami in Čiginjem, Mrzlega vrha nadplanino Pretovč, ostalin blizu Kobarida,Batognice in zanimiva je pot od Čukljenad Bovcem in dalje pod masivomRombona do kote 313 in navzdol dodoline Koritnice pri trdnjavi Kluže.Mislite, da se kje v gorah skriva šekakšna izjemna stvar, ki je iz časovsoške fronte še nismo našli?V obdobju med obema vojnama somnogi ljudje v Soški dolini živeli odprodanega železja, ki so ga nabirali pogorah. Pozneje so tudi številni zbiralcidopolnjevali svoje zbirke s številniminajdenimi predmeti. Na brezpotjihse lahko še kaj najde! Gotovo je, da soizstrelki težkih topov zasuli mnogevhode v številne kaverne, raztreseneod Rombona do Krasa. Sneg in dežspirata zemljišče in včasih odkrivata|13|

ostaline tega obdobja. Ne bi smeli brezvednosti, brez nadzora, le v želji, danekaj najdemo, skruniti in uničevatiteh ostalin!Ko hodimo po gorah, kako najločimo, kaj je iz časov soške fronte,kaj pa iz kasnejšega obdobja –Alpski zid, Rupnikova linija?Včasih res planinci zamenjujejo ostalineprve vojne, medvojnega obdobjain druge vojne. Domačini in domačiplaninski vodniki to ločijo in poznajo!Na voljo je kar dosti literature inopisov poti, potrebno pa je tudi nekajosnovnega zgodovinskega znanja odogodkih v gorah Julijskih Alp.Kaj vas je vodilo pri pisanju knjig?Po izobrazbi nisem poklicni zgodovinar,sem se pa pri svojem delu držalmetod raziskovalnega dela – zbratičim več podatkov, jih preveriti inbiti kritičen do pričevanj. Poskušalsem pisati tako, da je knjiga berljiva:pripovedno, z osebnimi razmišljanji,kdaj malce literarno, predvsem pa venostavnem jeziku, da lahko mojadela bere kar najširši krog bralcev.V zgodovino ste posegli še malo dlje, vašaknjiga Predel 1809 govori o avstrijskofrancoskihspopadih na slovenskemozemlju. Je bilo raziskovati to trši oreh –verjetno je tudi manj sledi iz teh časov?Že kot otrok sem poslušal svojegaočeta, ko sva obiskala mogočenspomenik pod trdnjavo na Predelu.Podoba umirajočega leva mi je obvsakem obisku tega kraja vzbujala zanimanjein radovednost, kaj se je tam vzačetku 19. stoletja dogajalo. Zbiranjeliterature in virov iz tistega obdobja,obhodi, obiski Vojnega arhiva naDunaju in v Parizu so pozneje vedno|14| Planinski vestnik | APRIL 2012bolj dopolnjevali moje vedenje o tehdogodkih. Tako je počasi nastajalaknjiga Predel 1809, ki pripoveduje opohodu dela francoske armade poSoški dolini in čez Predel proti Dunaju.Avstrijski branilci so na mestu, kjerstoji danes spomenik in kjer je bilatakrat lesena kladara (trdnjava, op. ur.),poskušali preprečiti ta pohod, toda obfrancoski premoči so skoraj vsi padli.Enako se je zgodilo tudi v Kanalskidolini pri Naborjetu.Menite, da naj se ostanki vojne v gorahohranijo, morda celo obnovijo kotspomenik – ali pa naj počasi prepustimonaravi, da pogoltne sledove morije?Mnoge ostaline, v skalo izvrtanekaverne, skalni okopi, kamnitestopnice bodo morda za vedno ostalikot spomin na veliko vojno v našihgorah. Mnoge zanimive ostaline sozavarovali, mnoge so spremenjene vodprte muzeje, tako po zaslugi Kobariškegamuzeja kot članov Društva 1313iz Bovca, društva Peski iz Tolmina,društva Soška fronta in društva IR 87.Nikoli ne bodo izbrisane vse sledi tegaobdobja; kar so zavarovali in obnovili,bo tudi naše zanamce spominjalo nato tragično in krvavo obdobje. Žal,Slovenci smo postavili na svojemozemlju le en spomenik slovenskimvojakom, ki so se borili na soški fronti.Majhen in skromen, pod Škabrijelom,edini ob manjši kovinski plošči na vrhutega hriba. Visoki državni predstavnikiItalije, Avstrije in Madžarske vsakoleto polagajo državne vence na svojespomenike. Morda se bo pri nas tozgodilo na Cerju? Sam sem spremljalmadžarskega predsednika parlamentana obisku Doberdobske planote.Oba naroda, slovenski in madžarski,imata pesem Doberdob, pri nas žeBatognica, avstro-ogrska kaverna na vzhodnemdelu gore tik za frontno linijo. Fotografirano takojza vhodom, kjer se široka rova razdelita. Po levemkraku se pride do mesta minske eksplozije, desnikrak pa po strmih stopnicah privede na vrhsevernega pobočja Batognice. Foto: Miljko Lesjakponarodelo, ki se spominja tega krvavegabojišča, kjer so padli številni slovenskiin madžarski vojaki. Sredi te s krvjoprepojene kamnite pokrajine bi lahkopostavili skromno znamenje in na ploščiv našem jeziku zapisali, da so se tamborili in umirali Slovenci! In imeli bi spominskoznamenje, pred katerega bi lahkopredstavniki naše države enkrat na letopoložili venec s slovensko trobojnico.V spomin vsem našim rojakom, ki so semorali boriti in umirati na soški fronti. mPriporočeno branjeVasja Klavora: Predel 1809: avstrijsko-francoskivojni spopadi na slovenskem narodnostnemozemlju. Mohorjeva, 2003.Davorin Vuga: Soška fronta 1915–1917,Isonzofront 1915–1917. Založba Obzorja, 1990.Vasja Klavora: Plavi križ: soška fronta: Bovec1915–1917. Lipa, 1993 (prva izdaja: Lipa, 1991).Vasja Klavora: Koraki skozi meglo: soškafronta, Kobarid, Tolmin 1915–1917. Mohorjeva,2004 (prva izdaja: Mohorjeva, 1994).Marko Simić: Po sledeh soške fronte.Mladinska knjiga, 1996.Vasja Klavora: Škabrijel: soška fronta: 1917.Mohorjeva, 2011 (prva izdaja: Mohorjeva, 1997)Miro Simčič: 888 dni na soški fronti.Orbis, 2006.Vasja Klavora: Doberdob: kraško bojišče: 1915-1916. Mohorjeva, 2007.

MINIATURAČas barv in barve časaMulatjera na CregnedulBesedilo: Aleš NosanSlišal se je samo lahek jek vetravisoko nad našimi obrazi. Nastalje čas barv, čas brez zvoka,površje, po katerem smo hodili, je bilosvetlo do bolesti, skoraj povsod se jepobarvalo v živih tonih, še svetlejšihin jasnejših kot otroška igra in smejanje.To barvanje narave nas je vleklovase. Pokrajina, po kateri smo hodili,je tekla kakor reka, premikala se jev enakomernih spustih in vzponih,na travnikih so rasle drobne rože vpredzimskem času. Ni bilo videti, dabo ta dan prenehalo sijati sonce, ki nasje že na planini Pecol, visoko nad Nevejskimsedlom, spomnilo, da bomogorsko deželo videli brez konca.Res smo jo videli brez konca. Od visokegazidu Kanina so valovali gore invrhovi vse do kraljevskega Montaža,ki nam je ostal za hrbtom, ko smose nad planino Cregnedul di Soprazavihteli v brežino. Vojaško mulatjerosta razdrla čas in vreme, kamni sose kotalili po travnati gredini, kljubtemu pa je peljala, vdano in prav ničstrmo, čeprav se je skupaj z namivzpenjala v strmino. Kako osupljivoelegantno so gradili vojaki prvegasvetovnega spopada te poti. Rasla jevisoko, mulatjera, skoraj previsoko.Kakor sled letala v modrini globokeganeba. Dolge, viharne ovinke je jemalakakor pesem, samo nas je neslo vvišave. Počasi smo hodili, stopinje sobile lahkotne, mehko so se vdirale vmehkobo, iglice in trave.V spodnjem delu se je odkrivalgozd, drevesa so vrela kot vulkan.Drevesa, macesnova drevesa. Zadnjidan oktobra je sonce zalivalo ta gozdin gaj, ves gozd je bil rumen. Iglice sose nabirale v venec, plamenica se jerazgorela, nežno je pretakala pozlatelioker z drevesa na drevo. Zdaj je vessvoj smehljaj jesen zapodila čez gore.Vse se je nadaljevalo v neskončnost.Pot, koraki, trave, macesni kakor pomaranča,visoke gore na odru našegaživljenja. Bilo je lepše kot kdajkoli, šelepše, kot so bili nekdaj lepi Tamarčinimacesni. Vžigalna vrvica lepega dne jegorela z vso silo, trepetal je duh naravekot pregreti zrak avgusta.Ko smo izstopili iz drevesnegaobjema, so nas že čakale prve inzadnje trave, goste trave, vse rumenein rdeče trave indijanskega poletja.Vse oranžne in bakrene, visoko razpotegnjeneokoli naše steze. Svetloba,nepozabno čista, je pokrivala svetkot zlat plašč. Zgoraj se je sneg bliskalna soncu, sem in tja so ležale večjezaplate in dražile občutljive oči. Vsebolj in bolj se je odpiralo obzorje.Množile so se ruševine, okostja izzidov. Vojni objekti, stare razpadlinekrvave fronte ob Soči, so mi podalisvoj album in zdelo se je, kot da so sezaprašene fotografije vznemirjenovrnile z dolgega potovanja. V tehgorah je Julius Kugy, veliki gornik inpoet, z nasveti pomagal Avstrijcem,da so se lahko v hudih bojih obdržalina vršinah. Potem pa smo vstopili dvatisoč metrov visoko na planoto. Strelskijarki so se kar vrstili v neskončnost.Veter s severa je zanihal po naših oblačilih.Proti vršni točki se je dokončnoobrnil mulatjerin krog.Barve časa so spletle čas barv vzamišljeno celoto. Naravnost spredajnas je v belih skalah čakal Cregnedul –naprej iz dolgega grebena pomaknjenipomol. Na levi strani se je mogočniŠpik nad Špranjo zdel kot pokrajinana Luni. Razbrazdana in siva, morjetišine v višini. In na desni – tam soViševa obzidja nezavzetno oddajalamoč kamna in njegov skalni plašč seje čutil kot križarska trdnjava. Nekajmalega pod vrhom Cregnedula jemulatjera odvijugala na sever. Našapot se je končala. Še veter se ni večzatikal v deželo. Globoko so se skrilisilni pihljaji. Želeli smo si pot, ne vrha,Foto: Aleš Nosanin ni bilo potrebe, da pristopimo navrh. Tako smo sedli v trave, v kratkihmajicah, dva krat tisoč in še skoraj štiristometrov v višavi. Pobočje pod nami,blago zasuto s snegom in skalovjem,se je temno-svetlo prevračalo kakorbel plaz. Nebo je bilo še bolj modro,skoraj kot bi odhajalo iz svetlobe. Ensam oblak se je pripeljal na obzorje.Kakor turški med mojega otroštva.Na sestopu smo čar in zgodbonaprej lovili v dnevu. Čas je izginjalza nami. Ob drevoredu macesnovnedoločnega objema, tik preden smose potopili v gozdove, so bile stareZ Nevejskega sedla pelje lepa ozkacesta na planino Pecol, približno1500 metrov visoko. S parkiriščagremo po makadamskem kolovozuproti vzhodu do planine Cregneduldi Sopra, kjer se udobno speljanamulatjera odpravi v višave. Pot jeves čas lepo razvidna in orientacijaje povsem enostavna. Celotno turobrez hitenja, z vzponom in sestopom,opravimo v približno petih do šestihurah mirne, zložne hoje.veje še zmeraj vse orumenele, obpravljičnem hodniku se je brez koncanaslanjala veranda najbolj rumenihiglavcev mojega življenja. Hipnotičnosmo hodili po tej stezi in uživali vhudourniku zloženih kamnov, zbežanjem v trave in prehajanjem iznjih, hrepeneče v prepletu vrtoglavenarave in zgodovine. m|15|

INTERVJUV gorah in potovanjihje smisel življenjaPogovor z Andrejem ErcegomBesedilo: Maja DuhV mestu São Luis,Brazilija 2010Foto: Alenka KrajncKaj vam je alpinizem pomenil v mladihletih, v letih vašega alpinističnega začetka,in kaj vam pomeni sedaj, ko imate zaseboj kar nekaj izkušenj v gorah?Ko sem bil "majhen", sem verjel vpank in nezdravo življenje. Pogostosem visel v K4, Kavarni Union alipokojnem disku FV. Kronično semkonzumiral radio Študent. Zanimalome je vse v zvezi alternativno kulturoin uporništvom, ostalo se mi je zdelomanj pomembno. S prihodom tranzicijein kapitalizma pa so ideali odšli.Udinjanje za denar je postalo norma.Počel sem stvari, v katere nisem verjel,za profit.|16| Planinski vestnik | APRIL 2012Potem pa sem nekega lepega dne,kot popoln alpinistični začetnik,pozimi bivakiral. Nenapovedano.Stran od vsakdanjega kiča, v okolju, vkaterem obstaja samo bistveno, semspoznaval mejno. In bilo mi je všeč.Počasi sem se prelevil iz priložnostnegavernika v alpinističnega odvisnika.Danes mi alpinizem predstavlja širokdoživljajski spekter. Lahko je prvobitnaigra preživetja v naravi, lahko je primeručinkovite naravne selekcije, lahko jepsihoanalitični kavč v vertikali, lahkoje uporništvo brez razloga, lahko jedroga, lahko je egotrip, lahko je iskrenoprijateljstvo, lahko je prisilno prijateljstvo,lahko je užitek, lahko je trpljenje,lahko je utvara, da si na svetu sam,lahko je sinonim za svobodo …Kakšni so vaši spomini na prve trenutkev steni, gorah? S kom ste največ plezali?Spomini so unikatni. Najzanimivejšeavanture sem doživel, ko še nisembil član alpinističnega odseka. Zdelose mi je, da odkrivam nov svet. Nazačetku sem bil precej zagnan inbrezkompromisen. Nisem točno vedel,v kaj se spuščam, zato so se številnalomastenja zakomplicirala. Ravno tanepredvidljivost pa me je še dodatnonakurila in močno sem bil na trnih, čenisem našel pajdaša za naslednjo avanturo.Plezati sem začel relativno star, pridobrih tridesetih. Bratranec, ki me jev vertikalo odpeljal prvi, je imel mojezagnanosti hitro dovolj. Potem semsomišljenike iskal povsod, neodvisnood ferajna. Na začetku sem večinomaplezal z manj izkušenimi soplezalciter se učil na lastnih napakah. Počasi,a vztrajno sem spoznaval alpinističnosceno in s tem se je povečal tudi izborsoplezalcev, s katerimi sem bil v bolj alimanj enakovrednih navezah. Lanskoplezalno sezono sem malo več plezalz dekleti in moram reči, da mi je pravpasalo skulirano žensko vzdušje brezodvečnega petelinjenja.Bi hoteli opisati kakšen posebejzanimiv doživljaj?Nenavadnih doživljajev je bilo več.Recimo v steni Eigerja, na bivaku smrti, 1tam sem praznoval rojstni dan, zadarilo pa sem dobil par dimov domačice.Komično je bilo na Svalbardu, kjersmo okoli šotorov napeljali laks ter nanj1Bivak smrti – primerno mesto za bivak v severnisteni Eigerja (Heckmairjeva smer).

Redko spoznamo v življenju nekoga, ki je pristno in iskreno zatopljen v določenostvar, določeno početje. Nekoga, ki zna ceniti tiste male stvari, ki naj bi takoveliko pomenile, in nekoga, ki se kljub krutemu tempu življenja še vedno znaodpraviti v neznane kraje in naravo. Andrej to počne že vrsto let. Nekoč je prišeltisti trenutek, ko se je odločil, da bo za svoje užitke, potovanja, plezanje tvegal rednoslužbo in samo potoval in pristno dojemal svet okoli sebe. Je zelo vsestranski človek,pozitiven, vedno nasmejan in sproščen. Pleza, potuje, fotografira, kolesari, teče ...A tako kot mnogi, ki se odpravljajo po svetu, je ugotovil, da je doma najlepše.pritrdili strašilne petarde, namenjenepreganjanju severnih medvedov.Jasno, petarde so ob spotikanju čeznevidni laks strašile le nas same,medvedov pa na žalost nismo videliniti od daleč. Zelo utesnjen je bil bivakv Kirgiziji, kjer smo štirje sedeli naledeni polici in zgornjo polovico teleszbasali v bivak vrečo za dva. V vreči jebilo sicer toplo, a premakniti se nismomogli niti za milimeter. Zdelo se mije, da se bom zadušil. Počutil sem se,kot da bi me živega zapakirali v krsto.Istočasno pa je spodnja polovica telesaprosto uživala povsem drug tretma nasvežem zraku pri –20 stopinjah.Hecna avantura iz mojih plezalnihzačetkov se mi je zgodila s starejšimsoplezalcem, ki je sedaj v alpinističnempenzionu, še vedno pa je aktivenumetnik. Nisem se dovolj natančno pozanimal,kje je sestop iz Končarjevegažleba, 2 in ko sva v mraku prišla na vrhsmeri, ga nisem našel. Za nameček svapozabila še čelke in teren za pravo lomastenjeje bil pripravljen. Najprej meje kolega spustil čez prepad, da bi našelsestop. Viseč na vrvi v temi nisem videlnič. Sledilo je mučno tulanje po zemlji2Končarjev žleb v Trenti – zimska plezalna smer.in travi čez previse nazaj do njega.Komaj sem se izognil celonočnemubingljanju v pasu. V nadaljevanju svase raje držala manj strmega, a zato zelotežko prehodnega terena. Do jutra svablodila po rušju nad prepadi v smerilučk, ki so spokojno sijale v vasi Trenta.Ko sva končno stopila na trdna tla, svaopravila še inventuro opreme in ugotovila,da je kolega dobesedno puščalsled za seboj. Nevede se je namreč mediskanjem sestopa poslovil od derez,vijakov, matičark …Leta 2004 ste bili na svoji prvi odpravi vPakistanu, 2006 v Patagoniji in Kirgiziji,2007 na Svalbardu, 2008 v Yosemitih,2009 v Omanu in High Sierri, 2010 spetv Pakistanu, 2011 v Miyaru ... So vas teodprave kaj spremenile v smislu, dana določene stvari gledate drugače?Zame so odprave nepredvidljivoraziskovanje težko dostopnih delovplaneta v nedotaknjenem naravnemin pogosto nerazumljivem kulturnemokolju. Avantura je zagotovljena. To jemoj glavni motiv, da sploh grem. Nanek način podoben avanturističenpristop imava z Alenko 3 na potovanjih3Alenka Krajnc – življenjska sopotnica.Treking v parku Sarek, Švedska 2010Foto: Andrej Ercegin trekingih, saj se nanje ne pripravljava.Pot je plod improvizacije in trenutneinspiracije. Vsaka odprava mi je nekajdala, večinoma v dobrem smislu.Odprave so predvsem zadostile mojiželji po prakticiranju drugačnosti nekjena ekskluzivnem obrobju. Skupaj zdrugimi pustolovščinami so mi razširileobzorje in spremenile moj pogled nasvet. Bolj sem kritičen do potrošništva.Udinjanje, ki služi interesom neskončnegavsakovrstnega kopičenja in razmnoževanja,mi je vedno bolj tuje. Mojobčutek odtujenosti se še poglobi, kosam lomastim po zasneženih vrhovihnekje nad meglo vsakdana.Na odpravah ali potovanjih običajnodoživim dva kulturna šoka, najprej napoti iz Slovenije ter nato ob vračanjuvanjo. V Aziji sem, recimo, nazornodojel, da sta na svetu vsaj dve realnosti,sterilna in razvajena zahodna ter kaotičnain vsega hudega vajena vzhodna.V Indiji, Vietnamu ali na Tajskem semse čudil trdoživosti ljudi, ekonomskiin socialni razslojenosti, prometnemkaosu, ekološki neosveščenosti,|17|

SLOVENIJI ZLATI CEPIN 2012Peti zlati cepin sta v Slovenijoprinesla Nejc Marčič (levo) inLuka Stražar. Foto: Zdenka MiheličSanjači zlatih jam v K7 WestPlezala Luka Stražar in Nejc MarčičVCourmayeurju je 24. marca 2012 na jubilejni20. podelitvi zlatega cepina – Piolets d‘Or – zanajboljši, najpomembnejši alpinistični vzpon na svetuv letu 2011 sodniška žirija med šestimi nominiranimialpinističnimi vzponi nagradila kar dva: kot prvega soizpostavili slovenski vzpon v K7 West v Pakistanu, smerSanjači zlatih jam (plezala Luka Stražar in Nejc Marčič),nagradili pa so tudi vzpon v indijskem sedemtisočakuSaser Kangri II, smer The Old Breed (plezali AmeričaniMark Richey, Steve Swenson, Freddie Wilkinson).Strokovna žirija, ki ji je predsedovalameriški alpinist Michael Kennedy(ostali člani: alpinist Valeri Babanov,Rusija/Kanada, alpinist Alberto Inurrategi,Španija, alpinistka Ines Papert,Nemčija, alpinist Liu Yong, Kitajska,in novinar Alessandro Filippini,Italija), je za izbor nominirancevkar mesec dni študirala alpinističnevzpone s celega sveta in izmed 88izbrala najboljših šest. Med njimi soizbrali dva, "ki najbolje ponazarjataraziskovalni in pustolovski alpinizemna visoki tehnični ravni v minimalnemalpskem slogu ob spoštovanjuokolja, narave, kulture in soplezalcevter odlično zavezanost in predanostcilju.""Oba vzpona prevevata tudisamostojnost in močan timski duh,"je dejal predsednik strokovne žirijealpinist in novinar Michael Kennedyin dodal: "Podelitve nagrade zlaticepin 2012 strokovna žirija ne vidi kotBesedilo: Zdenka Miheličtekmovanje, pač pa kot praznovanjealpinizma, predanosti in vrednot.Z našo odločitvijo za najboljši,najpomembnejši alpinistični vzponna svetu v letu 2011 želimo navdušitivse mlade alpiniste po vsem svetu,da pristopajo k alpinizmu in plezanjus strastjo, s spoštovanjem do gora,narave, soplezalcev ter s ponižnostjo,skromnostjo. Alpinizem ni tekmovanje,alpinizem se rodi v srcu in iznjega izhaja."Poudarili so tudi, da je bilo vsehšest vzponov fantastičnih in da imajovsi odlične elemente. "Odločitevje, lahko rečemo, tudi subjektivna,čustvena, a odločili smo se tudi napodlagi tega, kar čutimo v srcu. Poudarjamo,da noben vzpon ni slabši oddrugega."Zlati cepin za življenjske dosežke,ki se bo od zdaj naprej imenovalnagrada Walterja Bonattija, Bonattijuv spomin, je po prvem prejemnikuWalterju Bonattiju ter ReinholduMessnerju in Dougu Scottu prejelfrancoski alpinist Robert Paragot.|20| Planinski vestnik | APRIL 2012

ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUMUspešno izpeljana idejaSlovenska prvenstvena smer na K7Besedilo: Luka StražarGore so od vednošibkejših sončnihžarkov postajale vse boljrdeče. Nebo je bilo jasnoin pogled na Mašerbrum,ki je kraljeval nad bližnjimigorami, je bil čudovit. Večerv gorah je za tiste, ki jih nažalost večino preživimo vdolini, res vreden spomina.Kljub njegovi lepoti pazahoda z Nejcem nisva bilapretirano vesela. Po dobrihtrinajstih urah plezanjanama namreč še vednoni uspelo priplezati doprostora za šotor. Na sidriščusva si izmenjala opremo,nataknil sem si še čelnosvetilko in začel plezatizadnji (tako sem vsaj upal)raztežaj tistega dne.Ta se je začel v trdi temi ob trehzjutraj. Z nekaj čapatiji 1 , s pozdravominšalah 2 našega kuharja in v sojučelnih svetilk sva se odpravila protiledeniku. Zaradi nepozornosti sva šepred ledenikom skrenila s poti in takoizgubila celo uro, kar ni bila ravnonajboljša popotnica. Ledenik, ki jebil prijaznejši, kot sva pričakovala, indober sneg na začetnih strminah stanama vrnila dobro voljo. Stvari so spettekle tako, kot je treba.1Preproste "palačinke" iz moke in vode.2Božja volja.Ledni trakovi se v spodnjem delu formirajo vobdobju padavin ter tako ob pravem trenutkuomogočajo hitro, lepo, a tudi težko in konstantnoplezanje. Izbira pravilnega časa začetka vzponaje nujna. Foto: Nejc Marčič|22| Planinski vestnik | APRIL 2012

ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUMUtrinki s plezanja in iz življenjav pakistanskih gorahCharakusaBesedilo: David DebeljakNekega toplega avgustovskegadne se skupaj z Nejcem,Urbanom in Luko znajdemv letalu na poti v povsem drug svet,tokrat pakistanski. Islamabad nas žev prvem trenutku objame z islamskokulturo. Svet brez žensk, policijskebarikade, ramadan, vojaki z mitraljezina ulicah ter neskončno prijazni Pakistanciz obveznim sir ob nagovarjanju.Vprašanja v stilu "You want somemore milk tea, sir?" 1 so nekaj povsemobičajnega. Kot povprečen evropskiplezalec, ki je navajen kuhanja testeninob cesti in spanja na parkiriščih,1Bi še malo čaja z mlekom, gospod?malce nerodno odvrnem: "Yes, thanks.And please don‘t call me sir." 2 PrijazniPakistanec odgovori preprosto "Ok,sir" 3 in debata je končana.Že drugi dan dostopa do baznegatabora v dolino Charakusa se telone strinja z namero o enomesečnembivanju na višini nekaj nad 4000 metri.Posledično izraža protest s težkiminogami, divjim dihanjem in glavobolom.Toda ob dohitevanju nosačev vstarosti od evropskega srednješolcado upokojenca, ki brez večjih težavves dan brez hrane in vode (v času2Ja, hvala. In prosim, ne kličite me gospod.3Prav, gospod.ramadana) nosijo 24 kilogramov težkesode, se zdijo lastni občutki v najboljšemprimeru pretirani. Življenje navišini je resnično drugačen svet.Z Luko leživa v majhnem rumenemšotoru pod Nasser Brakkom. Za aklimatizacijosmo se dan pred vzponompovzpeli na sedlo pod Britanskosmerjo, prespali ter naslednji danpreplezali smer. Sonce pripeka z neznanskomočjo. Precej nepredstavljivoza takšno višino. Smer naslednjegadne je sestavljena iz enega malce boljstrmega raztežaja, enega malce manjstrmega raztežaja in grebena, pokaterem plezaš tako gor kot dol. Lahkotnoplezanje s čudovitimi razgledi.|24| Planinski vestnik | APRIL 2012

MANJ ZNANI DOLOMITISrce AgnèrjaZanimivo okno v Cimi dei BalconiBesedilo: Franci HorvatMed velikimi svetovnimi uspešnicami je knjiga Zemlja –pogled z neba francoskega avtorja Yanna Arthusa – Bertranda.Na njeni naslovnici "utripa srce Zemlje". Na naslednjih straneh izvemo,da se mangrovovo srce nahaja v bližini mesta Voh na otoku GrandeTerre, ki spada k posesti otokov Nove Kaledonije (blizu Avstralije).Poleg odlične fotografije ima posnetek tudi simbolni pomen.Simbolni pomen srca v življenju in naraviPredstave o srcu kot organu in sedežudoločenih čustev so se skozi tisočletjain stoletja menjavale. Srce so povzdigniliv simbol ljubezni, ga uporabili vverske namene in mu namenili vlogobuditelja.Srce je bilo v preteklosti ponekodtudi sredstvo okrutnega žrtvovanjav verskih obredih. Obred žrtvovanjaje bil v mehiški dolini navzoč že zelodolgo, značilen pa je bil tudi za večinoameriških kultur. Azteki so verjeli, daso bogovi žrtvovali svojo kri za stvarjenječloveka in so zato v zameno odljudi zahtevali, da jim žrtvujejo svojasrca. Višek obreda je bil, ko je vodjarituala žrtvi prerezal prsi s kamnitimnožem in potegnil na plano še vednoutripajoče srce ter ga dvignil k soncu.Obred je bil končan, ko je srce končalov kamniti posodi, truplo pa je zletelopo stopnicah navzdol. Ob posvetitvipomembnega svetišča so Azteki žrtvovalitudi 80.000 ljudi.V naši domovini imamo kar nekajsrčastih krajinskih oblik: Vodotočnojezero pod Korošico, cesto, ki peljeskozi vinograde na Špičnik v Slovenskihgoricah, pa še kakšno jezero bi senašlo. Ker sem večkrat v gorah kakorna morju, sem svoje iskanje srčastihoblik v Sloveniji namenil njim. Kljub intenzivnemuiskanju mi še ni bilo danoizslediti tovrstnih gorskih naravnihpojavov.Iskanje gorskega srcaNa spletu mi je pred leti uspelo odkritinaravno okno v Dolomitih, ki imadovršeno obliko srca. Minevali someseci, da sem izbrskal vse informacije,ki so bile potrebne, da obiščemto zanimivost. V letu 2010 sem bil skolegom dogovorjen, da obiščevaSrce Agn rja, kakor se okno imenuje,toda usoda je poskrbela, da sem vsepoletje hodil žalosten naokoli, saj seje soplezalec poškodoval. Leto zatemsva se z Matjažem najprej preizkusilav novi ferati nad Vinsko goro, nato pasva še malo potelovadila v plezališčupri Tremarjih.Izkoristila sva prvi lep konec tednav juliju, da sva se odpeljala v dolinoSan Lucano. Vso pot sem bil napet vpričakovanju, kakšno pustolovščinonama bo pripravilo Srce Agn rja. Avtosva pustila razmeroma visoko naddolino ob studencu na idiličnem kraju,primernem za postavitev šotora. Potemeljiti pripravi nahrbtnika sem sezavil v spalno vrečo, ko je ugašal dan.Štetje ovac in krav ni pomagalo, da bizaspal, še manj zvezd, ki so ugašale nanebu druga za drugo.|26| Planinski vestnik | APRIL 2012Značilno "srce" v grebenuCime dei Balconi, v ozadjuveličastna podoba AgnèrjaFoto: Franci Horvat

Začelo je rahlo deževati, kar me jespravilo v dokaj slabo voljo. "Še enanapačna meteorološka napoved," semsi dejal in se obrnil na drugi bok.Malce pred tretjo uro zjutraj semzbudil kolega in odšel ven iz šotora.Zvezdnato nebo me je pomirilo inmi vrnilo optimistično razpoloženje.Vsak je pojedel nekaj malega in že svahitela proti planini Malga Campigat.Markirana pot je bila široka in se jedvigala v številnih serpentinah. Nadplanino se je zdanilo ravno v trenutku,ko sva morala poiskati pravo smerdo žleba, ki omogoča spust v dolinoSaline. Zaradi velike krušljivosti je bilotreba splezati (II. težavnostna stopnja)do dna doline, kjer naju je čakaloprečenje trdega snežišča. Nasprotnastran je bila bolj porasla in ob steni svasledila komaj vidni stezici do travnika.Pot, ki je vodila pod zahodno stenoCima dei Balconi, pa je bila samo šesprehod. Pri vstopu sem pospravilfotoaparat in se podal v žleb, ki je že nazačetku pokazal svoje težave. Zaradivelike vlage na njegovem dnu sva rajeplezala po ploščah ob njem (II. težavnostnastopnja) in tako obšla še manjšiskok. Nad njim so težave popustile inniso presegale I. težavnostne stopnje.Na travni gredini sva prečila potoček,kjer se je na skali pojavila prva rdečapika. Pri možicu sva se navezala innadaljevala s plezanjem. Popolnomanaravni prehodi in še nekaj rdečih piknaju so vodili vse do grebena.Pogled skozi Srce AgnèrjaVsa napetost, ki se je v meni kopičilaveč mesecev, se je sprostila, ko semzagledal srce, skozi katerega se jeodprl kraljevski pogled na Agn r s1400-metrsko severno steno. PrizorCima dei Balconi z vrisano smerjo vzponaFoto: Franci Horvatza bogove. Priznam, da so mi solzeorosile oči. Spomnil sem se Tineta Miheliča,odličnega poznavalca Dolomitov,ki mi je pred dvajsetimi leti predstavilskupino Pala in njene lepote.Tudi kolega, ki je priplezal za menoj, jebil navdušen nad dovršenostjo kamnitegasrca. Fotografiranje je občasnozmotila ali popestrila megla. Razglediz grebena so bili fantastični, kar lahkozaslutimo že iz imena gore. Nisvavidela samo številnih skalnih vršacevskupine Pala, v daljavi se je bleščalaMarmolada s severnim pobočjem zledenikom. Po dobri uri počitka, ko jesonce že močno pripekalo, sva sestopilapo isti smeri. Vzpon preko odurnegrape je zahteval od mene precej večnapora, kajti tik pod njegovim robomse mi je nekajkrat zataknila vrv, ki semjo nosil okoli ramen. Za nameček mije grdo zdrsnilo, da sem se komaj ujel.Da sem zmogel to nerodno mesto, semse moral povsem izpostaviti navzven,da se ne bi ponovile omenjene težavez vrvjo. Kar stisnilo me je pri srcu, kosem prišel iz grape in sem pomislil, kajvse bi se mi lahko pripetilo. Še vednovelja, da se tura zaključi v dolini inne na koncu smeri. Soplezalca semdohitel šele tik pred planino Campigat.Po razpoložljivih podatkih sva bilaz Matjažem med prvimi Slovenci, kismo obiskali Srce Agn rja. Prepričansem, da bom srce še kdaj obiskal,kajti njegova podoba me je povsemprevzela.Za konec še misel Malega princa:"Kdor hoče videti, mora gledati ssrcem. Bistvo je očem nevidno." mINFORMACIJESrce Agnèrja se nahaja v skupini Pala v severnemgrebenu gore Cima dei Balconi (2393 m), ki se dviganad krajem Col di Prà in predstavlja skrajni vzhodniodrastek prostranih podov Altiplano delle Pale di SanMartino. Vrh nima večjega pomena kot gorniški ciljin nanj ne pripelje nobena markirana pot. Pristop jemožen tudi po jugozahodnem grebenu. Preplezanosmer "Srce Agnèrja" naj bi uporabljali že lokalni lovciv 19. stoletju.Izhodišče: Najzanimivejši, toda ne najkrajši jedostop iz Ljubljane preko Rateč, Tolmezza na PassoMauria in od tam skozi Cortino ter preko prelazaPasso Falzarego do Taibona Agordino. Od tam skozidolino San Lucano do kraja Col di Prà. Iz Ljubljane doCol di Prà je dobrih 400 km.Koče in zavetišča: V tem predelu Pal ni planinskihpostojank; zasilno je možno prenočiti na planiniMalga Campigat, v dolini San Lucano pa je možnotaboriti na več krajih.Zahtevnost: Do srca se je možno povzpeti prekozahodne stene po lepih naravnih prehodih, ki nepresegajo II. druge težavnostne stopnje. V smerise na nekaterih mestih pojavi travna ruša alimanjši osameli macesen, ki ga lahko uporabimo zavarovanje.Dostop: Do planine Malga Campigat (1801 m) izkraja Col di Prà po markirani poti št. 761. Do vznožjastene se je treba še malce povzpeti po poti št. 761,ko ta zavije na desno, pa prečimo travnik, se natospustimo po grapi v dolino Saline in se ponovnopovzpnemo pod steno.Opis: Vstop v smer nam olajša izrazit žleb, ki sevleče desno navzgor. Že po nekaj metrih je trebapremagati skok (možen je obvoz po levi preko plošč,II. težavnostna stopnja). Žlebu sledimo vse do travnegredine, kjer se naša smer nadaljuje med dvemagrapama po naravnih prehodih vse do grebena.Višina smeri je okoli 300 m. V orientacijsko pomoč sotudi velike rdeče pike. Po grebenu lahko nadaljujemovse do vrha Cima dei Balconi (II. težavnostnastopnja). V megli in dežju zna smer postreči s karnekaj težavami (možnost zdrsa in težja orientacija).Zemljevida: Zelo uporaben je zemljevid Tabacco022 Pale di San Martino (1 : 25.000), za celotno turoiz domovine pa priporočam pregledno karto TabaccoDolomites Tyrol (1 : 500.000).|27|

Z NAMI NA POTPlanota z razgledomBanjšiceBesedilo: Marjan BradeškoIz zeleneče soške doline sem na Banjško planoto na "nožni pogon" prvič prispelpred dvanajstimi leti. In doživljanje tistega sveta, vklenjenega med Idrijco, Sočoin suhi Čepovanski dol, je lahko polno le, če si zares vzameš čas … Če prideš peš.Kajti na planoti je čas obstal, na številnih delih za vedno. Mnogo je starih hiš, ki jih jedobesedno pogoltnila zemlja – že tako je Banjška planota kraška, preperela, s številnimibrezni – in danes o nekdanjem življenju govori le s kamnom ograjena ravnica, žezdavnaj prerasla z drevjem, le češnja ali kakšno drugo sadno drevo priča o tem, da soljudje morali od nečesa živeti. Tako sem tistega poznoaprilskega dne zelene gozdovesoške doline na planoti zamenjal za ogoljene bukve, skrivenčene hraste, rumene šopetrave. Le na južnih straneh vrhov in v zavetrnih vrtačah se je tudi tam gori že prebujalapomlad. Pomlad, ki je bila sama sebi namen, le redke hiše so bile še žive … Danes jek sreči že drugače, planota se oživlja, marsikje se spet pase govedo, drobnica.|28| Planinski vestnik | APRIL 2012

Pri Lovrču, Srednji Lokovec,1975; Rafael Terpin, 2011, akril.Foto: Anka VončinaIzza planote kukajo SpodnjeBohinjske gore (Peči).Foto: Oton NaglostPoseljenost – stare hišeBanjšice na obiskovalca naredijo vtis, posebej bolj na vzhodni, lokovški strani,z neverjetno raztresenostjo majhnih zaselkov, večinoma kar posameznih hiš.Majhna vrtača, skromna njivica, nekaj travne površine – in že je bilo dovolj zaskromno, a gotovo zelo težko življenje. Jeseni so morali pripraviti vse, da sopreživeli do pomladi, kajti planota je bila globoko zasnežena, na udaru vetrov,in najdaljša pot je bila do soseda – pa še tam so menda bili dogovorjeni tako,da je vsak pregazil svojo polovico poti. Od mnogih hiš so danes ostale le šekamnite ograje nekdanjih njivic in drevje, značilno za okolico kmetij (češnje,slive, lipe …). A vse to čedalje bolj vklepa in prerašča okoliški gozd. Hiš ni več,toda zgodbe o njih še obstajajo. Kot tista, ko je nekje pozimi gospodar šel izhiše v hlev – in izginil. Za nekaj mesecev. Šele spomladi so ga našli, ko se je snegstalil – nesrečnika je očitno na povratku zadela kap in sneženje je brž zakrilosledi za njim. Je pa še veliko hiš, ki so uspele ohraniti življenje in nam nemogovore o preteklosti. Tako je pot po planoti tudi spoznavanje časov, o katerihbomo kmalu lahko le še brali.Nekaj več o starih hišah, zlasti na vzhodnem delu planote (Lokovec, Grudnica),lahko preberete v knjigi Rafaela Terpina Klanec do doma, ki jo je v samozaložbiizdal leta 2007 v Idriji.kilometrov. Kraj ima tri glavne dele –Dolenji, Srednji in Gorenji Lokovec,vse skupaj pa je blizu štirideset osamljenihin dostikrat očem skritih zaselkov,saj leže v zavetju kraških vrtač,obdanih z gozdovi. Takoj nad Lokovcemse skoraj v ravni črti sever-jugvleče najvišje sleme Banjške planotez najvišjima vrhovoma – Laščkom inVelikim vrhom (oba 1071 m). Planotase potem, proti zahodu, počasi znižujeproti soški dolini, najbolj "planotasta"pa je prav na Banjšicah – "kraju" vosrednjem delu planote. Zakaj "kraju"?Ker tudi Banjšice tvori kar šestnajst(po nekaterih navedbah celo osemnajst)zaselkov. Tudi vse vode zaradinagnjenosti tečejo proti zahodu vSočo, največji je potok Avšček. Nasami planoti pa vode sploh ni.|30| Planinski vestnik | APRIL 2012

Valentin Stanič - Cerovščkov gospodPri Cerovščkovih v Bodrežu pri Kanalu "je zagledal Valentin Stanič luč sveta12. februarija 1774. " Tako piše v enem od starejših člankov o tem velikem slovenskemmožu, prvem alpinistu v Vzhodnih Alpah, prvopristopniku na Watzmann, prvemsamohodcu na Großglockner, človeku, ki je prvi izmeril višino Triglava. Predvsempa tu govorimo o možu, ki je skrbel za dobro ljudi, ki so mu bili dani v duhovno invsakršno oskrbo. Kot duhovnik na Banjšicah je v letih 1802–1809 pustil izjemenpečat – Banjšice so bile po njegovem službovanju preprosto drugačne – boljše. Kajtiko je živel v skromnem župnišču na Lužah (na zemljevidu Lužarji, na obnovljeni hišije danes spominska plošča), v hiši pod gričkom, na katerem je nekoč stala cerkvica,je ljudi učil umskih in ročnih spretnosti. Naučil jih je brati, pisati, računati – iz Goriceje na planoto privlekel celo tiskarski stroj.Pomagal je ljudem, da so znali umno kmetovati,da so bolje ravnali z živino. Otroke je učil celoplavati (v Soči). Umrl je leta 1847.Neverjetno energijo in obsežno delo ValentinaStaniča lahko podrobneje spoznate v knjigiValentin Stanič – Cerovščkov gospod, ki jeizšla leta 2009 pri založbi Educa v Novi Gorici.Foto: Marjan BradeškoKot jih vidi duša …Takole pa se Banjšice predstavijona spletni strani www.planota.si:"To je prostor, kjer se lahko potikatenaokrog brez cilja, a kljub temu vasbo nekaj presenetilo, samevajočeV led oblečeno drevje pod LaščkomFoto: Marjan Bradeškodomačije, ki jih še vedno spremljaduh nekdanjega življenja, redkorazporejeno življenje, oblika pokrajinekot nikjer drugje. Cest dovolj,kolovozov nešteto." In ti kolovozi vaspovedejo tja, kamor tisti trenutekhoče duša. Lahko je le bližnja vzpetina,od koder bodo misli poletele tjadaleč na jug preko morja ali se bodoustavile na severnem kamnitem|31|

Sveta gora z Banjšic, spodaj BateFoto: Oton Naglostobzorju mogočnega loka Alp. Mordaje to kamnita škrapljasta puščava nabližnjem vrhu, razjedena od deževja,razpokana od zimskega ledu inprebičana od vetra. Lahko je želja posamoti in obujanju spominov. Da niINFORMACIJEDostop: Do krajev na Banjški planoti pridemonajlažje iz Nove Gorice/Solkana po cesti v Grgarin naprej v Grgarske Ravne ter v Kal nad Kanalom.Dostop na planoto je mogoč tudi iz doline Sočeiz Kanala oziroma iz Avč. Na vzhodni del planotepridemo iz Čepovanske doline v Lokovec, ceste čezosrednji del planote v smeri vzhod-zahod so redkein precej ozke.Planinskih koč na opisanem območju ni, možnostprenočevanja je le na redkih turističnih kmetijah(npr. Široko na severu planote) in v nekaterihgostiščih oziroma zasebnih sobah (Kanal, Trnovo,Nova Gorica …).Vodniki: Planinskih vodnikov za to področje ni,nekaj informacij lahko najdete na različnih spletnihstraneh (npr. http://www.planota.si/, http://www.banjsice.si/banjsice/, http://www.td-kuk.si/.)Zemljevida: Posočje. Rezija in vzhodna Benečija.Kartografija, d. o. o., 1 : 40.000; Atlas Slovenije, lista115 in 116. Mladinska knjiga, 1 : 50.000.Izbrani izleti: Trije od predlaganih izletov imajoizhodišče na planoti, eden pa v dolini Soče, vsi štirjepa so vezani na zahodni del planote.morda celo hotenje po odstiranjustarodavnih skrivnosti v neznanemsvetu? Brezna, mahovi, skale,temačni gozd – domišljija lahkoustvari podobe, da se nenadomazdrzneš, še posebej, če v krošnjahzavija veter in nekje poči suhaveja …Da, širna prostranstva Banjšic sosvet za oko in svet za dušo. mGlaveČrna glava s hriba Črna glava v SpodnjemLokovcu Foto: Rafael PodobnikVolnik, 956 m, piše na zemljevidu, nekje med Banjšicami in Srednjim Lokovcem.A je menda ime hriba kar Kačja glava. Saj je na njem bila – kačja glava. Če ni šezdaj. Kamen – skrivnost! Nenavadna prastara verovanja, ki so se skrivnostnoprenašala iz roda v rod, so verjetno na Banjški planoti kje še živa (kot tudi vČičariji, kjer poznajo glavíce), le da zanje ljudje ne povedo radi. Kot nikoli nisoprav vsega povedali raziskovalcu kamna in njegovih skrivnosti Pavlu Medveščkuin njegovim sodelavcem. V knjigi Skrivnost in svetost kamna (1992), še večpa v Letu v lunino senco (2005), je takih zgodb veliko, številne se dogajajoprav na poteh, po katerih hodimo. Vse te zgodbe so malce skrivnostne ingovore o neznanih silah ... Podolgovat kamen v obliki glave z izvrtanimi očesi,napolnjenimi s prahom okraste barve ali podobnimi snovmi, ni bil samo na Kačjiglavi, pač pa še na katerem od vrhov Banjške planote (in mu po barvi ali oblikiglave dal tudi ime). Ti kamni – glave – so bili na vrhove prineseni od drugod,menda z zahodne strani Banjšic. Da bi varovali, da bi dajali moč. Da bi? Nevemo, kaj vse bo izročilo za vedno zamolčalo. Ko boste hodili po planoti, mordakak tak kamen še najdete – ne pozabite: po izročilu mora ostati tam, kjer je!O izročilu starodavnih verovanj in druge zgodbe s planote si lahko preberete vknjigi Pavla Medveščka in Rafaela Podobnika z naslovom Let v lunino senco, kije leta 2006 izšla pri založbi Taura v Novi Gorici.|32| Planinski vestnik | APRIL 2012

Sveti Lovrenc, 799 m, po krožni Kalanovi potiSveti Lovrenc je eden najlepšihrazglednikov na planoti – nasever se razgrnejo širne goličave,iznad katerih sije celotenvenec Julijcev, v daljavi protizahodu pa tudi italijanske gore,ki nazadnje potonejo v Padskonižino. Odličen je tudi pogledna jug, kjer se izza Svete goreblešči morje, in na jugovzhod,kjer nas pozdravljajo najvišjevzpetine Trnovskega gozda.Kalanova krožna pot, pokateri gremo, je bila odprtaSLO18. decembra 2011 (uredilo joje TD Kuk Ravne–Bate). Pot jespomin na nesmisle vojne –osemnajstletni Milan Kalan jepadel le dobrih deset dni prednjenim koncem leta 1945.BanjšiceZahtevnost: Nezahtevna pohodniškatura.Oprema: Običajna pohodniškaoprema.Višina: 799 mVišina izhodišča: 518 mVišinska razlika: 450 mIzhodišče: Vas Grgarske Ravne.Do sem se pripeljemo po cestiiz Nove Gorice/Solkana prekoGrgarja. WGS84: 46,033105,13,667511.Koče: Ob poti ni planinskihpostojank.Časi: Grgarske Ravne–SvetiLovrenc 1 uraSveti Lovrenc–Kalanov spomenik1 uraKalanov spomenik–GrgarskeRavne 1 uraSkupaj 3 ureSezona: Vsi kopni letni časi.Zemljevida: Posočje. Rezija invzhodna Benečija. Kartografija,d. o. o., 1 : 40.000; Atlas Slovenije,lista 115 in 116. Mladinskaknjiga, 1 : 50.000.Sveti Lovrenc s Trnovskim gozdom Foto: Marjan BradeškoVetrnik, 903 m, po krožni poti po robu BanjšicSLOBanjšiceKatera druga pot lahko Banjšicein planoto zaokroži boljekot – krožna pot okoli večinezaselkov Banjšic. Nekakšna"velika nagrada Banjšic." Četudidomačini večkrat organizirajorazlične pohode po planoti,je možnosti obhodov več.Opisujemo tistega po vzhodnemdelu Banjšic. Čudovitetravne planjave, dva kamnitavrhova, skrivnostni gozdovi inKamniti vrh Vetrnika Foto: Marjan Bradeškospomini (in ostanki) nekdanjihdni. Oznaka na začetku pravi,da je to Sedevčičeva pot (poorganizatorju vsakoletnegaoktobrskega pohoda JožetuSedevčiču). Ta del je tudivečinoma dobro označen,kar pa ne velja za zahodni delBanjšic – četudi zemljevid kažedrugače. Zato tu predlagamosamo delni obhod planote.Zahtevnost: Nezahtevnapohodniška tura. Pozor – pot(posebej del do Zgorelca)je v megli ali slabi vidljivostineprimerna, saj je orientacijana planoti v takem vremenuzelo zahtevna.Oprema: Običajna pohodniškaoprema.Višina: 903 mVišina izhodišča: 700 mVišinska razlika: 350 mIzhodišče: Vas Lohke. Do semse pripeljemo po cesti iz NoveGorice/Solkana preko Grgarjain Grgarskih Raven v smeriproti Kalu nad Kanalom. Nasprotivelikega poslopja (hleva)ob cesti, 1 kilometer za tablo,ki označuje konec vasi Lohke,lahko parkiramo, vendar somožnosti parkiranja omejene.WGS84: 46,051502, 13,700963Koče: Ob poti ni planinskihpostojank.Časi: Izhodišče–Sleme 30 minSleme–Zgorelec 1 uraZgorelec–Vetrnik 1 uraVetrnik–Podlešče 45 minPodlešče–izhodišče 30 minSkupaj 4 ureSezona: Vsi kopni letni časi,primerno tudi za blage zimskedni.Zemljevida: Posočje. Rezija invzhodna Benečija. Kartografija,d. o. o., 1 : 40.000; Atlas Slovenije,lista 115 in 116. Mladinskaknjiga, 1 : 50.000.Opis: Nasproti poslopja je tabla"Sedevčičeva pot", ki nas usmeripo kolovozu proti jugu točnov smeri vrste borovcev na vrhuSlemena. Na robu travnika vgozd (breze) in v loku levo dovršnih travnikov. Ko kolovozzavije desno, gremo naravnostdo vršnega slemena, ki gadosežemo levo od borovcev.Nadaljujemo po stezici tik podslemenom na severni straniproti vzhodu do že od dalečvidnega antenskega stolpa.Prečimo asfaltno cesto (Sveto–Raven) nekoliko v desno, na|33|

Sveti Lovrenc, 799 m, po krožni Kalanovi potiOpis: Ves čas sledimo Kalanovipoti: z avtobusne postaje v vas,pri puščici na drogu desno in prizadnjih hišah levo na kolovoz(vidna markacija na betonskemdrogu). Nekaj časa proti jugovzhodu,potem levo navzgor mimolovske opazovalnice (na razcepihso markacije na skalah na tleh).Nadaljujemo po stezici navzgorob dobrih markacijah do kolovoza,ki privede na neizrazit preval (45min). Zavijemo levo v smeri protiBatam in na naslednjem razcepudesno navzgor in na skalnat vrh(ali samo na uravnavo pod njim), sprevala 15 min.Sestop: Sestopimo do prevala poisti poti, tam levo (smer Sveto)in tik pred vasjo desno na novogozdno cesto. Po njej ob robutravnikov in v gozd ves čas rahlonavzgor (smer jugovzhod)vzdolž gozdnatega slemena dokonca ceste. Tam zavijemo levona stezico, ki se malo spusti, innato desno po makadamskicesti Madoni–Fobški Kal. V nekajminutah smo pri spomenikuMilanu Kalanu (klopice in miza),z vrha 1 ura. Od spomenika nadaljujemoslabih pet minut rahlonavzdol po cesti, potem zavijemodesno na star kolovoz, ki se počasispušča do glavne ceste, na kateropride tik pred vasjo Zabrdo. PoSLOglavni cesti je še 20 minut rahlegavzpona do izhodišča, od spomenika1 ura.Namig: Kdor noče zaključne hojepo asfaltu (TD Kuk sicer nameravaspeljati ta del poti stran od glavneceste), se lahko odpravi v nasprotniBanjšicesmeri in z asfaltom opravi najprej.Kdor želi samo vrh, gre nanj lahkotudi po lepo markirani poti iz vasiBate (slaba ura vzpona, začetekpoti pri smetnjakih pred vasjo).Marjan BradeškoVetrnik, 903 m, po krožni poti po robu BanjšicSLOBanjšicejužno stran slemena in rahlonavzgor (drog z napisomSleme–Zgorelec). Hodimolevo ves čas ob pašni ograji, konam zapre pot, jo prečkamo(tabla Zgorelec–Lohke) in natonadaljujemo nekoliko levopo izsekani potki v gozd instrmo na Zgorelec. Sestopimostrmo na severovzhod do ceste(napis Zgorelec–Krvavec), ponjej 300 metrov, z nje desno vsmeri Vetrnika, navzgor skozigozd do jamarske kočice inpreko roba do gozdne ceste.Po njej mimo kamnitih ograj inostankov nekdanjih krčevin, pogozdni cesti proti zahodu ter znje desno navkreber in prekočistine strmo na kamniti vrh.Sestop: Sestopimo strmonavzdol proti severovzhodu doBiškovca (zaselek) in do ceste,ki vodi skozi Podlešče ter naglavno cesto Kal nad Kanalom–Lohke. Po njej (ali ob njej) še 1,2kilometra do izhodišča.POZOR: Na zemljevidu jeod Podlešč skozi zaselkeTrušnje–Mrcinje–Luže in mimovojaškega pokopališča terčez Zaškol do Lohk pot tudioznačena, kar pa dejanskoni (razen treh rdečih lesenihtablic v gozdu). Prav tako jena zemljevidu označena potLohke–Sleme, a dejansko ni.Domačini nameravajo stanjekmalu urediti.Marjan Bradeško|34|

Croda Bianca, 2841 m, Cresta FantonDolg vzpon čez visoko stenopo razgibanem dolomitskemterenu. Ker smer večji delpreplezamo in prehodimonenavezani, terja stalnoprevidnost. Zbrani moramoostati vse do konca, saj težavev zaključnem delu sestopa podstolpoma Dante in Vergilo podolgem vzponu postanejo žerahlo odveč.Zahtevnost: Cresta Fanton (tudiSpigolo Fanton ali Cresta Sud)(650 m, III+/II, I)Oprema: Običajna gorniškaoprema, plezalni pas, čelada.Za vzpon zadostuje 40 mvrvi, nekaj vponk, sistemov inneskončnih trakov.Nadmorska višina: 2841 mVišina izhodišča: 1855 mVišinska razlika: 986 mIzhodišče: Koča Baion. KočaBaion je za goste dostopna zavtom po ozki, dolgi ovinkasticesti iz Lozza di Cadore (poletiizmenični promet!). WGS84:46,499410, 12,385003. AvtoStena, preko katere poteka normalni pristop na Crodo Bianco. Spredaj gruščnati vrhCreste degli Invalidi. Pogled z vrha Cimona del Froppe. Foto: Matija Turkraje pustimo na enem izmedoznačenih parkirišč na planotiPian dei Buoi 3 km pred kočo.Koča: Koča Baion, 1855 m,telefon 0039 (0)43 57 60 60.Časi: Koča Baion–vstop 2 uriCresta Fanton–vrh 4–6 urVzpon 6–8 urSestop 5–6 urSkupaj 11–14 urSezona: Kopna sezona.Vodnik: Emiliano Zorzi: IV grado.Dolomiti Orientali, 2010.Zemljevid: Dolomiti del CentroCadore, Tabacco 016, 1 : 25.000.Opis: Od koče gremo po poti št.262 v smeri proti koči Chiggiato.Po približno 45 min hojezavijemo s poti v smeri ForcellePeronat (slabo vidna oznakana skali nad potjo, stezica) innato levo čez grapo na travnatopolico, ki se vzpenja prekojužne stene Crode Biance.Po travah in grušču do koncaširoke police. Rdeča puščica nasusmeri v travnat kamin desnood grebena. Sledi lažje plezanjeIMarmarole(I–II) po pečevju kakšnih 50 mnavzgor, dokler ne pridemo dotravnatega sedelca, na kateremstoji spominski križ. Sledi vzponpo ozkem kaminu z zagozdenoskalo na vrhu (II+, na vrhu klin).Ko izplezamo iz kamina, je prednami ključno mesto smeri, navpična,kompaktna stena, visokapribližno 20 m (III). Pod vrhomstene, kjer ta postane najtežja,sta nam v pomoč klina z vrvnozanko (IV!). Sledi lažji del posistemu polic, ki potekajodesno od grebena. Smer kažejouhojena stezica po skrotju inštevilni možici ter posameznezbledele rdeče pike. Izrazitapolica nas vodi daleč stranod grebena in preči območjepod svežim podorom (ki pav ničemer ne ovira vzpona).Nato prečimo nazaj v levo,skozi žleb se povzpnemo doneizrazite škrbinice. Nad namije ponovno strma stena (III).Po 10 m plezanja naletimo naklin in ozko, gladko polico, kise zložno dviga v levo protiCima Tiziano, 2802 m, normalni pristopVzpon na Cimo Tiziano namponudi dolgo prečenje vkrušljivi steni, ki zaradi velikeizpostavljenosti terja mirneživce in trden korak. Z vrha senam odpre širen pogled naMarmarole in druge okoliškegore ter v dolino Val d‘ Otengloboko pod nami.Zahtevnost: Normalni pristop sškrbine Tiziano (100 m, I, II)Oprema: Običajna gorniškaoprema, plezalni pas, čelada.Za vzpon zadostuje 40 mvrvi, nekaj vponk, sistemov inneskončnih trakov.Nadmorska višina: 2802 mVišina izhodišča: 1045 mNormalni pristop na Cimo Tiziano poteka po ozki in izpostavljeni polici. Foto: Janez TurkVišinska razlika: 1757 mIzhodišče: Dolina Val d‘ Ansiei(Casa Alpina Domenico Savio).WGS84: 46,544012, 12,321928.Dolina leži na severni straniMarmarol, po njej pelje cestaAuronzo di Cadore–Misurinaali prelaz Passo Tre Croci.Koči: Casa Alpina DomenicoSavio, 1045 m, telefon 0039(0)41 549 83 00; Bivak Tiziano,2246 m.Časi: Val d´Ansiei– bivak Tiziano3 ureBivak Tiziano–škrbina Tiziano2 uriŠkrbina Tiziano–vrh 45 minVzpon 6 urSestop 4 ureSkupaj 10 urSezona: Kopna sezona.Zemljevid: Dolomiti del CentroCadore, Tabacco 016, 1 : 25.000.Opis: Do bivaka Tiziano vodistrma in slaba pot št. 260, ki jo jev zgornjem delu prizadel velikskalni podor. Od bivaka gremopo poti št. 280, ki vodi k bivakuIMarmaroleMusatti. Pot sprva poteka potravnati dolinici Val Longa.Označeno pot zapustimona mestu, kjer ta ostro zavijedesno navzgor. Po brezpotju sepreko skalnih podov povzpnemov zgornji, zagruščeni deldoline. Nadaljujemo po desnihtravnatih pobočjih, ki kmalupreidejo v melišča. Posebejutrujajoč je zadnji del vzponado škrbine Tiziano, ki potekapo strmih meliščih in naloženihskalah.Na škrbini zavijemo levo.Še preden se greben pričnestrmo dvigati, prestopimo naizpostavljeno polico na njegovijužni strani. Z gruščem pokritaozka, viseča polica bolj ali manjvodoravno preči južno, razdrapanosteno Cime Tiziano naddolino Val d‘ Oten. Tehničnoni zahtevna (I, mestoma II),moteče pa so velika izpostavljenost,drobljivost in slabemožnosti varovanja (na CimiTiziano ne bomo naleteli nitina en klin). Polico zapustimo na|39|

Croda Bianca, 2841 m, Cresta Fantongrebenu. Tu nas čaka izpostavljenoprečenje dokaj vodoravnega,razbitega grebena.Plezamo zdaj desno, zdaj levoob grebenski rezi (II), varovanjeomogočajo skalni roglji. Naprimernem mestu zavijemov levo in počasi sestopamopo nakazani polici (približnovzporedno z grebenom) protigrapi pod škrbino v glavnemgrebenu. Splezamo v škrbinoin nato prečimo v levo protinaslednji grapi. Ta nas po 20m plezanja (II+) privede v lažji,položnejši svet, po kateremnadaljujemo do police, ki skorajvodoravno preči vršno glavood desne proti levi. Polica sena enem mestu močno zoži (II,delikatno). Pred majhnim naravnimoknom zavijemo desnogor in se pridružimo normalnismeri ter nadaljujemo po njejdo vrha.Sestop: Sestopimo po normalnempristopu. Z vrha (možici,nižje svedrovci) na polico,prečimo krušljivo grapo (II, svedrovci),nato navzgor (10 m) naozko poličko na južno stran vkrušljivo in izpostavljeno steno(II+), ter zopet navzgor (20 m)na škrbino med Crodo Biancoin stolpoma Dante in Vergilo.Z nje po stezici do Forcelle Marmarole(neizrazita škrbina), objeklenicah desno v grapo Valondel Froppa. Sprva ozka grapase proti koncu razširi v obsežnaIMarmarolemelišča, ki nam omogočajohiter sestop do poti št. 262 dokoče Baion.Janez in Matija TurkCima Tiziano, 2802 m, normalni pristopmestu, kjer jo preseka izrazitagruščnata grapa. Po njej breztežav napredujemo rahloproti desni. Grapa se izteče nagreben nekaj metrov desnood vrha. Na vrhu stoji možic,v katerem je skrita majhnavpisna knjiga.Sestopna varianta: Če se želimoizogniti neprijetni polici, sprvasestopamo po grapi, vendarše preden dosežemo vodoravnopolico, zavijemo v ostroškrbinico med dvema strmimastolpoma v grebenu (možic). Iznje splezamo navzgor na stolpz možicem (II, 20 m, izpostavljeno,a z dobrimi oprimki). Sprvanadaljujemo nekaj metrov pogrebenu (II), nato pa sestopimopo lahkem skalovju nazaj naškrbino Tiziano. Ta varianta vobratni smeri ni priporočljiva,ker imamo najtežje mesto vsestopu. V dolino se vrnemopo isti poti.|40|Janez in Matija TurkIMarmarole

Z NAMI NA POTManj znane AlpeMarmarole, skriti biser DolomitovBesedilo: Janez in Matija TurkDolomiti so eno izmed turistično najbolj obremenjenihpodročij Alp. Množičnemu turizmu navkljub pav njih še vedno najdemo neokrnjene gorske predele inkraje, katerih prebivalci živijo v pristnem stiku z naravo,navezani na svoje izročilo, gore, planine in gozdove.Takšne kraje najdemo v dolinah ob zgornjem toku rekePiave in v gorah, ki se dvigujejo nad njo, v Marmarolah.Gorska skupina Marmarol ležina skrajnem vzhodu Dolomitov.Na zahodu jo zamejuje dolina Valdi San Vito, nad katero dominiraSorapiss, 3205 m, na vzhodu pa dolinareke Piave. Južno mejo tvori dolinaVal d‘ Oten z mogočnim Antelaom,3263 m, na čelu, severno pa dolinaVal d‘ Ansiei, v kateri se ob umetnemakumulacijskem jezeru razteza turističnomestece Auronzo.Več poti vodi v Marmarole, anemara najzanimivejša je tista, kipelje skozi barvito Karnijo po doliniTilmenta navzgor. Na prelazu Mauria,kjer se cesta spusti v dolino Piave,končno uzremo gore, katerih imeburi domišljijo in vabi k raziskovanju.Čeprav noben vrh ne doseže višine3000 metrov, veljajo gore v Marmarolahza zahtevne in prestižne cilje.Brezpotni vrhovi, nizka izhodišča inodmaknjeno, neobljudeno okolje sorazlogi, zakaj so postale sinonim zanajbolj pristno in neokrnjeno divjinoDolomitov.Večina vrhov je dostopnih leizkušenim gornikom in alpinistom.Na noben vrh ne vodi označena in zavarovanapot, saj potekajo daleč podnjimi. Na južni strani skupine so podvrhovi speljane poti, ki povezujejoidilične planine in planinske kočeBivak Tiziano, v ozadju velikani SekstenskihDolomitov. Z leve: Croda dei Toni,Monte Popera, Cima Bagni. Foto: Matija Turk|41|

Cimon del Froppa iz doline Val LongaFoto: Matija TurkChiggiato, Baion in Ciareido, edine vMarmarolah. Vrvež pohodnikov okolikoč v poletnih mesecih je tudi tu boljpravilo kot izjema. Sprehod po potiod koče Baion do koče Chiggiato, kivodi skozi macesnove gozdove in čezprostrane pašnike, od koder se namodpirajo pogledi na navpične steneMarmarol in na nazobčane grebeneFurlanskih Dolomitov onstran Piave,je doživetje že samo po sebi.Povsem drugače je na severnistrani Marmarol, kjer nudijo zavetjeobiskovalcem le skromni bivakiFanton, Tiziano, Musatti in Voltolina.Že dostopi do njih so dolgi in strmi,poti slabe in obiskovalci redki. Veznepoti med bivaki nam omogočajodolgo popotovanje po severni straniMarmarol. Hoja brez konca prekokraških podov, melišč in gorskihtrat, posejanih z redkimi macesni,nad katerimi se dvigajo apnenčastiskladi vrhov, nas nagradi z izjemnimi|42| Planinski vestnik | APRIL 2012pogledi na Sekstenske Dolomite.Pokrajina na severni strani Marmarol,tako neznačilna za Dolomite, skriva vsebi domačnost naših gora.Cimon del Froppa in Tita PetòzMarmarole so vstopile v zgodovinoodkrivanja Dolomitov leta 1867. Tegaleta sta se gozdni čuvaj in lovec nagamse iz Calalza di Cadore GiovanniBattista Toffoli Pet z, po domače TitaPet z, in stotnik Giuseppe Somano kotprva povzpela na Cimon del Froppa,2932 m. Njun vzpon je dolgo veljal zaspornega. Kot je opisal Somano, sta sena pot odpravila ponoči 18. oktobra,ko je najvišje vrhove že pobelil sneg.S seboj sta imela hrane za tri dni,večinoma polento, in nepogrešljivozalogo tobaka. Vrh sta v neugodnemvremenu in razmerah dosegla šele naslednjidan in se pred močnim vetromzatekla pod bližnjo skalo. Zaradihudega mraza sta bila primoranakmalu sestopiti po strmi steni na drugistrani in nato po meliščih, dokler nistaprišla do travnatega pobočja, kjer staše drugič bivakirala.Cadore in LadinciObmočje ob zgornjem toku Piave inzahodno od njega se je v srednjem vekuimenovalo Cadore. To poimenovanjese je ohranilo do danes. Staroselskiprebivalci Cadora so Ladinci, ki odrimskih časov tod živijo in ohranjajosvoj jezik. V kraju Lozzo, od kodernas dolga, ozka in mojstrsko speljanavojaška cesta pripelje na planineskoraj 2000 metrov visoko pod vrhoveMarmarol, so številni krajevni napisi insmerokazi v ladinskem jeziku. Ladinciuporabljajo šumnike in v nasprotju zItalijani glasu k ne zapišejo s črko c."Croda", ki pomeni goro, pišejo kot"kroda". Vse to nekoliko spominja naslovenščino. Tudi nekatera krajevnaimena so nenavadna in dajo slutitislovanski izvor. Ladinsko narečje, kiga govorijo v Lozzu, vsebuje jezikovnevplive različnih ljudstev, ki so nekočposeljevala dolino ali prihajala vanjoob zgornjem toku Piave: Langobardov,Furlanov, Slovanov in drugih. Slovaniso pred tisočletjem naseljevalisosednjo dolino Pusterio. Možnoje, da so vsaj občasno prihajali tudiv Cadore in med Ladinci pustili svojkulturni vpliv.Šele čez pet let je sledil naslednjivzpon, ki ga je opravil Albert DeFalkner s tovariši. Ker na vrhu ni našelsledov predhodnikov, ki običajnoza sabo pustijo kamnitega možica,se je razglasil za prvopristopnika.Pet z in Somano po njegovem nistadosegla glavnega vrha, temveč neknižji, stranski vrh. Vendar je čas stvaripostavil na pravo mesto. Ko je dolgaleta zatem Pet z na vrh popeljal LuisoFanton, kasnejšo uspešno alpinistko,ji je pokazal kraj, kjer sta s tovarišempoiskala zavetje. Podoba vrha in legazavetja sta povsem ustrezali natančnemuSomanovemu opisu. Somanoin Pet z sta se na Cimon del Froppapovzpela s severa, z ledenika GhiacciaioFroppa di Fuori, najverjetnejepo smeri, danes imenovani Via DeFalkner.Ljudsko izročilo pravi, da se je TitaPet z kot prvi povzpel na vse vrhoveMarmarol. Ta izjava je verjetno pretirana,a dejstvo je, da velja za prvegadomačina, ki je hodil v gore zgolj izlastnega zadovoljstva in želje po odkrivanjuneznanega. Menda je še večjo

Croda Bianca in znameniti greben (raz) Fantonna levi Foto: Matija Turkljubezen in strast delil do lova in svojihpušk. Ko so mu jih med avstrijskozasedbo leta 1918 žandarji zasegli, jeod žalosti zbolel in umrl. V spomin naprvega raziskovalca Marmarol nosiena izmed skalnih ostric v masivunjegove gore ime Cima Pet z, 2877 m.Leta 1884 je Cimon del Froppaobiskal Julius Kugy. Vodil ga je vodnikiz Auronza, Pacifico ZandegiacomoOrsolina, po domače Cicco. Smernjunega vzpona s škrbine, ki nosiKugyjevo ime (Forcella Kugy),velja danes za običajni pristop in seimenuje Via Orsolina-Kugy. To je tudismer, po kateri sta v snegu sestopilaPet z in Somano. Dva dneva povzponu na najvišji vrh Marmarol jeKugy s Ciccom opravil še prvenstvenivzpon na Monte Cridolo, 2581 m, vFurlanskih Dolomitih.Kraljevska Croda BiancaV Marmarolah najdemo vrhove, kise zdijo kot prave skalne trdnjave aligradovi in takšno je tudi njihovo ime.Vendar si bolj kot Cima Bastioni, 2926m, ali Monte Ciastelin, 2570 m, mednjimi zasluži posebno mesto CrodaBianca, 2841 m, ki po estetskih merilihpresega ostale. Imenujejo jo tudi kraljicaMarmarol. Gora je današnje imedobila šele leta 1890, ko se je nanjopovzpel veliki raziskovalec DolomitovLudwig Darmstädter iz Berlina. Lenekaj dni poprej je stal na Monte Ciastelinu,od koder je njegovo pozornostpritegnila sosednja gora s svojimdolgim, elegantnim južnim razom,za katero na vojaškem zemljevidu ninašel imena. Izbral si jo je za naslednjicilj in jo po uspešnem vzponu s ForcellePeronat poimenoval Croda Bianca.Croda Bianca je postala ena izmednajbolj prepoznavnih gora Marmarolpo zaslugi družine Fanton, ki je vsvojem hotelu v Calalzu (ki se jeseveda imenoval Marmarole) gostilamnoge imenitne goste. Bratje Arturo,Augusto, Paolo, Umberto in sestraLuisa so v začetku 20. stoletja podolgem in počez preplezali domačegore ter se udejstvovali tudi vsosednjih Sekstenskih in FurlanskihDolomitih.Nad dolino Piave pri Lorenzagu diCadore zaznamuje podobo CrodeBiance južni raz, ki sta ga leta 1910preplezala Umberto in Arturo Fantonter tako odprla eno najlepših klasičnihsmeri v Dolomitih. Smer Cresta FantonLorenzago di Cadore in papež Janez Pavel II.Kraj Lorenzago di Cadore leži kot razgledni balkon visoko nad levim bregomPiave. Z mestnega trga se odpirajo pogledi na Monte Cridolo na eni in navrhove Marmarol na drugi strani doline. Velike hiše pričajo, da je bil to nekočbogat in pomemben kraj. Danes sameva. "Vsi turisti gredo v Cortino d‘Ampezzo," potoži mamica, ki nam vsakič, ko nas pot zanese semkaj, v AlberguDolomiti postreže s kavo. Umirjenost kraja in njegova lega v naročju gora stagotovo prispevala svoje, da je prav tu dolga leta preživljal poletni oddih papežJanez Pavel II. Lorenzago di Cadore je bil pokojnemu papežu izhodišče zaplaninska romanja v bližnje Karnijske Alpe in Dolomite. Prebivalci kot tudi vsi,ki so ga srečali na njegovih poteh, ga ohranjajo v najlepšem spominu. Še danesje Lorenzago di Cadore vsako poletje odet v rumeno-bele vatikanske zastavicekot dobrodošlica papežu, ki ga ne bo več.Zanimiva je prigoda, ko se je papež odpravil po pašnikih v smeri proti kočiBaion v Marmarolah. Po planini je hitro zakrožila novica o njegovem prihoduin v koči je oskrbnik prejel telefonski klic z obvestilom, da k njim prihaja papež.Oskrbnik in njegova žena sta bila presenečena in zaskrbljena hkrati, saj staimela le pol ure časa, da mu pripravita kaj posebnega. Še večje presenečenjeje sledilo, ko se je papež mirno sprehodil mimo koče in nadaljeval proti kočiChiggiato, oddaljeni še dve uri. Seveda so bili tudi tu obveščeni, da se jim bližaneobičajni gost, le da tu skrb kuharice ni bila zaman. Papež se je sicer na potirad pogovoril z vsakim, ki ga je naključno srečal, bodisi planincem, lovcem,gozdnim delavcem ali pastirjem.|43|

je zaradi lepote okolja in zmernihtežav danes ena izmed najbolj priljubljenihv Marmarolah. Stoletnicoprvega vzpona so domačini svečanoproslavili in v kraju Lozzo odprli (žalle začasno) razstavo, posvečeno vsemglavnim protagonistom, ki so se skozičas zvrstili na odru njihovih gora.Minila je prva svetovna vojna in iznje se ni vrnil najmlajši izmed bratovFanton, Umberto. Po činu topniškiporočnik je kasneje vstopil v letalstvoin v zadnjem letu vojne so ga sestrelilinad Monte Grappo. Vrnili pa so sepetični gosti in leta 1924 se je v hoteluMarmarole nastanil belgijski kraljAlbert. Arturo Fanton ga je tedaj vodilna sam vrh Crode Biance. PustolovskiINFORMACIJEKako v Marmarole: Do te gorske skupine pridemoseverno po gorenjski avtocesti do Jesenic, čez mejniprehod Rateče, skozi Trbiž, italijansko avtocestozapustimo na izvozu Carnia/Karnija. Zapeljemose mimo Tolmezza in od tu zahodno po doliniTagliamenta, skozi Forni di Sopra, čez prelaz Passodi Mauria v dolino reke Piave na vzhodno stranMarmarol. Z juga pridemo po avtocesti Ljubljana–Ajdovščina–Nova Gorica–Udine/Videm. Od tu pazahodno do Belluna in na sever po dolini reke Piave.Kdaj v Marmarole: Ker se snežišča lahko obdržijoše pozno v poletje, so najpriporočljivejši meseciza obisk gora avgust, september, in če ni snega,oktober.Koče, bivak: Koča Chiggiato, 1952 m, telefon 0039(0)43 53 14 52; Koča Baion, 1855 m, telefon 0039(0)43 57 60 60; Casa Alpina Domenico Savio, 1045 m,telefon 0039 (0)41 549 83 00; Bivak Tiziano, 2246 m.Vodnika: Andrej Mašera: Dolomiti, sanjske gore.PZS, 2009 (Cimon del Froppa); Emiliano Zorzi:IV grado. Dolomiti Orientali, 2010 (Croda Bianca poCresti Fanton, opisan tudi sestop po normalni smeri)Zemljevid: Dolomiti del Centro Cadore, Tabacco016, 1 : 25.000.Opozorilo: Opisani vzponi so primerni le za gornikez alpinističnimi izkušnjami in znanjem, vajenegibanja v zahtevnem brezpotju!duh in zaupanje v izkušenega vodnikasta gnala kralja, da se je povzpel nagoro po smeri, ki danes velja za normalnipristop. Croda Bianca, kraljicaMarmarol, je tako resnično postalakraljevska gora.Košček rajaMarmarole so gore, ki jih je na platnuupodobil že renesančni slikar Tiziano,rojen ob njihovem vznožju, v krajuPieve di Cadore. Ime slavnega slikarjanosita Cima Tiziano, 2802 metra visokrazglednik, in majhna, zaklenjenakoča, ob kateri stoji vedno odprt klasičnikovinski bivak. Čeprav se slednjiimenuje drugače, ju vedno imenujejos skupnim imenom bivak Tiziano.Brez pretiravanja lahko rečemo, da jekraj, kjer stoji ta bivak, eden najlepšihv Marmarolah. Na robu zakraselih Lastonov,nad katerimi se dviguje CimonVzpon po smeri Fanton na Crodo BiancoFoto: Matija Turkdel Froppa, na vrhu vzpetine, obdanez mehkimi planinskimi tratami,pod katero v jesenskem času zlatijomacesni, se nam resnično zdi, kot dabi se znašli doma, nekje pod kraškimipodi Kanina. Edino veličastni razgledina dolomitske ostrice Cadinov in TrehCin ter skalne orjake, kot so Croda deiToni, Monte Popera in Cima Bagni,nas vedno znova spomnijo, da senahajamo v enem najlepših predelovDolomitov.Alpinistična zgodovina Marmarolje bogata. Dejanja vseh, ki so josoustvarjali, se zrcalijo v duši teh gora.Če poznamo zgodovino gore, nakatero se vzpenjamo, je naše doživetjegloblje in bogatejše. Po stoletju in polv Marmarolah ni več gore, na katerone bi stopila človeška noga, ne stene,ki se je ne bi dotaknila roka. Toda kotje zapisal Antonio Sanmarchi: "Igra šeni končana, stare Marmarole ostajajotu, očarljive v svoji nedostopnosti,vabilo in dar vsakomur, ki se jim upapribližati z odprtim srcem." m|44| Planinski vestnik | APRIL 2012

ZGODOVINA"Živahno delovanje,ki vrvi v našem društvu …"Ob 110-letnici Trillerjeve koče in 60-letniciGomiščkovega zavetišča na KrnuBesedilo: Žarko RovščekVselej, ko se sprehajam po razrvanih strminah inkotanjah Krnskega pogorja, se me kot večni refren izozadja dotakne opozorilo tragične posoške zgodovine.Zdrznem se in zavem, da stojim na zemlji, iz katerediha usodna davnina, žal prepojena tudi s krvjo našihprednikov. Preteklost, tako kot velja tudi za sedanji čas,pač ni samo praznik. Primorska, slovenska zemlja jetudi v teh prelestnih svetiščih tišine zaznamovana zžalostnimi dogodki, ki jih je v svojem elementarnembistvu povzročila ena najusodnejših človeških zablod,pohlep. Še dandanašnji se ga otepamo. Smo namreč slabiučenci nekaterih pomembnih zgodovinskih spoznanjsvojih očetov, zato smo prisiljeni učno snov ponavljati.Svet v okolici Krna pa je zaznamovantudi s pomembnimi dejanji nasplanincev, ki smo od svojega organiziranegazavedanja dalje pomagalitlakovati zgodovinsko pot slovenstva.Naj bo predvsem to dejstvo povod, dase oziramo v preteklost.obstoječim Nemško-avstrijskimplaninskim društvom za označitevplaninskih poti, gradnjo postojank inza "slovensko lice" naših gora so bilena Krn že naslednje leto, torej 1897,markirane kar štiri poti. Odbor jeiz podružnične blagajne izločil50 goldinarjev in jih za namenegradnje naložil pri Tolminskihranilnici. Poročilo o delovanjupodružnice za leto 1900 omenja, daso 21. avgusta trije njeni funkcionarji– tajnik Ivančič ter odbornika Stresin Uršič – položili temeljni kamenna sedlu med Krnom in Batognico.Natančno opisuje stanje in nadaljuje,da je nova koča zgrajena "tako v grivo,da se gre na zapadni strani naravnostv podstrešje črez ozek, zaprt hodnik.Pritličje meri 4.80 x 5.80 x 2.20 m terobsega prostor za pet ležišč, prostorza ognjišče in oddelek za mizo, klopiin omaro. V podstrešju je prostor za11 ležišč. Streha je pokrita z lepnico,da je sneg ne bi premakal. Ker je vetrovnamoč na Krnu silovita, je kočapritrjena k tlom s štirimi železnimiokovi. Vrhutega se pripne z dvojnoželezno vrvjo, ki bo držala s strehe vtla. Koča je odznotraj obita z mehkimuglajenim lesom." 22PV 1900, str. 48."Na Krn kliče Soška podružnica …"Tednik Soča poroča o ustanovitviSoške podružnice SPD na občnemzboru 17. junija 1896 v Tolminu, nakaterem so poleg izvolitve novegaodbora s predsednikom KarlomTrillerjem na čelu potrdili društvenapravila. Med najnujnejša "društvenadela" je občni zbor uvrstil tudi "predpripraveza zgradbo koče na Krnu", kiso bile le eden od ciljev, da bi "obsoškimplaninam" ohranili (kot so rekli)"ono samoslovensko lice, katero sotuja društva spačila že marsikateremulepemu kraju slovenske domovine." 1Nemudoma so osnovali posebensklad za gradnjo koče. V tekmi z1Soča, 19. junija 1896.Zgodovinska fotografija z otvoritve Trillerjevekoče Foto: Studio Jerkič iz Gorice, 1901

Pritekanje denarja v blagajno jebilo prepočasno, zato se je odbordodatno zadolžil. Tega bremena se jepodružnica otepala še v naslednjihletih in je skoraj usodno vplivalo nanjen nadaljnji obstoj in razvoj.Posoški planinci so uspešno prebrodilitegobe visokogorske gradnje.Spomladi leta 1901 je bilo vse naredza veliko otvoritveno slavje pri novikoči. Tedanji slovenski tisk ni varčevalz vzpodbudnimi in vznesenimibesedami, namenjenimi vrlim graditeljem,istočasno pa so dajali duškanacionalnemu ponosu ob tej novizmagi nad tujci v naših gorah:"Na Krn kliče Soška podružnica‚Slovenskega planinskega društva‘ invabi planince k udeležitvi pri slavnostniotvoritvi koče, ki jo je postavilanedaleč pod vrhom v ponosni višini2000 m ... Živahno delovanje, ki vrviv našem društvu in ki je rodilo žepolno prelepega sadu, diči tudi našoSoško podružnico. Maja meseca l.1896. ustanovljena, je založila l. 1898sklad za gradnjo koče na Krnu in vpetem letu svojega obstanka že izvršilanamero: dviga se že lani započeta,letos dograjena stavba na Krnu. V temtiči prelepi smoter našega društva, davzbuja krepkejše zanimanje za širnodomovino, da nas vodi od kraja dokraja, kajti v vseh svojih delih nammora postati domovina znana, ljuba,očarljiva. V to pomozi tudi naša novakoča, koča na Krnu! Kličemo ji prav izsrca odkritosrčen planinski pozdrav.Bodi nam pozdravljena!" 3Pisali so 5. avgust 1901. Že napredvečer slavnostnega dne so sevznožju gore približevale skupineudeležencev iz različnih krajev. Spremljaliso jih bučno streljanje iz topičevin rakete. Na planinah pod Krnom3K otvoritvi koče na Krnu, PV 1901, naslovna stran.Svet tišine in nasprotij v prostranem zaledjuKrna: turnosmučarski raj, idilična gladina jezeraz apnenčastim kamnitim svetom, ki ga kot morečopomin prekrivajo številne ostaline soške fronte.Foto: Oton Naglost|46| Planinski vestnik | APRIL 2012

so udeleženci prenočili. Sončnega injasnega dne se jih je kakih 150 zbralopod vrhom ob novi koči.Slavnost je s pozdravom pričelpredsednik Soške podružnice AntonDevetak. Številnih vznesenih nagovorov,ki so mu sledili, pa ni bilo ne koncane kraja. V imenu osrednjega odboraSPD je spregovoril podpredsednik dr.Foerster. Z zahvalo se je spomnil vsehzaslužnih, še posebej pa dr. Trillerjakot ustanovitelja podružnice, AntonaDevetaka kot trenutnega predsednika,bivšega odbornika Marušiča innajzaslužnejšega za izvedbo gradnje,tajnika Ivančiča. Andrej Gabršček jenato v svojem čustveno obarvanemgovoru pozdravil zastopnike Češkepodružnice s prof. Chodounskim,nestorjem češko-slovenskegaprijateljstva, na čelu. Prisotni so zburnimi ovacijami pozdravili vidnoganjenega profesorja praške univerze.Slovenske in češke planince je namrečtakrat vezalo iskreno prijateljstvo, kiso ga prekinile šele nove razmere poprvi svetovni vojni. Kaplan Seljak izTolmina je blagoslovil kočo. Nato jetajnik podružnice Ivančič spregovorilo zaslugah dr. Trillerja za ustanovitevpodružnice in postavitev koče.Razglasil je sklep podružničnegaodbora, da se nova koča njemu v častin zahvalo imenuje Trillerjeva koča,kar je občinstvo sprejelo z aplavzom.Uradno slavje je tako minilo, a pravaljudska veselica s petjem in harmonikose je še dolgo nadaljevala. Ljudje sose zavedali pomena dogodka za planinstvov Posočju. Andrej Gabrščekje ob tem zapisal: "Ob prisrčni zabaviso zrle naše oči tje do Benetk, nesluteče, da bo po petnajstih letih našKrn središče najhujših vojnih metežev,kakršnih svet še ni videl." 4Preslišani nasvet dr. TumeZnana spominska podoba s fotografskeplošče studia Jerkič iz Gorice namprikliče podobo slavja pod vrhomKrna. V desnem spodnjem kotu, "nekolikokorakov proč od zborovalcev",sedi vselej kritični dr. Henrik Tuma,vodilni v goriški sekciji Soške podružnice,kot bi simbolično nasprotovalhrupnemu dogodku, kakršnih v gorahni maral. Tudi na pot se je tega dneodpravil kar sam in prireditev celo malenkostzamudil. V spominih piše: "Pokončani slovesnosti sem dr. Trillerjunaravnost povedal, da njegov dom nepreživi zime. Očital sem gospodom,4Gabršček, Andrej: Goriški Slovenci I., Lj. 1932, str.50-52.Graditelji namreč njegovega nasveta,kam postaviti postojanko, nisoupoštevali, zato so se njegove besedežal uresničile že prvo zimo.da so ga postavili na taki plazovini,kakor nalašč, da ga prvi planinski plazpodere." 5 Graditelji namreč njegoveganasveta, kam postaviti postojanko,niso upoštevali, zato so se njegovebesede žal uresničile že prvo zimo.Sneg je v naslednjih zimah kočotako poškodoval, da v njej ni bilo večmožno prenočevati, leta 1905 pa jo jepopolnoma stisnil k tlom. Odbornikiso ob obisku ostankov Trillerjeve koče10. septembra 1905 določili novo, pomnenju domačinov varnejše mesto,kakih dvesto korakov višje. Kasneje,leta 1908, je Soška podružnica sprožilatudi vseslovensko nabiralno akcijoza gradnjo novega zavetišča. Objavilaje željo, da bi nekoč na Krnu stala postojanka,"ponosen spomenik našemuslavnemu sinu planin", pesnikuSimonu Gregorčiču. Poziv so sklenili:"Ideja o zgradbi S. Gregorčičeve kočese mora uresničiti, naš pesnik moradobiti ta poleg nagrobnega najprimernejšispomenik, ki bo pospeševal medSlovenci in tujci zanimanje za Gregorčičevraj, za krasne naše planine,katere je on tako iskreno ljubil. Zato seobračamo do vsakega rojaka z iskrenoprošnjo: prispevajmo vsak po svojimoči, da bo na sivem Krnu čimprejstala S. Gregorčičeva koča! OdborSoške podružnice: Predsednik: Dr.Gruntar. Tajnik: Ant. Kutin." 6Pobuda za zbiranje pomoči je merilana isto populacijo kot druga, skoraj istočasna,s pomočjo katere naj bi zbralisredstva za obnovo Aljaževega domav Vratih, ki ga je porušil plaz, zato seni obnesla. Pod težo preteklih dolgovso začetek gradnje Gregorčičevegazavetišča vse bolj odlagali, obenempa je Soška podružnica tonila v krizo,iz katere se ni izmotala vse do prvesvetovne vojne.V mraku vojne in italijanskezasedbe PrimorskeKrn in z njim celotno Posočje sta obnastopu prve svetovne vojne postalapriča najbolj vročih bitk soške fronte.Celotno pogorje so prepredale številneoskrbovalne poti, ki so kazile nekočneomadeževano gorsko pokrajino5Tuma, Henrik: Iz mojega življenja /ured. in dop.B. Marušič/, Lj. 1997, str. 260-262.6PV 1908, str. 63.in še danes pričajo o zahtevni oskrbibojišč. Mrgolelo je vojaščine. Krvaveofenzive so kljub številnim človeškimin materialnim žrtvam pomenile leskromno napredovanje vojskujočihse strani, včasih za nekaj metrov sovražnikovegaozemlja. Kakšno nasilje nadprvobitno gorsko tišino!Po koncu prve svetovne vojne so Italijanizasedli Primorsko in na zahodnistrani t. i. rapalske meje se je znašlotudi Krnsko pogorje. Zavojevalci so16. junija 1922 v neposredni bližini današnjeplaninske postojanke najprejpostavili miznico z vpisno knjigo inštiri metre visok spomenik padlimalpincem, ki ga je, nezaščitenega, ženekaj dni po odkritju poškodovalastrela. Naključno srečanje s karabinjerskopatruljo je bilo dovolj, da so oblastipo krivem obdolžile terorističnegadejanja skupino pastirjev, ki so se vdneh nesrečnega dogodka nahajali vokolici. Prebivalstvo občin na Kobariškem,še posebej najbližje Drežnice,je dalj časa preživljalo ustrahovalnein maščevalne akcije fašističnih tolp,vključno s požigi hiš in župnišča.Hudo razplamtele nacionalističnestrasti ni uspelo pomiriti niti strokovnimaizvedencema, ki sta dokazala,da je poškodbo povzročila strela. 7Kasneje, leta 1928, so v neposrednibližini postavili monumentalnoplaninsko zavetišče v čast poročnikuAlbertu Piccu, ki je padel ob zavzetjuvrha Krna.Krnsko pogorje je bilo tudi v drugisvetovni vojni prizorišče obračunovmed vojskujočima se stranema.S svojim reliefom in zapuščenimi vojaškimiobjekti je služilo kot manevrskiprostor za premike in zadrževanjepartizanskih enot, ki jih je tod zaradizahtevnosti terena sovražnik leredko motil. Omeniti pa velja dvepomembnejši bitki, III. udarne Gradnikovebrigade (17. 7. 1943) in znanobitko XVII. Gregorčičeve brigade naRdečem robu (20. 8. 1944), v kateri jepadlo okrog sto borcev.Gomiščkovo zavetišče na starih temeljihPrišla je težko pričakovana svoboda,priključitev Primorske matičnidomovini. Na temeljih nekdanjepodružnice, nastale leta 1911 izgoriške sekcije Soške podružnice, jetudi v Novi Gorici vzniknilo današnjeplaninsko društvo. Odbor društva jepod vodstvom Kazimira Škarabotav istem letu sprejel sklep o gradnji7Spomenik na Krnu poškodovan od strele, Goriškastraža, št. 35, 30. 9. 1922.|47|

koče na Krnu, "ki naj bi se imenovalaGregorčičev dom. V ta namen skupnoin sporazumno s fiskulturnim društvombi se sestala štiričlanska komisija,katera bi imela nalogo izbrati primerenprostor na Krnu." 8 Planinskadruštvena dejavnost, v prvih letih podrugi svetovni vojni še pod okriljemFizkulturne zveze, je namreč počasiprevzemala samostojno pobudo.Finančno in blagajniško poročilo zanaslednje leto pa že govori o prvihizdatkih društva za gradnjo bivakov,zavetišč ter prehrane in prevozovna Krn. 9 Planinska zveza Slovenijeje za gradnjo koče na Krnu odobrilakredit, ki je znašal 500.000 dinarjevali skoraj desetkratni znesek takratnegadruštvenega proračuna.Na območju Krna so planinski gradbenizanesenjaki, v splošnem vzdušjuobnove porušene domovine, ki mu jepritegnila tudi PZS, nihali med tremimožnimi lokacijami. Vsaki v prid sogovorili določeni razlogi. Gradnjoobjekta pri Krnskem jezeru naj bi utemeljevalapovezava Krnskega pogorjaz gorenjskim planinskim zaledjem, kinaj bi bila dobra osnova tudi za razvoj8Zapisnik II. občnega zbora,18. 12. 1949, Arhiv PDNG.9Zapisnik III. občnega zbora, 17. 12. 1950, ArhivPDNG.turnega smučanja. Dodaten čar ji jedajal še idilični položaj ob gorskemjezeru. Nekateri so zaradi navezavena železniško postajo na Mostu naSoči, ko še ni bilo množičnega avtomobilizma,dajali prednost postojankiob poti iz Zatolmina preko planineSleme proti vrhu. V korist zasnovenovega zavetišča na temeljih bivšegaitalijanskega zavetišča pod vrhom paje govorilo dejstvo, da gre za tehničnolahko dostopen in markanten vrh.Večina je pritegnila zadnji različici,gradnja objekta pri Krnskem jezeru paje bila prestavljena v bodočnost.Na četrto obletnico priključitvePrimorske matični domovini, 15. septembra1951, je bilo odprto zavetišče,ki je dobilo ime po pokojnem ErvinuGomiščku iz društvenega gradbenegaodbora. Leto poprej je v neposrednibližini usodno zastavil svoj zadnjikorak. Odprtje zavetišča, tako kotnekoč Trillerjeve koče, je minilosvečano, s kresom na vrhu Krna napredvečer in z udeležbo preko 150planincev s cele Primorske.Spomini nas družijo in opominjajoZob časa in delovanje naravnih sil staneusmiljena, zato je zavetišče vse dodanes preživljalo številne prenove inizboljšave. PD Nova Gorica je v častdvema pomembnima jubilejema vzačetku septembra 2011 priredilosvečanost, ki se je je udeležilo velikoplanincev, večinoma članov planinskihdruštev iz Posočja. Po krajšemkulturnem programu in osrednjemgovoru so prisotne pozdravili tudipredsednik PZS Bojan Rotovnik,kobariška županja Darja Hauptmanin predstavnica Mestne občine NovaGorica Silvana Matelič. Slavje, ki sev skladu z ustaljenimi planinskimišegami po uradnem delu ni takoj zaključilo,so popestrili pevci moškegapevskega zbora Napev iz Batuj inharmonikar Drago Berce s svojo adhoc zasedbo.Ob dogodkih, kot je bila počastitevobletnic na Krnu, radi delamo računes preteklostjo. Naj nas ta poglednavdaja s ponosom in tudi zavestjo, dasmo planinci na tem previharjenemtorišču spopadov, vsem političnimujmam navkljub, vedno gradili prepotrebneobjekte za svojo dejavnost.Obenem pa smo tkali tudi strpnejšeodnose med sosedi, mejaši, medljudmi dobre volje. Tako naj bo tudi vprihodnje! mGomiščkovo zavetišče v zimskem oklepuFoto: Miljko Lesjak|48| Planinski vestnik | APRIL 2012

LED LENSER,vrhunske LED svetilke –dolgi čas delovanja in zanesljivostv najbolj nepredvidenih situacijah.LED tehnologija vstopa v zadnjih letih v vsakdanje okolje. Ekonomičnost,varovanje okolja, uporabnost in trajnost so glavne odlike LEDvirov svetlobe, ki v zadnjih letih doživljajo enormni vzpon. Enostavnostin uporabnost LED čipov odpira oblikovalcem in razvojnikompopolnoma nova obzorja uporabe. Nemški proizvajalec svetilk LEDLENSER, je pionir v uporabi LED virov svetlobe v ročnih in naglavnihsvetilkah. Danes se svetilke LED LENSER ponašajo s primatomv svetovnem merilu. Podjetje ima patentiranih več kot 200 tehničnihinovacij in rešitev, ki jih ponujajo uporabnikom zgolj svetilke LEDLENSER. Glavne odlike svetilk, ki se skrivajo v notranjosti so: vrhunskimateriali, patentiran sistem enoročnega fokusa, modularna zgradba,pozlačeni kontakti in inovativni baterijski modul. Za uporabnika pa jenajpomebnejši dolg čas delovanja, nastavljiv snop, nastavljiva moč,zanesljivost, enostavna uporaba in izvrstna svetilnost. Nabor svetilkiz programa podjetja LED LENSER je dovolj širok, da zadovolji takoljubiteljskega, kot tudi profesionalnega uporabnika svetilk. Ponujajovse, od mini LED svetilk do največje ročne LED svetilke, ki je od leta2011 vpisana v Guinessovo knjigo rekordov.Dokazano s strani miljonov uporabnikov LED LENSER svetilk bostenavdušeni, če se odločite za nakup svetilke LED LENSER, mogočebo to vaša najboljša izbira. Svetilke so naprodaj tudi v trgovinahIntersport. Več na www.rt-tri.si ali www.ledlenser.com.|49|

ZIMSKA TURARombon v beli preoblekiLep dan s prijatelji v zasneženih gorahRombon, 2208 m, leži na skrajnem vzhodu Kaninskeskupine. Zaradi svoje dominantne in precej osamljenelege nad Bovško kotlino se nam z njegovega vrha odpirajočudoviti razgledi na bližnje in daljne vrhove. V zimskihrazmerah predstavlja za izkušenega planinca lažje dostopnidvatisočak, ki nudi izdatno mero zadoščenja, saj se podbelo odejo skrita pokrajina lahko spremeni v pravi muzejnaravnih umetnin na prostem. Človek s subtilnejšodušo in iskreno ljubeznijo do gora lahko pusti glavo karv dolini, tu zgoraj mu bo namreč zadostovalo le srce.Iz doline vodita na Rombon dva pristopa.Prvi se prične pri trdnjavi Klužev dolini Koritnice in poteka mimoutrdbe Fort Hermann čez vzhodnapobočja. Drugi vodi iz Zavrzelna nadBovcem po južni strani mimo planineGoričice. Opozoriti je treba, da so vsipristopi dolgi, kar je v kratkih zimskihdneh potrebno upoštevati pri načrtovanjuture.Začetek po zgodnjem zajtrkuZgodaj zjutraj tiho odcapljam iz stanovanjain uspešno prelisičim občutekkrivde, ki me zalezuje, ker sem domapustil spečo ženo in dojenčka. Maticme že čaka na običajnem zbirnemmestu in mi predstavi Vojko, vitko inprijetno Korošico, ki ravnokar pospravlja"tvojih pet minut" zajtrk. Takoj seizkaže, da bodo pogovori v taki druščiniizredno zanimivi. Tudi avto to občutiin veselo drvi po gorenjski avtocestiBovcu naproti. Ko prečkamo prelazPredel, nas začnejo okoliške goreopozarjati na našo majhnost. Snežnabelina ta občutek v meni še stopnjuje,spoštljivo občudujemo in komentiramolepoto višin, ki nas obdaja.V Zavrzelnem, na višini 700 m, sezačne naša pot. Mraz nas spodbudi, dahitro začnemo s hojo. Markacije mimovodnega korita usmerijo navzgorpo gruščnatem pobočju. Kmalu naspozdravi sonce, ki nas skupaj s hojododobra ogreje. Po lepem, kopnemgozdu se kar nekaj časa zložno vzpenjamopo stezi, ki vodi proti planiniGoričici (1336 m). Tu posedemo oblovski koči in se prepustimo sončnimžarkom. Dan je čudovit in mojatovariša tako prijetna družba, da dušaposkakuje od radosti. Spomini meponesejo nazaj v vroče poletje predleti, ko sva po tej poti s prijateljemsestopala z Rombona in sem prestajalhud halucinacijski napad žeje. Medumskimi teatralnimi blodnjami semže razmišljal o vlomu v lovsko kočoz obupanim upanjem, da bom notrinašel vodo ... Še sreča, da je prevladalazdrava pamet!Foto: Milan MedenBesedilo: Milan MedenOb ostankih vojneKmalu nad planino se začnejozimske razmere. Z višino je vse večsnega, hkrati pa razgledi postajajovse bolj očarljivi. Po mulatjeri se obostankih vojne vihre vzpenjamo popobočjih Čuklje (1767 m). Rombonje bil tako kot mnogo drugih vrhovnad Soško dolino eden izmed nemihprotagonistov krvave igre, ki se jeodvijala med letoma 1915 in 1918.Ostankov vojnih objektov je napretek, in četudi jih večino prekrivasneg, so dobro vidni. Pozornost pritegneitalijansko vojaško pokopališče,katerega nagrobni kamni in križištrlijo iz snega. V Zgornjem Posočjupadle italijanske vojake so Italijani povojni prenesli v kobariško kostnico,a tisti, katerih grobov niso našli, šedandanes počivajo na spokojnihvišinah. Čukljo so že leta 1915 zavzeliItalijani, medtem ko je Rombonpostal trdnjava, ki so jo Avstrijci kljubštevilnim napadom do konca držali vsvojih rokah.Vse je videti tako blizuPod Čukljo vstopimo v "muzejnaravnih umetnin". Hodimo poobširnem pobočju, ki se nato skrijemed ožje prehode in spet zagleda lučv bolj odprtem svetu, posejanem sskalami. Slednje je poljubil sneg in natak način ustvaril skupino snežakov,ki stoje kot monoliti in izzivalno kljubujejosončnim žarkom. Beli poprh jeskril večje skalne gmote in pri tem dalduška umetniški fantaziji. Nekatereimajo na sebi privlačna, elegantnooprijeta oblačila, druge pa so boljmogočno in divje razpotegnjene. Kose naš pogled usmeri proti Kaninu, jeslika, ki se prikaže, osupljiva. Težko jeopisati, a naravni zakoni so ustvarilitihožitje, ki spominja na veličastnozmedo, kjer ima vsaka podrobnostsmisel in vsak detajl svoje mesto.Ko strmim v ta kaos skalovja, se naplatnu v moji glavi vrti film, v kateremse je velikanu v ogromnih škornjihutrgalo, brezglavo divja naokrog in zasabo prazni vedra bele marmelade.Občudovanja vredna je optičnaprevara, zaradi katere se zdi sicerprostrano in oddaljeno hribovitoobmočje veliko manjše in bližje.|50| Planinski vestnik | APRIL 2012

Težavne stare derezeA pustimo sedaj brdavsa, ki je polegvelikega nereda tudi zelo lepo zgladilin pooblal naš vzpon na Rombon.Kmalu dosežemo vznožje prepadnihsten in tu se začne najtežji del ture.Preden si nataknemo dereze insnamemo cepine z nahrbtnikov, se ševsak po svoje okrepčamo. "Lejga, lejga,kako je zmeden," vedro izusti Vojka,ko se lovim med zavezovanjem starihderez s trakci. Dejansko sem nekolikovznemirjen, morda živčen, saj se je odmojega zadnjega vzpona, kjer so bilepotrebne dereze, kar nekaj Soče izlilov Jadran. Naposled mi uspe in v ključihnadaljujemo po pobočju, ki se strmovzpenja proti grapi. Strmina naraščain po približno dvesto metrih gaženjapo mehkem snegu stopimo na manjšesedlo. Na levi nas markacija na kopniskali usmeri navzgor. Splezamo čezstrme skale, kjer previdnost, zlasti obsestopu, ni odveč. Od tod nas do vrhačaka prečenje precej dolgega pobočja,ki na desni visi v dolino z naklonompribližno trideset stopinj. Gazimovzporedno z grebenom, a le poredkose ga dotaknemo, povečini se vzpenjamopod njim.Ko se že čudim, kako to, da kljub prekrasnemunedeljskemu dnevu nismosrečali nobenega gornika, se nad namizačnejo kazati obrisi dveh podob, kise naglo spuščata. Dosežeta nas visokipostavi moškega srednjih let in njegoveprikupne mlade spremljevalke (v glaviže začenjam razglabljati o privlačnosti,ki jo zrela moškost izvaja nad mladimipuncami, ko izvem, da je gospodnjen oče) s pohodnimi palicami inbrez derez. Tu bi lahko morda odprloklepaj o varni hoji v gore. Popolnomarazumem, da ima človek z alpinističnimiizkušnjami večje zaupanje vase in vsvoje zmogljivosti, a že nekajkrat semvidel prizore, kjer je težko prepoznatimejo med neodgovornostjo in varnimgorništvom. A ta tema je preveč razvejana,da bi jo lahko obravnaval tukaj.SvariloOče in hči se izkažeta za prijetna sogovornika.Povesta, da večkrat prihajatana Rombon. Gospod nas posvari, najbomo previdni, ker se pod snegomskrivajo velike luknje, sam se je bilistega dne že pogreznil v eno izmednjih. Zahvalimo se za svarilo in jimazaželimo vso srečo. Dvomim, da stanas slišala, saj sta jo že športno ucvrlanavzdol. Matic nadaljuje z vzponom vsvojem značilnem ptičjem slogu, takoda se nahaja že daleč nad nama, midvaz Vojko pa vzdržujeva bolj počasen,a stalen tempo. Ne mine veliko, ko sepodlaga pod menoj udre in velika sivausta me zagrabijo z zobmi. Do prsisem v snegu in v tako nerodnempoložaju, da si z nogami nikakor nemorem pomagati. Po nekaj neuspešnihpoizkusih, da bi se izvlekel, se že bojim,da bo moja "sogornica" priča izbruhukletvic. Končno uspem zasaditi cepinna primerno mesto, kar mi omogoči,da se toliko premaknem naprej, da silahko pomagam z nogami. Pod podplatomzačutim trden stop, z vso silose odrinem in izvlečem iz luknje.Vesel ponovno stojim na trdnih tlehin hojo nadaljujem s povečano meroprevidnosti.Vrh dosežem že skoraj popolnomadehidriran. S sabo sem namreč vzel leViš in gore nad Belim potokom v ZahodnihJulijcih z Rombona Foto: Milan Medenlitrsko termovko čaja, češ, saj je zima,pozimi pa je moja potreba po tekočinimanjša. Na glas se čudim in skušamnajti razloge, zakaj je tokrat drugače,ko se oglasi Vojka, nedolžen glas čisteresnice: "Saj smo na Primorskem, paše sonce je. Toplo je in bolj si se potil,torej si porabil več tekočine!"Splačalo se je!Kljub Matičevemu odsvetovanjuzačnem srebati sneg, kar bompotem plačal s krajšim glavobolom.A pustimo te zaplete. Vrh Rombona jelep in obširen, postreženo je s paletoenkratnih pogledov na Julijske Alpe,Viš in Montaž ter na Dolomite. Vrhvsake gore vleče, da se na njem ustavišdalj časa, da sedeš, si odpočiješ, nekajpoješ, in če si v dobri družbi, pokramljaš.Tako so nam tudi na Rombonuzapele sirene (ne tiste policijske) innas mamljivo vlekle na svoja udobnaoprsja, a pot nazaj je bila še dolga, danpa kratek.Poslovimo se od kraljestva gorskihživali in se, zatopljeni vsak v svojemisli, varno vrnemo do izhodišča.Še prej počakamo na sončni zatonna planini Goričici, ki vlije dodatnoenergijo v rezervoar življenja.Rombon ali Veliki vrh je lepa razglednagora, ki je poleti še toliko bolj zanimivazaradi zgodovinskih ostankov,pozimi pa predstavlja spodoben inlažje dostopen dvatisočak. Če bomogoro spoštovali in se nanjo primernopripravili, bo uživanje neomejeno. m|51|

POPOTOVANJEMed pravoslavnimi samostaniObisk polotoka AtosV"ta gnili" so imela društva, odvisno od podporedelovnih organizacij, v katerih so sodelovala,določene ugodnosti. Tako je planinsko društvo Železničaruživalo izjemne ugodnosti pri prevozih z železnico.Nič posebnega, če je šlo za izlete po ožji domovini aliorganizacijo del pri koči na Vogarju. Za potovanje tjado Grčije pa je bil to dovolj velik razlog za včlanjenještudentov z bolj ozkimi denarnicami. In tako smo sesredi šestdesetih let prejšnjega stoletja napotili na Olimp,najvišjo goro Grčije in sedež starogrških bogov. Bila jepomlad, spominjam se, da smo na meji z Grčijo dobilimajhna darilca, ker je bila ravno pravoslavna velika noč.Vzpon na enega od vrhov Olimpapo južni strani je bil vroč, sonce jebrez usmiljenja žgalo. S seboj semvlekel smuči, užitek ob spustu skozinekakšno globel, kjer je še ležalsneg, pa je bil le kratek. Potem smo sepodali na Peloponez. Med kopanjemv še svežem morju je tekla beseda oAtosu. Po prvem navdušenju za obiskte gore se je kmalu pokazala močšibkejšega spola. Ker na Atosu ne smebiti nič ženskega, so vrli železničarjipod pritiski družic odpovedovaliudeležbo drug za drugim. Na koncutako ni bilo dovolj interesentov zanajem ladje, ki naj bi nas pripeljalado izhodišča. Globoko v podzavestipa je ostala želja po spoznavanju teganenavadnega koščka sveta, ki že stoletjapredstavlja duhovni center pravoslavnecerkve. Več kot četrt stoletjakasneje se je le pokazala priložnost zauresničitev tega daljnega sna …Zapletene pripraveZa podvig sem uspel navdušitikolega, čigar duševni svet je sicerzasidran v rodni Švici, je pa dovoljBesedilo: Peter Sokličzvedav in odprt za drugačno dojemanjesveta. Priprave za popotovanje poAtosu so bile kot po pravilu zapletenein dolgotrajne: prošnjo za dovoljenje,brez katerega ni vstopa na ozemljeteokratske Republike Atos, je trebavložiti pol leta pred predvidenimdatumom obiska pri Cerkvenemuradu v Solunu. Najenostavnejegre kar prek interneta. Nekaj težavje tudi pri utemeljevanju razlogovza popotovanje; ker gre uradno zanekakšno božjo pot, se pričakuje tudičaščenje relikvij. Končno je kot razlogza pot zadostoval kulturni interes intako sva se le znašla na spisku desetihnepravoslavnih, ki na dan uspejodobiti vstopno dovoljenje. Sledi pošiljanjekopij potnih listov, telefonskopreverjanje, pa vnovično pošiljanje,ker se vse "izgubi" …Na koncu pa se vse odvijapresenetljivo gladko: v Ouranopolisu,zadnjem kraju pred vstopom vavtonomno Republiko Atos, sledišsmerokazom z oznako Cerkvenegaurada, plačaš par deset evrov in žeimaš v žepu Diamonitrion – posebenpotni list, ki je naslednje štiri dniodločilen za potek popotovanja indobro počutje. Še par korakov do pristaniščain že se znajdeš na trajektu,|52| Planinski vestnik | APRIL 2012

Grški samostan Ksenofont na Halkidiki, vozadju se dviga gora Atos. Foto: Vlado Vujisićedinem prevoznem sredstvu do pristaniščaDafni, ki je hkrati tudi edinovstopno mesto v Republiko Atos.V moški svetŽe na ladji, ko se nad morjem počasirišejo obrisi mogočne čokate goreAtos (2000 m), se začenja potapljanjev drug svet. V črno odeti menihi zznačilnimi visokimi pokrivali srkajokavo in se med pogovori vednoznova smehljajo ob neskončnihtelefonskih klicih. Vsi so oboroženiz mobilnimi telefoni, večina tudi spopotnimi palicami. Božjepotniki izvseh mogočih pravoslavnih dežel padežne kapljice kar pogosto redčijo zžganimi vodicami. Med potjo se ladjavečkrat ustavi ob katerem od dvajsetihsamostanov, ki dandanašnji šedelujejo na Atosu. Menihi izstopajo,prihajajo novi, vse se odvija za čudahitro in natančno.Dafni je majhen kraj, ki živi od pristanišča.Dve, tri gostilnice, carinskain policijska postaja, par zanikrnihtrgovinic in seveda t. i. avtobusnapostaja, kjer se ustavljajo minibusi,ki vozijo potnike do glavnega krajaKaries. Voznega reda ni, neveščalokalne prakse zamudiva še zadnji"uradni" prevoz . Hitro nama postaneSrbski samostan Hilandar na Sveti goriFoto: Vlado Vujisićjasno, zakaj živahen naval na vsako,še tako zdelano prevozno sredstvo.Ne veva, kam s kovčkom, ki ga jeprijatelj, navajen srednjeevropskihrazmer, privlekel s seboj. Prijazendomačin vzame prtljago v varstvo.Končno le ujameva zapozneli prevoz.Zanimiv je način obračunavanjavoznine – znana je cena za celovozilo, razdeli se med potnike,kolikor se jih pač najde …Uro kasneje sva v Kariesu. Mestece,ki je pravzaprav vasica, je prislonjenok pobočju enega od stranskih izrastkovAtosa. Zdaj že pošteno dežuje,vedriva ob pragu ene od trgovinic natrgu v centru kraja. Spet ista pesem –čakanje brez voznega reda. Toda tuditu se nenadoma pojavi avto, ki peljedo samostana Vatopedi na vzhodnemdelu polotoka. Tam sva prijavljenakot ena od gostov popotnikov zadanašnji dan.Med samostaniVatopedi je najstarejši samostan naAtosu. Njegova zgodovina sega v9. stoletje. Tisočletna tradicija odsevaže v ritualu dobrodošlice. Pravilo vvseh samostanih je, da je vsak popotnikpostrežen z ratlukom, skodelicomočne črne kave in šilcem žganja.Sledi dodelitev prenočišč v eni od štiriposteljnihsob za goste. Vse je zeločisto, sanitarije s toplo vodo. Potem jedovolj časa za sprehod po razsežnemsamostanu s čudovito arhitekturostoletja stare palače – nekaj medtrdnjavo, graščino in askezo. Glavnenevarnosti za samostane so bili vPhoto: Klaus FenglerPlasma 15S predstavitvijo povsem novihspalnih vreč Plasma se kažeMarmotovo nenehno iskanjenovih tehnologij. Vreče Plasmaso med tehnološko najboljnaprednimi spalnimi vrečamina trgu. Med revolucionarnenapredke lahko štejemo uporaboposebnih pretočnih zapornic (uporabnik lahkosam razporedi določeno količino puha), lažjokonstrukcijo z boljšo toplotno učinkovitostjo inkonstrukcijo spodnjega dela, ki zaobjame stopala.Spalni vreči serije Plasma sta polnjeni z našimnajbolj kvalitetnim puhom serije 900+ evropskegaporekla, ki je zaprt v ultra lahko in izredno vzdržljivotkanino denier 10 Pertex Quantum. Z združitvijo tehlastnosti je Plasma najlažja, najbolj topla in najboljfunkcionalna spalna vreča.Kolekcijo marmot najdete v trgovinah:aNNaPURNa, Krakovski nasip 4, Ljubljanaavantura šport, Gregorciceva cesta 19, Ilirska BistricaaCTIONmama, Parmova 51, Ljubljanasuvel šport Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova GoricaCult, Dolenjska c. 350, Lavricasvet športa, Titova 16, JeseniceProklimb, Ljubljanska cesta 1, Bledwww.annapurna.siwww.marmot.eu

Veličastna arhitektura ruskega samostanaPantelejmon Foto: Peter Sokličsrednjem veku roparski napadi – zatoobrambni stolpi – in seveda požari,ki so uničili neprecenljiva kulturnabogastva – zato veličastni dimniki,visoko nad strehami.Preden se ob sončnem zahoduzaprejo težka samostanska vrata(kdor ni pravočasno za zidovisamostana, mora preživeti noč naprostem), se že začne večerni obred.Od gostov se pričakuje prisostvovanjepri vsaj tri ure trajajoči mašiob neštetih posvečanjih z opojnodišečim kadilom. Čaščenje relikvij spoljubljanjem ikon in drugih svetinjpa ni ravno za vsakogar …Sledi skupna večerja v refraktoriju,v bizantinskem stilu okrašeni cerkveniladji, podobni dvorani. Vsi obrokiso skupni, ob velikih kamnitih mizahso zbrani menihi in gostje. Obrok sezačne in prav tako nenadno končaz udarcem priorjeve palice ob pod,zato je priporočljivo hitro in zbranojesti, sicer pa so pogovori med jedjoitak prepovedani. Na prižnici vesčas obroka eden od menihov bereiz Svetega pisma. Kdor ne morebrez mesa, ga mora na Atos prinestiskrivaj, saj je hrana vedno brezmesna.Jedi so okusne, sestavine so namrečvečinoma pridelane na samostanskihpoljih. Večerje in zajtrke skoraj vednospremlja kozarec domačega vina.Jutro je za naš okus še bolj nenavadno:prva budnica z udarci obsemandron (dolg lesen panj) te vržeiz sna že ob štirih, uro kasneje pa sezačne jutranji obred, ki traja tja do|54| Planinski vestnik | APRIL 2012štiri ure. Našo minljivost in vstajenjesimbolično podoživiš dnevno, kopogasijo vse sveče, da za nekaj minutzavlada skoraj popolna tema, nato paob petju prižgejo sveže voščenke.Po zajtrku se menihi napotijo kpočitku, popotniki pa zapustijo samostanin se napotijo v naslednjega.Tako se tudi midva spet znajdeva nacesti. Kljub velikemu številu samostanovin gostoljubnosti je težko dobitiprenočišče brez predhodne rezervacije.Na več spletnih straneh je močnajti telefonske številke samostanov,problem nastane, ko zveza ne deluje,ko so številke zastarele ali ko se naklic enostavno nihče ne odzove. Naobisk srbskega samostana Hilandari,ki je zaradi hudega požara že daljšičas v rekonstrukciji, tako sploh nimisliti!Odločiva se za samostan MengitisLavra. Zaradi oddaljenosti – samostanleži na skrajnem jugu polotoka– tu menda nikoli ni problemovs prenočišči. Še pred nekaj leti bi zapotovanje do tega samostana porabilicel dan, danes pa se tudi vzdolžstrmih vzhodnih pobočij Atosa vijeprašna vijugasta cesta s čudovitimipogledi na gozdnate vesine invečinoma skalnato obalo azurnomodrega morja. Lega samostanaMengitis Lavra je edinstvena: naskrajnem rtu južnega pobočja Atosase ob trdnjavskih zidovih samostanskihzgradb lomijo valovi penečegase morja. Samostan obdajajo poljain vrtovi. Tu dan preveva mir, soncepa prispeva svoje k meditativnemuvzdušju. Mucki, ki jih je na Atosu celastotnija, se leno sončijo na klopci nasamostanskem dvorišču …Premalo časa za vseČe želiš pokukati v kulturne vrednote,ki jih nekje globoko v sebi nosizgodovina pravoslavne cerkve, vštirih dneh, kolikor časa velja Diamonitrion,ni ne časa ne energije zavzpon na večinoma v oblake zavit vrhAtosa. Za čuda me to spoznanje splohne žalosti. Tako ostane za gorništvole krajši, predvsem fotografiranjunamenjen izlet po pobočjih vzdolžobale. Pešpoti so slabo označene alipa oznak sploh ni. Mnoge poti vodijov po vsem polotoku raztresena skrita,nadvse skromna bivališča menihovsamotarjev.Organizacijski problemi se v vsejostrini pokažejo naslednji dan: pričakovanaladja zaradi razburkanegamorja ne more pluti. Pot naju zatoseveda spet vodi v Karies (kamorpo mnenju mojega zobozdravnikaveč ali manj vodijo vse življenjskestezice …), potem pa prek Dafnijav ruski samostan Panteleimonos.Samo po sebi je razumljivo, da je tasamostan največji, ob izdatni pomočidomače države je tudi vzornovzdrževan. Tudi tu izkažejo prijetnodobrodošlico. Nemalo pa sva presenečena,ko naju menih, ki upravlja sprenočišči, po dvourni zamudi karna hitro odslovi – razlog: nisva sevnaprej prijavila.Popoldne se že nagiba v večer, koše zmeraj koračiva v uro in pol oddaljensamostan Xenofondos. Tu panaju sprejmejo z legendarno grškogostoljubnostjo in seveda z vsemiobveznimi rituali. Zvečer sedim naozkem balkonu visoko nad morjem,ki s svojo modrino obkroža tudi testare zidove bizantinske arhitekture.V zraku plavajo odlomki psalmov, vpristanu pa se pozibava samostanskigliser s par sto konjskih močimočnima motorjema …Ko se četrtega dne trajekt spetprisloni ob pomol v Ouranopolisu inostane Atos izkušnja, začnem doumevati,kolikšen pomen ima lahko samopar dni za razumevanje Kolesja, nammalo znanega poglavja kulturne zgodovinečloveškega miselnega sveta.Na pomolu pa že čakajo družicenekaterih sopotnikov … m

LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRSOče, gorski reševalecBesedilo: Hana Černivec, 7. razred, OŠ Dobrepoljeje rekla Tininaučiteljica zgodovine, "pet.""Odlično,""Super, nisem zaman preživelavečera pri knjigah," je pomislilain preslišala posmehljive žvižge posameznikov,ki so ji zavidali njene ocene.Pogledala je na uro. Čez dve minuti bozvonilo. Spravila je zvezke v torbo, kijo je krasil dolgolasi pevec priljubljeneskupine, ki ni obstajala že dvajset let.Ko je zazvonilo, je stekla do omarice,kjer se je preobula.Odrinila je vrata šolske garderobein iz moteče svetlobe luči stopila venna asfalt. Dan je bil čudovit. Sijalo jesonce in vse je bilo zasneženo. Učenciso kričali in se kepali. Debela, mrzlakepa ji je spolzela za vrat, a je ni ujezilo.Le sivolasi hišnik je jezno pogledalnaokoli in z lopato v premraženihrokah požugal nagajivcem. Ona pa sini delala skrbi. Komaj je čakala, da bovidela očeta, ki je bil veliko zdoma, sajje opravljal delo gorskega reševalca.Zdaj, v zimski sezoni, ko se zgodi večnesreč, je prihajal domov le za konecFoto: Milan Cerartedna; takrat so ga nadomestili drugireševalci. Obljubil ji je, da bodo šlinaslednji dan smučat. In kako bovesel, ko mu bo povedala, da je spetdobila petico … Rada se je predajalatakim mislim.Huda slutnja"Tina, mami te čaka, se vidiva!" ji jezaklicala Karmen, njena najboljšaprijateljica, s katero se je družila že odprvega razreda. "Čao," je odzdravila.Zakaj jo vedno zmoti med najlepšimimislimi?! Šele potem je doumelapomen njenih besed. Mama čakanjo?! Res da jo je vedno počakalapo šoli, toda vedno je zamujala vsajpetnajst minut, tako je to postal že karnjun "običaj". Ali jo je Karmen vleklaza nos? To ne bi bilo nič nenavadnega,toda …Zagledala je mamin avto, izraz nanjenem obrazu pa jo je prisilil, da jehitro skočila vanj. Mati je urno odpeljalaproti Ljubljani. Šele potem je spregovorila."Tinči, na urgenco greva. Oče …pri reševanju je imel nesrečo." Oblileso jo solze. "Je hudo?" je previdno vprašalain še sama ni vedela, kdaj je začelajokati. Ni dobila odgovora. Mama je leskomignila z rameni in jo spodbudnopobožala po laseh. "Vse bo v redu, neskrbi," je dejala, a premalo prepričljivo– tako se s tem ni mogla prav dobropotolažiti. Preostanek vožnje je buljilav cestne znake in kažipote, kot da bi jozanimalo, kje se pride v Novo mestoali čez koliko metrov ju bo presenetilodelo na cesti. A le tako se je izogibalamučnih pogovorov o očetu.Zavore so zaškripale, avto je ustavil.Na to belo stavbo ni imela posebnihspominov. Sem se je šla cepit, tega se jespominjala. Mama jo je prijela za rokoin začuda ji ni ugovarjala. Sledila ji je.Skozi nešteto hodnikov, belih in prečistih.Žalostnih. Nenadoma se ji dan nizdel več tako čudovit kot prej. Še več,zdelo se ji je, da so nebo prekrili temnioblaki in grozili, da bodo na zemljoposlali nevihto. Bilo ji je popolnomavseeno. Za petico, za smučanje …|55|

Natrpane čakalnice so ji povzročilekurjo polt.Končno sta prišli na urgentnioddelek. Trudila se je, da ne bi slišalaničesar. A glasovi, ki so odmevali izzvočnika in klicali zdravnike, ki soprepoteni tekali sem ter tja, so bilipreglasni. Bilo ji je slabo, od beline, odžalosti. Želela je stran. Nato ju je medicinskasestra poklicala, naj vstopita.Njegova službaLežal je tam, ves v povojih, obkrožens cevkami in zdravniki. Ob pogledunanj jo je zmrazilo po telesu. Previdnoje stopila k postelji. Je to res on? Imelje odprte oči, šibko se ji je nasmehnil.Bil je vidno izčrpan. Ni vedela, kajnaj reče, zato je vprašala, kar se ji jepač podilo po glavi. Nikoli ni maralanjegove službe, ravno zaradi njegoveodsotnosti od doma. Posvečal ji jetoliko časa, vendar je bila prepričana,da bo zdaj, po nesreči, drugače.Zagotovo jo bo opustil. "Oči, si boš,ko okrevaš, poiskal drugo službo?" gaje vprašala. Odgovoril ji je: "Srček, sajveč, da ne. Rad opravljam svoje delo.Vendar bom zdaj potreboval še nekajčasa, da si opomorem. Tačas bomdelal v pisarni. Zdaj mi pa povej, kakosi?" Ni odgovorila. Odkorakala je izsobe v naglici, in preden je nič kaj tihozaprla vrata, je videla le še presenečenimaterin obraz.V čakalnici je sedla na oblazinjenoklop in se brezdušno zagledala vtelevizijski ekran. Na sporedu so bilaporočila. Nikoli jih ni gledala, nasprotno– menila je, da so dolgočasna. Izsamega dolgčasa se je naslonila nasedež in prisluhnila. Dolgočasni glasnapovedovalke je postal zanimivtakoj, ko je oznanila naslednjonovico: "Danes ob trinajsti uri intrideset minut je Slovenijo pretreslanovica. Zagnani gorski reševalec,mož in oče dvanajstletne deklice jepri reševanju otroka skoraj izgubilživljenje. Sedemletni deček se je sstarši odpravil v gore. Fantek bi moralbiti primerno opremljen, vendarstarši za to niso poskrbeli. Na strmemterenu mu je zaradi neprimerneobutve spodrsnilo. Padel je na krhkoskalno polico, ki se je začela podirati,in vodiči so nemudoma poklicaligorsko reševalno službo. Reševalcu izreševalne ekipe je uspelo dečka spravitina varno, vendar je pri tem padelin se hudo poškodoval. Pogumnimož je že v varnih rokah ljubljanskihzdravnikov, deček pa ima, po izjavistaršev, le lažjo poškodbo kolena,za kar gre zahvala reševalcu, ki jetvegal življenje. Vsi reševalci še enkratpozivajo: Kamorkoli že se odpravite,ne pozabite na varnost in primernoopremo ter obutev!"SpoznanjeOd dolgega sedenja so se ji v nogahpojavili mravljinci. Začutila je, daje bilo danes preveč informacij inžalosti. Od beline se ji je vrtelo v glavi.Pogledala je skozi okno. Opazovala jemestne luči in razmišljala o očetovihbesedah. Vedela je, da ima rad službo,da rad pomaga. A po tem, kar se jezgodilo … Skoraj bi umrl … Opazovalaje avtobuse, dim, ki se kadi iz njih,velik, črn dim, ki počasi zastruplja inpolni njeno telo. Obliznila je debeloslano solzo, ki ji je spolzela po ustnicah.Prišla je iz srca, iz spoznanja, ki jev njej ležalo že dolgo. Zdaj je prišlo nadan – v obliki solz. Ni jih ustavila. Bilaje srečna, oče bo preživel. A to spoznanje… Njen oče je gorski reševalec.Da bi ohranil življenje drugih, bi dalvse – tudi svojega. To je plemenito – pavendar … Ni razumela. mVseslovenski literarni natečaj ob stoletnicislovenskega organiziranega gorskega reševanjaV Slovenskem planinskem muzeju vMojstrani je bila v soboto, 3. marca,zaključna prireditev literarnega natečajaMoje največje veselje je na gorah zaslovenske osnovnošolce. Literarni natečajsmo v muzeju pripravili v sodelovanju zGorsko reševalno zvezo Slovenije v sklopuletošnjih prireditev ob stoletnici organiziranegaslovenskega gorskega reševanja.Učence in njihove mentorje smo zatopovabili, da nam napišejo domišljijske inpustolovske zgodbe ter narišejo stripe,v katere bodo vpletli dogodek, povezanz nesrečo v gorskem svetu in sevedapomočjo gorskih reševalcev pri tem.Odziv je bil velik. Na naš naslov je prispelokar 310 prispevkov z več slovenskihosnovnih šol. Komisija v sestavi IreneCerar, Vladimirja Habjana, Anje KovačAžman in Mete Košir pa se je znašla predtežko nalogo, izbrati najboljše. Prispelistripi in spisi so vsebinsko zelo raznolikiin domiselni. Nekateri črpajo iz lastnihplaninskih in plezalskih izkušenj v gorah,nekateri se napajajo pri družinskihzgodbah, drugi simpatično in domišljenouporabljajo tradicionalne motive ljudskih|56| Planinski vestnik | MAREC 2012pravljic, spet drugi načenjajo in vpletajoaktualna najstniška vprašanja: odtujenost,osamljenost, družinsko problematiko …V gorah se spletajo tudi najstniške ljubezni.Veliko je zgodb o neprimerni opremi,kačjih pikih, pomoči pri zdrsih, zlomih,srčnih infarktih, zvestobi pasjih ljubljenčkov… Poleg zanimivih in nenavadnihzgodb je komisija iskala tudi prispevke, kiso slogovno dobro napisani.Predsednica Irena Cerar je povedala, daso navdušili predvsem tisti avtorji, ki soznali brez odvečnih besed in moraliziranjaprepričljivo povedati svojo zgodbo. "Mladinagrajenci znajo občudovanja vrednostopnjevati napetost v svoji zgodbi,oblikovati dialoge, ubesediti odnose medakterji v zgodbi, bodisi da gre za sovrstnikeali odnose med starši in otroki … Pri stripihpa smo se ozirali tudi na čistost likovnegaizraza z združitvijo slike in besede terkoriščenje likovnega prostora."Najboljnavdušujoče pa je, da iz vseh prispevkovveje ugotovitev, da naši mladi ustvarjalcipoznajo in cenijo delo gorskih reševalcev,predvsem pa, da se zavedajo, kako nujna jeprimerna priprava na obisk gora."Nagrajeni prispevki so objavljeni naspletni strani muzeja (www.planinskimuzej.si).Nagrade je podelil alpinist, kolumnist,urednik, novinar in pisec napetegamladinskega pustolovskega romana Zlatizob Tadej Golob. Za prijetno vzdušje vreševalskem duhu pa so nas z zabavnimkulturnim programom razveselili učenciOŠ 16. december iz Mojstrane in gorski reševalciz aktivno predstavitvijo reševalneopreme in dela s plazovnimi psi.Z literarnimi, likovnimi in podobniminatečaji bomo v muzeju nadaljevali tudiv prihodnje, saj z njimi želimo slovenskeosnovnošolce in tudi dijake spodbuditi hkreativnemu razmišljanju, literarnemu inlikovnemu ustvarjanju na temo planinstva,zbrane prispevke pa sčasoma zbrativ tiskovino za mladostnike ali jih uporabitikot osnovo za prihodnje pedagoško--animacijske dopolnitve stalne razstaveo zgodovini planinstva na Slovenskem.Tako lahko s skupnimi močmi tkemo inbogatimo vsebine v planinskem muzeju.Natalija Štular, kustosinja pedagoginjav Slovenskem planinskem muzeju

LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRSPo dedkovih stopinjahBesedilo: Emanuela Leban Parada, 6. razred OŠ Dušana Muniha Most na SočiAnin dedek je bil izkušenplaninec, vse življenje je radhodil v hribe. Pričel je s pohodiv domače gore in kmalu premagalnajvišje alpske vrhove. Nekajkrat se jepridružil tudi odpravam, ki so naskakovalehimalajske in druge azijske velikane.Z gorami pa je bila preko njegapovezana vsa Anina družina: njenababica, starši in seveda brat Luka,ki je s sedemnajstimi leti že sanjal oodpravah v neznano. Dedek se je nastara leta vrnil k domačim goram, napohode pa je s seboj vedno najrajevzel svojo trinajstletno vnukinjo Ano.Nekega sončnega oktobrskega jutra,ko se je megla spustila v dolino, stase Ana in dedek zopet odločila, dabosta šla na Triglav. Anina mati je bilaseveda nekoliko nezaupljiva, vendarje nazadnje popustila. Pred odhodomje Ani dala še zadnje napotke in joopozorila na nesreče in nevarnosti vgorah. Kot vsaka mama je pri tem sicerpretiravala, vendar je Ana vedela, daima v marsičem prav.Foto: Peter StrgarZ dedkom v hribeAna in dedek sta sedla v avto in seodpeljala do Pokljuke. Začela stahoditi. Vzpenjala sta se in se pogovarjala,vmes sta tudi fotografirala. Kosta prišla nad meglo, ki je prekrivaladolino pod njima, sta se ustavila in siNahrbtnikivrhunske oblike in kvalitete!Factory store d.o.o., Griže 125, 3302 Griže • Tel: 03 710 36 86•E - mail: info@factorystore.si•www.factorystore.si|57|

privoščila nekaj za pod zob, predvsempa počitek. Potem sta sledila smerokazom,da ne bi zgrešila poti. Spet staprišla do lepega zelenega travnika.Usedla sta se in se spočila. Ana se jeozrla okoli sebe in opazila planiko,dedek pa je prišel do nje in jo opozoril,naj je ne trga. A kaj, ko jo je Ana že potegnilaiz zemlje! Ni mogla verjeti, dadaleč naokrog ni bilo nobene planikeveč, ko jo je dedek okaral. Prosila ga je,da ji planiko pomaga posaditi nazaj.Skupaj sta jo posadila za skalo, kjer jene bi nihče opazil ali poškodoval. Tamsta se zadržala eno uro in si privoščilasendvič in domač jabolčnik. Nato stašla naprej, dokler nista prišla do kočena Kredarici. Tam sta si pred večeromogledala sončni zahod. Ana je želelana svoj telefon pogledati, kakšno bovreme naslednji dan, a je ugotovila,da ga je pozabila doma. Za večerjo stapojedla topel pasulj, še malo uživalaob čudovitem razgledu, potem pa stase odpravila spat.Ob jutranji zarji sta vstala in sepodala do vrha. Malo pred njim se jeAnin dedek nenadoma prijel za prsi.Začel je hropsti, potem je padel. Ano jezgrabila panika … Dedka je vprašala,kaj naj naredi. Rekel ji je, naj vzamenjegov telefon in pokliče številko 112.Storila je, kot ji je rekel. Iz nahrbtnikaje s tresočimi rokami vzela telefon, a jije zdrsnil iz rok in se skotalil po bregu.Želela ga je iti pobrat, a jo je dedekustavil. Rekel ji je, naj ga masira pri srcu.Ana je počela, kot je bilo rečeno, obtem je začela vpiti na pomoč. Bilo jo jegroza dedkovega hropenja in strah jo jezajel okrog in okrog. Nemočna je rekladedku, da bo šla v dolino po pomoč.Sama po pomočKo je hodila po skalah, je čutila, kot dajo nekdo zasleduje. Je bil to medved?Tako se je prestrašila, da je začelateči. Kmalu bi padla v prepad! A kljubstrahu se ni vrnila, kajti dedku je želelarešiti življenje. V glavi je slišala čudnezvoke. Na srečo je bila kmalu pri kočina Kredarici. Planila je vanjo in prosilaneznane ljudi za pomoč. Planinci sošli za njo, pot se je neizmerno vlekla …Tudi po poti navzgor je bilo Ano strah.Vse, kar je prebrala v grozljivkah, se jije dogajalo v resničnosti. Ko so prišlido dedka, je Ana opazila, da dedekne more premikati nog. Pričela jevpiti in jokati. Planinci so jo mirili inpoklicali 112. Ana se je pomirila šele,ko je videla helikopter. "Na pomoč,na pomoč!" je vpila. Helikopter seje spustil in iz njega so skočili ljudje.Pobrali so dedka in Ano. Gorski reševalciso jo spraševali, kako se je vseskupaj zgodilo. Ana je povedala, da seje dedek kar nenadoma prijel za srcein kasneje padel na tla. Reševalci sotakoj vedeli, da je šlo za infarkt, Ana patudi, čeprav je bila še majhna. Po licihso ji začele teči solze. Bila je žalostna,ker je videla, da je njen dedek umrl …Nič več se namreč ni premikal …Ko je helikopter pristal, je Ano žečakala mama. Ana ji je stekla v naročje.Objeli sta se. Mama je namreč žeizvedela za smrt svojega očeta. Drugadrugo sta mati in hči skušali potolažiti.Ana je mami dejala: "Ta dan bo zavedno ostal v mojem spominu, a nesamo v slabem! Dedek je pogostogovoril: ‚Povsod se dogajajo nesrečein s tem se moramo sprijazniti. Pazitipa moramo, da nesreče ne izzivamo …‘Midva z dedkom nesreče nisvaizzivala. Narava je bila zanj sprostitevin tam je bil zelo srečen. To mi jevedno skušal pokazati. Tudi samabom naravo jemala tako kot on, splohod zdaj naprej, ko dedka ni več." Anaje vedela, da bo tudi sama hodila podedkovih stopinjah. mFoto: Janez Stražišar|58| Planinski vestnik | APRIL 2012

INTERVJULjubezen do zahtevnega poklicaKlemen Gričar, gorski vodnikPogovarjal se je Andrej MašeraKlemna Gričarja sem spoznal leta2007 na Marmoladi. Pri sestopu semna ledeniku med pogovorom nepazljivostopil na kamen, ki je zdrsnilpo živem ledu, z njim pa je tudi mojamalenkost trdo pristala na r … In bise lepo peljal po strmini, če me ne biKlemen v trenutku zaustavil z vrvjo,tako da nisem drsel niti pol metra. Reagiralje čisto profesionalno in mirnonadaljeval s prekinjenim pogovorom.Priznam, da sem v trenutku spoznal,kako prijetno in sproščujoče je biti navrvi vrhunskega gorskega vodnika.V kasnejših stikih z njim mi je postalojasno, s kakšnim žarom ljubi svoj zahtevenin težaven poklic, za kateregapa sam pravi, da ne pozna lepšega. Ječlovek akcije, v razgovoru resen, malozadržan in skromen, v družbi pa zeloprijeten sogovornik in sopotnik.Kako si postal poklicni gorski vodnikz mednarodno licenco IFMGA?Pred davnimi leti sem delal licencoza vodnika PZS in sem se v Koči naGozdu pogovarjal z Janezom Duhovnikomglede poklicnega vodenja. Svetovalmi je, naj se prijavim na šolanje.Šolanje je zahtevno, imel sem srečo,da je bila "generacija 2000" močna.Veliko smo sodelovali, skupaj plezali,se učili in tako smo lažje narediliizpite. V domačem kraju, v Zgornjesavskidolini, je bil moj mentor JanezKunstelj, v pomoč pa je bil tudi DušanPolajnar, ki je bil takrat predsedniktehnične komisije Združenja gorskihvodnikov Slovenije (ZGVS). Več letsem tudi sam sodeloval v upravnemodboru ZGVS, trenutno tretje letoopravljam funkcijo predsednika.Kdo te je vpeljal v gorski svet inkdaj si začel hoditi v gore? Kdaj sizačel plezati in postal alpinist?V gore sem začel hoditi v 2. razreduosnovne šole v planinskem krožku,pri šestnajstih letih sem se vpisal valpinistični odsek, pred osemnajstimileti sem se pridružil GRS KranjskaGora. Plezal sem z veliko soplezalci,začetki so bili z mojo generacijo.Danes plezam, ko nisem v službi, s prijatelji,večina so gorski vodniki. Mojaprva smer je bila pozimi Kamenkovkamin v Nad Šitom glavi.Kje si največ plezal in kateripredel v domačih in tujih gorahti je najbolj pri srcu?V bistvu je toliko lepih gora, dabi težko izbral najljubšo, mogočedoma Martuljkova skupina, Širokapeč, Rušica, Mali Oltar ... gore, kjerni preveč ljudi. V tujih gorah MonteKlemen pri počitku na vrhu Velikanovegazoba (Dent du Géant), v ozadju desnoGrandes Jorasses. Foto: James KingRosa z italijanske strani in Himalaja.V bistvu mi je vse enako pri srcu, letničasi in tip plezanja se menja. Jeseni žekomaj čakamo sneg in led, spomladinam je dovolj smučanja in na zadnjihturnih smukih že sanjamo plezanje vtoplih krajih.Znano je, da se s poklicem gorskegavodnika samo v naših gorah skoraj neda preživljati? Kaj misliš, da je vzrok?Nekaj gorskih vodnikov dela večinomadoma in se preživijo. V Slovenijise stanje izboljšuje, vedno bolj se zavedamo,kako pomembne so licenca,odgovornost, zavarovanje. Še vednoje precej "vodnikov", ki vodijo na črno,vendar na dolgi rok ne morejo obstati.Sam delam veliko predvsem v državahalpskega loka. Delo je tam boljeplačano, vodniški poklic pa cenjen inspoštovan.Delaš pretežno v tujini. V katerempredelu Alp opraviš največ vodniškihtur? Ali delaš poleti in pozimi?Delam čez celo leto, pozimi velikona smučeh. Turno smučanje, heli ski,|59|

Klemen z ženo Manco in sinčkom LovromFoto: Nina Adjaninledno plezanje, krpljanje, zimskogorništvo, tečaji, smučanje izvenurejenih smučišč – Aiguille du Midi:Vallee Blanche, Grand Montets, LeTour, Pointe Helbronner, Courmayeur,Verbier, Cervinia–Zermatt, MonteRosa, Hochsass–Sass Fee, Zinal, ŠarPlanina; turni smuki na Haute Route,Bernske Alpe, Silvretta, Ötztalske Alpe,Grand Paradiso, Julijske Alpe ... Prehodmed zimsko in letno sezono je kratek,od srede maja do začetka junija. Poletivodim v Alpah, najbolj popularni soMont Blanc, Matterhorn, štiritisočakiv Alpah, trekingi čez visokogorskeledenike, t. i. visoke poti Chamonix–Zermatt, okoli Monte Rose ... Lani semstal štiriindvajsetkrat na štiritisočakihod Piz Bernine, Bernskih, Valiških,Peninskih Alp do Mont Blanca, tudina številnih tritisočakih, nekateri sole malo nižji od štiritisoč: Äbeni Flue,Fletschorn, Bellavista, Piz Palü. Jesenivodim trekinge v Himalajo in vzponena šesttisočake, kot je Island Peak.Katere vodniške ture v domačihin tujih gorah, ki si jih opravil, bioznačil za najzahtevnejše? Kako sose na teh turah izkazali gosti?Najzahtevnejše so dolge alpskevečdnevne ture. Na take turevzamemo preizkušene goste.V Julijskih Alpah sem vodil vTriglavu Dolgo Nemško, Zajedo vNad Šitom glavi, Severni raz v TrbiškiKrniški špici, prečenje Široke Peči,smer Bučer-Kristan v Malem Oltarju,prečenje Rigljica–Rušica–Rusa peč–Frdamane Police; pozimi Levi, Desniin Centralni slap v Prisanku, prečenjeRobičje–Uroševa grapa–Smer obRebru, Centralni slap v Tamarju,Slovensko smer ... V Alpah prečenjeMatterhorna, ozebnik Ch ré in smerContamine-Grisolle v Triangle du|60| Planinski vestnik | APRIL 2012Tacul, severno steno Tour Ronde inGrand Paradisa … Danes so to boljklasike. Te ture sem opravil s svojimirednimi klienti. Če je gost dobropripravljen, je tudi težka tura užitek,najtežje so ture s slabo pripravljenimigosti, tudi če gre za lažji vzpon. Včasihso pričakovanja večja od zmožnosti,tudi za Mont Blanc mora klient kartrenirati. V mestih se da narediti karučinkovit trening, aklimatizacijo paopravimo v gorah.Kako oceniš psihofizičnesposobnosti klienta pred turo? Zdise mi, da mora biti gorski vodniktudi malo psihologa, mar ne?Zelo hitro se izkaže, ali je gost pripravljenali ne. Če ni, se pogovorimo,odkrito mu povemo, da ni dovoljpripravljen za vzpon, predlagamodrugo varianto in našo odločitevsprejme. Doslej ni bilo večjih težav.Za težje ture, recimo vzpon na Matterhorn,kliente prej dobro pripravimo.Preizkusne ture so Nemška v Triglavuin sestop po Slovenski, Stüdlgrat naGrossglocknerju, potem aklimatizacijsketure na Pollux, Castor, prečenjeBreithorna, Zinalrothorn ... Ko gostvse to obvlada, je zrel za Matterhorn.Ali si se kdaj znašel v situaciji, da jeklient zaradi subjektivnih ali objektivnihokoliščin odpovedal, da ga je zajelapanika? Kako si ukrepal v takih situacijah?Občasno pride do resnih situacij.Plazovi, ledeniške razpoke, opasti,padajoče kamenje, slabo vreme sostalnica našega poklica. Aktivni gorskivodniki smo vsaj nekajkrat na letov nevarni situaciji, ko je potrebnoodločno in hitro ukrepati. Leta 2010npr. sem na ledeniku Grenzgletscherpadel v ledeniško razpoko, lani naPopovi Šapki na turnem smuku meje odnesel plaz, julija lani smo velikodelali v slabem vremenu; v megli,snežnem metežu. Lani na GrandParadisu je klient padel v ledeniškorazpoko, vendar ni bil poškodovanin smo ga potegnili ven. Če pride donesreče, pokličemo reševalno službo.Zvini, zlomi gležnjev in kolen. Manjšenesreče so pogoste, večjih nezgod nasrečo ni bilo. Se pa zavedam, da je našpoklic eden od bolj nevarnih. Gosti sov resnih situacijah odvisni od nas inubogajo, druge možnosti ni. Sevedaobstaja strah, oziroma bolj spoštovanjedo gora.Kot mednarodni vodnik vodiš po gorahkliente raznih narodnosti. Gotovo jekakšna razlika v njihovem temperamentuin obnašanju. Najbolj zaželen gost jeverjetno tehnično dobro usposobljengornik, prijetnega obnašanja, osebnonezahteven, po končani turi pa kavalirski.S katerimi greš najraje v hribe?Na mojih vodenih turah prevladujejopredstavniki zahodnoevropskihnarodov, vendar se stanje spreminja,vedno več je namreč gostov izvzhodne Evrope: Romuni, Rusi,Gorski vodnik mora biti tudi dober smučar.Foto: Joseph Williams

Ukrajinci, Poljaki, Čehi ... V svojikarieri sem imel različne goste z vsegasveta, nekaj najbolj zanimivih tudi izdaljnih dežel: Čila, Mauriciusa, Japonske,Cipra, Avstralije … V bistvu nam nitoliko važno, od kod prihaja gost. Tudiusposobljenost ni tako pomembna,važno je, da je dobro fizično pripravljen.Vse ostalo se da naučiti, od hojez derezami in cepinom do obnašanja vkoči. Angleži so mogoče najbolj tipičnigosti s tradicijo najemanja gorskih vodnikovskozi stoletja, s Slovenci je lažjedelati, ker ni jezikovnih pregrad.Ustvaril si si tudi mlado družino. Kakousklajuješ dolžnosti moža in očetas poklicem gorskega vodnika?Pred tremi leti sva se z Mancoporočila in lani dobila sinka Lovra.Nismo tipična slovenska družina,veliko je prilagajanja in potovanj. Laničez sezono smo se vsi preselili v SaintGervais. V bistvu tam nismo bili sami,vedno je bil kdo na obisku. Tomaž Jakofčičin Tina Di Batista s hčerko Ulo,Aleš in Polona Česen s sinkom Rokom,Boris Lorenčič, Matej Kovačič ... V "slovenskihiši" nas je bilo na stanovanjuali obisku sedem gorskih vodnikov izSlovenije. V kraju Les Houches blizuChamonixa stanujeta Martina Čufarin Nico Potard s sinom Tommyjem,veliko angleških vodnikov imamajhne otroke, tako da je družbedovolj. Na počitnice hodimo na koncusezone, oktobra. Najraje gremo vGrčijo, kjer je še vedno toplo. Sevedaplezalna oprema potuje zraven.Si tudi gorski reševalec. Ali namlahko zaupaš, katero reševanjeje bilo najbolj zahtevno?Član GRS Kranjska Gora sem odleta 1993, v zadnjem času nisem tolikoaktiven, ker sem veliko odsoten. Kosem doma, pomagam na akcijah inna vajah. Najzahtevnejše so še vednostenske akcije. Najtežje reševanje jebilo pozimi leta 2003 iz severne steneŠpika. Ponoči smo šli na vrh, z dnemso me spustili 203 metre v severnosteno, od koder smo ponesrečenegaalpinista z zlomljenim gležnjem vGrammingerjevem sedežu dvignilina vrh in potem še spustili okoli 400metrov višinske razlike na nosilihUT 2000. Nekje pred Macesni nasje pobral helikopter. Na akciji sosodelovali tudi reševalci s sosednjepostaje GRS Mojstrana. Stenska akcija,slabo vreme, zima – vendar smo akcijoodlično izpeljali in rešili dvoje življenj.V čem je zate največji čar zelozahtevnega in odgovornegapoklica gorskega vodnika?Čar našega poklica so gore,naravne lepote, stik človeka z naravo,ki se v modernem času vse boljizgublja. Gosti iz velikih mest se vsaj včasu dopusta vrnejo v naravno okoljein skupaj uživamo na turah, trekingih,plezalnih vzponih, smučanju. mMatic Obid, Histerija 8c+, Mišja PečFoto: Luka FondaIzbiraMaticaObida.Ion2 9,4 mm80 m, Dry Core179,99 €225,00 €Velocity 9,8 mm70 m, Dry Core149,99 €189,00 €Na voljo v trgovinah TERRA ŠPORT.www.terrasport.si |61|

BILO JE NEKOČZgodba o nemaraprvem poskusuv steni OrlovceŽe pri vsakem rahlem vzponu se jezačel ustavljati, rekoč: "Počakaj malo,da pogledam naokoli, tu je krasenrazgled." Ustavili smo se in on si jetakoj eno prižgal ter pogledal naokoli,toda razgled mu je zameglil gost oblakcigaretnega dima. Potem je šlo z izgovoripodobno naprej: "Kamen imamv čevlju, samo trenutek!" Sezul si ječevelj, eno prižgal in obrnil čevelj. Jazpa sem se obrnil stran, da nisem videlkamna, ki ga v čevlju verjetno splohni bilo. Kmalu pa spet: "Joj, prijelo meje!" In je skočil za grm, izza kateregase je nato pokadilo. O kakšni uporabipapirja pa ne duha ne sluha. Njegoviiznajdljivosti še kar ni bilo konca: "Zdise mi, da sem doma pozabil denarnico,Besedilo: Peter MuckVprvih letih po drugi svetovni vojni sem imel dveleti starejšega mladostnega prijatelja. Ime muje bilo Jule, sovražil je klance in ljubil cigarete.moram takoj pogledati v nahrbtnik!"Seveda je našel denarnico in si takojod veselja prižgal cigareto. Ljubil jegore, toda zaradi pretiranega kajenjani zmogel zahtevnejših tur. Juleta jezaradi posledic pretiranega kajenjažal tudi kmalu "pobralo". Bridki botriMatildi sploh ni bilo potrebno ostronabrusiti in močno zamahniti s koso,da ga je pokosila.Orlovca – kein problem? 1Jule se je rad družil z menoj, ker sem bilgorniško dobro "podkovan" in naju je vdružbi predstavljal kot uspešen hribovskipar. Morda je upal, da se bo enkrat1Ni problema.le rešil svoje zasvojenosti in bovapotem naredila kakšno odmevno turo.Nekoč me je povabil k svojim staršemv Ajdovščino. Oba sta bila profesorjana tamkajšnji gimnaziji. V prijetnidružbi ob vipavskem belem je sevedapogovor nanesel tudi na hribe inposledično tudi na to, da se ukvarjam splezanjem.Nato pa je nekdo v družbi zinil:"Potem bi pa lahko Peter preplezalOrlovco. Nobeden je še ni." Jule si je vesponosen na svojega prijatelja prižgalnovo "ibarico" in bleknil: "Seveda, keinproblem. On to lahko izvede z levoroko." Meni je godilo, da sem postalpomemben in v alkoholni pari sem bilseveda takoj za to.Naslednji dan sem hotel izvedeti,kje in kaj je ta Orlovca. Pokazali somi neko oddaljeno pečino na robuTrnovskega gozda. Iz Ajdovščine se mipečina ni zdela zelo visoka in problematična,pa sem bil še naprej za. Takosmo v ožjem krogu sklenili, da gremov nedeljo do Orlovce. Do takrat pasem na balvanih v bližini Ajdovščineza vsak slučaj še malo vadil. S sebojpa nisem imel nobene opreme, razengumijastih copat znamke Borovo.Senca dvomaV nedeljo zjutraj smo šli z Juletovimočetom na čelu proti Orlovci. KolikorKarikatura: Mihael Špeh|62| Planinski vestnik | APRIL 2012

Stena Orlovce: kratka, a "jedrnata"Foto: Anka Vončinabolj smo se približevali robu Trnovskegagozda, toliko večji in bolj strm jepostajal moj cilj. Obšla me je dilema.Ali naj si premislim ali grem naprej?Ozrl sem se nazaj, tam pa: o groza! Lekdo je razbobnal naš namen? V spoštljivioddaljenosti od naše skupiniceje šlo namreč za nami vsaj pol Ajdovščine.Med njimi tudi domačin, lep,temnolas mladenič junaškega videza,za katerega so vedeli povedati, da jeslužil vojsko pri italijanskih alpinih inje bil zato v plezariji zelo dobro izurjen.Ustavili smo se na obvezen čik.Izrazil sem dvom v uspešnost podvigabrez opreme in varovanja, pa še zopremo bi mi šlo težko od rok. Potempa se je na mojo glavo vsul plaz argumentovin prošenj, naj vsaj poizkusim.Videlo se je, da trdno verjamejo v mojuspeh.V vsebini argumentov je bila izpostavljenatudi sramota, ki bi prizadelaJuleta in posredno tudi njegova starša,ki sta na pomembnem delovnemmestu. Nato so bile izrečene še žaljivepripombe: "Žabarji pač niso za vsteno!" Juletov oče, ki je bil mendaprofesor prirodopisa, je pomirjevalnorekel: "Saj imamo tudi drevesne žabe."Nato pa sem slišal še: "Seveda, prevečbo pazil na svoje plavutke in Orlovcenikoli ne bo preplezal."Lepota da pogumZopet sem se ozrl navzdol in v skupini,ki je čakala, da končamo naš posvet,sem opazil nekaj brhkih Ajdovk.Pod težo tega "argumenta" sem pavendarle klonil in se odpravil podsteno, kjer sem v mislih že videl svojejunaško, od padca obtolčeno truplo,ki ga bodo Ajdovke z solzami v očehobčudovale. Oko se mi je ustavilo šena tistem črnem lepotcu. Nesramnež jebil oblečen v všečno krojene ameriškevojaške hlače z mnogimi žepi, ki sose mu zelo lepo prilegale. Take hlačeso bile v letih pomanjkanja po vojnivelika redkost in za nas fante vrednecelo premoženje.Potem sem se vendarle podalv skalovje. Prva tretjina je bila karlahka, dokler nisem prišel na travnatopoličko. Naj mi poznavalci Orlovcene zamerijo, da se konfiguracije nespomnim več točno, kajti od takratje minilo že več kot šestdeset let. Nadpoličko se je bočil blag previs, preko jepeljala črna poč. Malo sem poizkusil, asem hitro spoznal, da tu ne bo kruha.Seizmične sile so to pečevje postavilepreveč navpično. Množica spodaj jemolčala in opazovala moje početje.Jule se je med tem spremenil v Titanik,v katerem kurijo kotle s cigaretami Ibar.Levo tudi ni šlo. Še največ možnostisem imel v desno v lažje pečevje,ampak do tja je bilo vse gladko. Nato seje začela oglašati množica pod menoj:"Pred nosom imaš oprimek." To bi bilosicer res, če bi imel dva metra dolg nos.Kaj naj storim? Pa se je oglasil Juletovoče: "Pojdi dol in gremo na pijačo."Zmanjkal je le metrček …Zlezel sem nazaj na poličko in potemje nastopil on, lepi alpinec. Ves nestrpenin z bučno podporo množicese je z vso silo zagnal v poč, kot da jomisli preleteti. In prišel še kar visoko.Kakšna moč, kakšna energija! Todazaman. Z eno nogo je začel "gonitibicikel". To v plezalnem žargonupomeni, da z nogo iščeš oporo, ki jeni. Pomagal sem mu nazaj na stojiščein slišal, kako se platno njegovihprekrasnih hlač drgne ob skalovje. Vmislih sem si škodoželjno želel, da bise mu hlače vsaj malo poškodovale.Na levo ali desno stran od najinegastojišča potem sploh ni več poizkušalnapredovati.Napetost med ljudmi je nato popustila,tudi kurjači v Titaniku so začelibolj zmerno nalagati na ogenj. Juleje bil lahko še naprej ponosen name."Poglejte, do kam je prišel. Manjkal muje le še metrček, pa bi bil čez." Z razponomrok je pokazal, kako dolg oziromakratek je bil tisti metrček.Po tem pametnem umiku smose spontano podali v gostilno. Tamsmo ob vipavskem belem in v gostihoblakih cigaretnega dima razpravljali oponovnem napadu na Orlovco, to pot zopremo in bolj na skrivaj. Vendar sebev tej vlogi nisem več videl, kajti zdelose mi je, da ji nisem dorasel. V mislihsem koval potuhnjene načrte za obiskraznih Zupanov, Kilarjev, Levstikovin podobnih, ki so bili v takratnemobdobju vrhunski plezalci. Le navdušitibi jih moral za Orlovco, kar sploh ne bibilo težko. Moja vloga pri tem podvigupa bi bila, da bi jih spodaj pohlevnovaroval. Potem bi domačini lahko videli,iz kakšnega testa so ljubljanski močvirniki!A žal te akcije potem nikoli ni bilo.Danes je Orlovca verjetno žepreplezana po dolgem in počez in zadanašnjega specialista ali specialistkov ekstremnem plezanju ni več nobenproblem. 2 A pred šestdesetimi leti nibilo tako. m2Po nam znanih podatkih sta v steni dve smeri:Gorjanska (Peter in Pavel Podgornik ter TamaraLikar, 1976) in Zvezdica zaspanka (Andreja Velikonjain Miha Praprotnik, 1989). Bili so menda tudi drugiposkusi, a so po besedah lokalnih plezalcev zaviti v"tančico skrivnosti" (op. ur.).|63|

ZDRAVJEZakaj v hribihnosimo sončna očala?Svetlobna poškodba očesaBesedilo: Dr. Petra ZupetLep sončen dan na snegu je lahkoprekrasen, lahko pa se zaradi naše nepazljivostiali malomarnosti pri zaščitioči pred sončnimi žarki hitro spremeniv pravo moro. Kazen je lahko huda.Oči moramo zaščititi pred sončnimižarki v vseh letnih časih, najpomembnejepa je, da to upoštevamo spomladiin poleti, ko se gibljemo po snegu vvisokogorju. Na snegu se večinaUV-žarkov odbije in svetlost lahko10–15-krat preseže vrednosti, ki soza naše oko še udobne in na katerese naše oči lahko prilagodijo.V takih razmerah lahko pride do svetlobnepoškodbe očesa, ki jo poznamopod imenom snežna slepota. To jenajpogostejša oblika poškodbe očiv gorah. Uporaba ustreznih sončnihočal je zato nujna.Oko je naš najpomembnejši organza pridobivanje informacij. Leži vkostni votlini, kjer je relativno dobrozaščiteno. Na sprednji strani, kjerležijo prozorni deli očesa, ga varujetaspodnja in zgornja veka. Od zunajga obdaja veznica, pod katero ležitabeločnica, ki ščiti notranjost očesa,in žilnica, kjer potekajo žile. Najboljnotranjo stran prekriva mrežnica, kije naš receptor za svetlobo in namomogoča videti okolico.Oko je podobno fotografskemuaparatu. Njegova prozorna sprednjadela, to sta roženica in leča, imatavlogo objektiva. Žarke, ki padejo v oko,izostrita na mrežnico, ki ima vlogo fotografskegafilma. Iz mrežnice potujevidna informacija po vidnem živcu domožganov, kjer se slika obdela.UV-žarki so nevarni predvsemza roženico in veznico, saj lahko ssvojo močjo povzročijo njuno vnetje.Njihovega negativnega učinka nezačutimo takoj, ampak šele po šestihdo dvanajstih urah po izpostavljenosti.Zato je nevarnost dodatnega izpostavljanjanezaščitenega očesa še tolikovečja. Tega se moramo zavedati inzato nujno upoštevati navodilo, da vsončnih dneh, še posebno, če je sneg, vhribih nosimo ustrezna sončna očala,ki lahko zaustavijo večino UV-žarkov.|64| Planinski vestnik | APRIL 2012"Poglej, prosim, kaj mi je padlo v oko!""Občutek imam, kot bi imel pesekv očeh. Pa vedno bolj me boli." Takoobičajno razpredamo, ko se vrnemos poznopomladanske ture, če nismoupoštevali nam vsem bolj ali manjznanih navodil, da se v hribih nosisončna očala. V očesu se ne vidi nobenegatujka. Občutek tujka (peska)je namreč le eden od znakov, kise pojavijo pri vnetju oči zaradiizpostavljenosti UV-žarkom. Pridružijose mu še močne bolečine,strah pred svetlobo, solzenje inkrč vek, ki lahko popusti šele pozdravniški pomoči.Kako si lahko pomagamo samiin kaj lahko naredi zdravnik?Takoj ko začutimo prej opisane težavein posumimo na možnost svetlobnepoškodbe očesa, oči pokrijemo. Čimprej obiščemo zdravnika, ki nam v okoda anestetične kapljice, doma pa si okomažemo z antibiotičnim mazilom. Večdni se moramo zadrževati v temnemprostoru, zunaj pa moramo nujnouporabljati sončna očala. Lahko uporabljamohladne obkladke in tableteproti bolečinam. Običajno simptomiizzvenijo v treh dneh.Kako se lahko snežni slepoti izognemo?Snežno slepoto preprečimo tako, davedno ko se gibljemo v visokogorju,predvsem pa, ko se gibljemo na sneguna višjih nadmorskih višinah, nosimoustrezna sončna očala, ki prepuščajonajveč 5–10 % vidne svetlobe inabsorbirajo skoraj vse (za ekstremnevišine 99–100 %) UV-žarke. Očala semorajo lepo prilegati obrazu. Polegtega morajo imeti dovolj velike leče instranske ščitnike, da preprečijo dostopžarkom z vseh strani. Nositi jih jetreba vedno, tudi kadar je oblačno, sajUV-žarki prehajajo tudi skozi oblake.Problem pri nošnji takih očal je lahkorosenje, ki bi ga z odmikom od obrazalahko odpravili, a bi s tem usodnozmanjšali zaščito proti UV-žarkom.Bolje je uporabiti sredstva protirosenju očal.Kaj moramo še vedeti?Od svežega snega se odbije okrog 80 %UV-žarkov. Njihova jakost se z višjonadmorsko višino veča in se na vsakih300 metrov poveča za štiri procente.Nevarnost za snežno slepoto se zato zvečjo nadmorsko višino stopnjuje.Ne pozabimo – oči so naše najpomembnejšečutilo. mFoto: Oton Naglost

VARSTVO NARAVEPogubna svetlobaNočni metuljiBesedilo: Dušan Klenovšek 1K tokratnemu prispevku me je usmerila slaba volja, ki jodoživljam ob letošnjih nočnih obiskih cerkva. V okviru inventarizacijemetuljev Kozjanskega sem namreč večkrat pregledalnjihove osvetljene fasade. In vsakokrat sem jih opazil – metuljenamreč. Saj vsi vemo, da mnoge nočno aktivne žuželke, tudivešče, kot običajno imenujemo nočne vrste metuljev, privlačizunanja razsvetljava. Tudi okoli vsake obcestne svetilke jepoleti videti žuželčji roj. In če luč osvetljuje fasado hiše alikulturnozgodovinskega objekta, je žuželk še več. Se vprašamo,zakaj? In kaj se zgodi z žuželkami?Mnoge nočno aktivne živali se orientirajo po Luni, pravilomanajmočnejšem nočnem viru svetlobe. Smer njihovega leta jeusklajena s kotom, ki ga z njo ustvarja premica leta. V današnjemčasu seveda mnoge luči po svetlobni moči prekašajoMesec. In žuželke se odzovejo sprilagajanjem kota leta k svetilki.Ni treba veliko znanja fizike,da spoznamo, da to vodi vspiralen let k viru svetlobe.Tam zbegane obsedijo, privročih lučeh pa se marsikateradobesedno spraži. Njihovinaravni plenilci netopirjidobro poznajo "bogatozaložene mize" in ponočiobiskujejo svetilajavne razsvetljaveter osvetljeneobjekte. Metulje,ki prežive,pa čaka smrtv zgodnjihjutranjih urah. Imel sem že priložnostopazovati ptice, kako pregledajo ponoči osvetljene stenecerkva in dokončajo morijo. Lahko bi kdo rekel, da je to dobroza preživetje netopirjev in ptic. Kratkoročno res, a v letih indesetletjih je zaradi tega vse manj metuljev. Namesto da bi vnoči uspešno našli partnerja ter poskrbeli za potomce, predčasnoin neuspešno zaključijo svojo življenjsko pot. In vse manjmetuljev pomeni tudi vse težje iskanje hrane za vrste, ki so predleti do nje zlahka prišle. Mnoge druge učinke, ki se pojavljajo vnaravi zaradi njihovega številčnega upada, težko zaznamo, vsajdo tedaj, ko so posledice že hude in pogosto nepopravljive.V Sloveniji je od 3600 poznanih vrst metuljev le slabih 200dnevnih. Torej ima zunanja razsvetljava negativne učinke naveliko število vrst. In kaj lahko sami naredimo za ohranjanjenočnih metuljev? Pri svojih hišah uredimo zunanjo razsvetljavona senzorje, pri načrtovanju uličnih razsvetljav in osvetlitveobjektov pa investitorje prepričujmo, da bo škoda manjša, čebo manj svetil z manjšo močjo in če se bo razsvetljava ugašalapo 22. uri. Premislimo, ali res vsak še tako majhen zaselek rabiulično razsvetljavo? Tako rekoč skoraj nihče več ne hodi peš inše k prvemu sosedu se peljemo z avtom. Naj bo ponoči tema,naj žuželkam uspe poskrbeti za nov rod. Mogoče se še namzgodi kak romantičen trenutek več. Z razmislekom si poglejmofotografijo pedica (Angleži mu rečejo hrastov lepotec – OakBeauty), ki verjetno ne bo nikoli oče. m1Javni zavod Kozjanski park.|65|

VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKISnežno gola in temperaturnopestra zimaPišeta: Miha Pavšek in Gregor Vertačnik Vreme in razmere v gorah v meteorološki zimi 2011/12Za nami je ena najbolj "nezimskih"zim, odkar imamo za ta del Alp navoljo natančnejše podatke o vremenuin podnebju! Le kdo bi si namrečlahko mislil, da se bodo po skorajpopolnoma suhem novembru 2011,zadnjem jesenskem mesecu, zvrstili šetrije bolj ali manj podobni? In da nasbo obiskal prvi, zadnji in edini pravizimski mraz šele na začetku zadnjegaod treh mesecev meteorološke zime?Predvsem pa, da imamo lahko šemanj snega, kot smo ga bili deležniv nekaterih zimah v zadnjih dvehdesetletjih? In končno, da se lahkovsi ti vremensko podnebni antipodizgodijo v enem letnem času? Že to,da na koncu uvodnih stavkov tegarednega prispevka prevladujejo vprašaji,nam da vedeti, s čim smo imeliopravka. Ali drugače, s čim bi moraliimeti opravka, pa ga nismo imeli! Pravzato bi ji lahko rekli tudi zima "kr neki"ali pa zima zaradi zime oziroma v temdelu leta predvidenega letnega časa.Za letošnje višine snega sozadoščali centimetriGore nam seveda tudi tokrat nisozaprle svojih vrat, marsikje so bilezaradi nezimskih razmer še bolj in dljeali skoraj ves čas dostopne, kar pa je podrugi strani marsikoga tudi zavedlo.|66| Planinski vestnik | APRIL 2012Ljudje smo taki, in hribovci nismo pritem nobena izjema, da rinemo, doklergre in včasih še dlje naprej, kjer tudi(lahko) ne gre. Ko kopnjavo tik podvrhom ali kje na strmem osojnempobočju vendarle zamenja nekajmetrov snega (v dalj, da ne bo pomote,za letošnje višine snega so zadoščalicentimetri …), si pač rečemo: "Če smoprišli do sem, bomo pa še teh nekajmetrov do tja." Vsaj snežni plazovi sobili to zimo prizanesljivi, bilo pa jekar veliko zdrsov, nekaj tudi usodnih.A vrnimo se h gorskim pokrajinam,pravkar minulo zimo smo se čudilipredvsem njihovi barvno nenavadnipodobi, saj je umanjkala belina. Inše bolj se bomo čudili, če nam tudinajbolj muhasti mesec v letu, ki mu jeposvečena ta številka revije, ne bo prineselpadavin. Pa kakršnekoli že bodote, samo da bodo! Za zimo 2011/12 biše najbolje lahko priredili tisti znanipregovor, da smo imeli "vsega premaloin brez ocvirkov" ...Vstop v meteorološko zimo prvedni decembra 2011 ni bil prav ničzimski, sneg je ob nadpovprečnitemperaturi prekrival zgolj najvišjedele Alp. Prvega in osmega je bilo večsončnega vremena, druge dni pa soprevladovali oblaki. Zlasti tretjegadecembra je deževalo, v visokogorjupa snežilo. Do sredine meseca je prevladovalodokaj milo vreme, nato seje naglo ohladilo in tudi v sredogorjuje obilneje snežilo. Kot se je pokazalokasneje, pa je bilo to marsikje tudiedino obilnejše sneženje v tej zimi.Proti koncu meseca je mraz nekolikopopustil, v zadnji dekadi je bilo tudinekaj več sončnega vremena.Osrednji mesec zime je v prvihdneh še postregel z manjšo količinopadavin, nato pa je sledila suša. Obprevladujoči severni do severozahodnismeri višinskih vetrov je južna,v takih primerih fenska stran Alpvenomer ostala v padavinski senci,zato ni bilo o snegu ne duha ne sluha.Nasprotno pa ga je v takih primerihna privetrni strani Alp namedlo prekkolen in krajevno tudi ramen. Temperaturaje zlasti v visokogorju močnonihala, najhladneje je bilo ob koncumeseca. Vseskozi pa je bilo na preteksončnega vremena.Zadnje dni meteorološke zimezadišalo po pomladiNa kratko s snegom, natančnejeskorajda brez njega, smo ostali tudi vzadnjem zimskem mesecu februarju,ki pa nam je v uteho postregel vsaj shudim mrazom. Prva polovica mesecaje bila od dotoku mrzle zračne mase

Značilna turnosmučarska podoba zime 2011/12na Smokuški planini Foto: Miha Pavšekod severovzhoda izjemno mrzla inrevna s sončnimi žarki. V prvi polovicimeseca smo imeli le tri večinomasončne dneve. Zato pa je bilo odsredine meseca, natančneje od 13.,večinoma sončno. Iz oblakov so sespuščale le rahle padavine, omembevredno je bilo le sneženje 19. in 20. februarja.Zato pa se je v drugi polovicimeseca nenavadno močno otopliloin zadnje dni meteorološke zime je ževeč kot zadišalo po pomladi. Nenavadnozimsko (ne)dogajanje odslikavajotudi podatki v preglednici, posebejskrb vzbujajoči so tisti v zadnjemstolpcu, ki kažejo indeks padavin.Kljub izrazitemu februarskemumrazu je bila zima v nižjih delih našihAlp glede na referenčno obdobjezmerno hladna, le v visokogorju izrazitoprehladna in s tem podobna prejšnjimtrem zimam. Milemu decembruje sledil zmerno hladen do precejhladen januar, februar pa je bil povsodmrzel. Vendar je tudi februarski mrazbolj kot ne statističen, saj je po reshudem mrazu v prvi polovici mesecapritisnila zimska "vročina". Zato vresnici v drugi polovici februarja tudiv gorah ni bilo (ob)čutiti kakšnegamraza, ker je bilo prav prijetno toplo.Višina padavin je bila povsod podpovprečna.Večinoma ni padlo več kot tričetrt običajnih padavin, na skrajnemseverozahodu pa le dobra polovica.K tej negativni bilanci je najboljpripomogel januar, marsikje tudifebruar. Na severozahodu Slovenijeso bili prikrajšani za sončne žarke, vnasprotju s tem je bila marsikje drugjezima nadpovprečno osončena.Zimo pa si bomo najbolj zapomniliprav po zelo skromni, marsikje skorajdanikakršni snežni odeji. Čeprav jevsota novega snega večinoma doseglavsaj polovico pričakovane vrednosti,povprečna debelina snežne odejenikjer ni presegla tretjine običajnevrednosti. Izstopa zlasti dolina Soče.V istoimenskem kraju so beležilisamo en dan s skromno snežnoodejo v jutranjem času. Na Kredaricije bila snežna odeja debela okolienega metra, proti koncu februarjaje dosegla zgolj poldrugi meter. Zaprimerjavo, povprečna višina snegav zimskem trimesečju tam zgoraj(1954–2004) je od 185 do 274 centimetrov.V marcu pa je najverjetneje padelže tudi rekord v najnižji maksimalnivišini snežne odeje, odkar jo tamzgoraj tudi natančneje merijo.Na Kredarici –25,0 °C, vetrovnisunki do 191 km/hTokrat se bomo v rubriki izrednihdogodkov posvetili dvema temperaturnimaekstremoma v februarju –hudemu mrazu na začetku in milemuvremenu ob koncu meseca. Na Kredaricise je temperatura v dveh krajšihobdobjih na začetku februarja spustilapod –20 °C. Najhladneje je bilo v nočis 3. na 4. februar, ko se je ohladilodo –25,0 °C. Povprečna temperaturazraka od 31. januarja do 11. februarjaje bila –19,1 °C oziroma kar 11 °C poddolgoletnim povprečjem. Tudi ponižinah je temperatura dva tednaskupaj ostala globoko pod lediščem(res nenavadno dolg niz zaporednihledenih dni!), marsikje je za namečekše pošteno brilo. Nazadnje smo v Slovenijiše bolj oster in dolgotrajen mrazizkusili v januarju 1985, ko smo imelitudi po dolinah in kotlinah skorajtritedenski zaporedni niz ledenih dni.V drugi polovici februarja je sledilpreobrat in meteorološko zimo smozaključili s temperaturami, značilnimiza drugo polovico pomladi. V BohinjskiČešnjici je bilo že 24. februarja 21,0°C, v Ratečah pa so najvišjo temperaturonamerili zadnji dan meseca, bilo je18,4 °C. Oba izmerka sta novi rekordnitemperaturni znamki za februar inseveda tudi za celotno meteorološkozimo.Morda velja omeniti še silen"prepih", ki je krtačil po zgornjihnadstropjih naše dežele v začetkuletošnjega leta. Natančneje 6. januarjaso na Kredarici zabeležili 53 m/soz. skoraj 191 km/h, kar je novuradni hitrostni rekord izmerjenegavetrovnega sunka. Tudi nekaj več kot100 km/h močan sunek vetra dobradva kilometra nižje v Lescah ni bil odmuh. Oba sta bila posledica že dobroin dolgo znanega karavanškega fena,a kdo bi si mislil, da bo omenjeni vetertako močan tudi eno dolino južnejeod gorenjske ravni v zgornjem deluSelške doline, natančneje v Železnikih?Kljub mestoma skromni snežniodeji je veter – v tej zimi večkrat dlječasa vztrajajoč in močan – zgradilvelike zamete in opasti. Kot kaže, nasbo narava tudi še v prihodnje poštenopresenečala in preizkušala. Vse večje sledi, ki vodijo k človeku oziromanjegovemu izvirnemu grehu – neomejenemunačinu življenja na planetu zomejenimi možnostmi. Suša nas pestiže vse od sredine lanskega leta, in čelahko toploto sorazmerno hitro uravnamo,je to s sušo precej drugače.Ob nadaljnjem suhem vremenu sebodo s sušo povezane težave, to stapredvsem pomanjkanje pitne vodein nevarnost za požare, postopomaselile iz dolin in kotlin v večje nadmorskevišine. Vedeti pa moramoše nekaj – po tako dolgem suhemobdobju čaka na strmih pobočjih inv stenskih žlebovih ter grapah še večpreperelega gradiva in nalomljenihter pretrtih kamninskih plasti, kičakajo samo še na prvo večje deževje,ko bo vse skupaj zdrvelo navzdol.In verjemite, da se bo to zagotovože prav kmalu zgodilo, saj "dež zasoncem mora biti, za veseljem žalostpriti". Narava pa je v letošnjem letuposkrbela, da bomo prav vsi še kakoveseli tudi "slabega" vremena. Če sebo nadaljevala suša tudi po sušcuin bo poletje vsaj dišalo po tistem izleta 2003, pa že lahko naročimo prikaterem od slovenskih skladateljevrekviem za Triglavski in še kakšenledenik … mPreglednica 1. Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) v meteorološki zimi 2011/12ter primerjava s povprečjem obdobja 1991–2010Vir: Arhiv Urada za meteorologijoAgencije RS za okolje.Postaja (nadmorska višina) Povprečna T Odklon T Padavine Indeks padavin glede na povprečje1991–2010Rateče (864 m) –3,4 –0,6 133 60Planina pod Golico (970 m) –1,8 –0,4 155 55Vojsko (1067 m) –2,4 –0,7 372 77Vogel (1535 m) –3,8 –1,3 445 87Krvavec (1740 m) –5,2 –1,6 194 86Kredarica (2514 m) –9,3 –2,2 232 80|67|

prespani noči v bivaku Solvay,dosegla zadnji dan.LofotiŽe nekaj let zapored se AljažAnderle udeležuje srečanjalednih plezalcev na Norveškem.Tokrat sta mu družbo delalaUrban Golob in Peter Jeromel.Kljub nestanovitnemu vremenujim je uspelo preplezati tri smeri.Najprej sta 27. februarja Aljažin Peter v steni Sebortindenpreplezala zaledeni slap Tide(WI5, 200 m). Sledilo je obdobjeslabšega vremena, nato pasta Aljaž in Urban preplezalaše Facts of life (Slovenskasmer) v steni Abrahamstindena(AI4–5, 3, 50–80°, 350 m). Naslednjidan, 4. marca, sta naletela na"smer življenja", izrazito, ravnoledno linijo, ki jo kot prvi lahkopreplezaš običajno le enkrat vživljenju. Čeprav ocena ne kažetega, gre po mnenju plezalcevza skrajno resno smer brezmožnosti varovanja po tankemledu in gladki skali. Nastala jesmer Proximus (AI 4–5, 60–80°,150 m), ki se skriva v izrazitemkotu stene Nonstindena.Slapovi naPrimorskemV zadnji novicah sem podrobnoopisal vzpon preko Boke inGregorčičevega slapu, ker stagotovo najbolj markantnaslapova v tem delu Slovenije.Tokrat pa naj za arhiv in bodočerodove predstavim nekaj verjetnoprvenstvenih vzponov, kinajbrž ne bodo dobili ponovitevprav kmalu, pa ne zaradi težav,ampak predvsem zaradi izpostavljenesončne lege in toplesoške doline. Slap pod Šoucemse nahaja pod Skutnikom, vgloboki grapi, imenovani Zalipotok, blizu Učje. Prvi vzpon so 7.februarja opravili Italijani AndreaFusari, Enrico Mosetti, MarcoKulot in Marco Milanese in slappo imenovali Gracchio stupendo(III/4+, 200 m) ali po slovenskoSlap pod Šoucem. Slap priFonih (WI, V, 90/80–85°, 120 m,3 ure) na severni strani Kolovrata,nad cesto Tolmin-Kobarid,sta isti dan prva preplezalaBoštjan Sovdat in David Kapitan.Zverinica (WI5–, 90/70–85°,260 m, 2 uri) je slap, ki se nahaja vstrugi Zadlaščice pod ŽabijskimKukom in je "delo" istih dvehplezalcev le dan kasneje. Italijanomso za Slap pod Šoucem11. februarja vrnili kobariški"domorodci" Andrej Smrekar,Boštjan Sovdat, David Kapitanin Jordan Fon in v dolini Nadižepod vasjo Platišča na italijanskistrani preplezali slap Čukola(WI6–, 90/80°, 100 m). Sledilaje še serija plezanja v krajših inlažjih slapovih pod vasjo Krn.Prvi je Cuzla (WI3, 80/45–80°,300 m) v levem pritoku v strugiRočice. Gre za daljšo grapo z večskoki, kjer se je 28. januarja prvizabaval Marko Koren. Krampež(WI5–, 90/50–60°, 50 m, 1,30 ure)v zgornjem toku Ročice sta7. februarja prva preplezalaGregor Brešan in Marko Koren.Dva dni kasneje sta ista plezalcapreplezala še Ladrski slap(WI3+, 80/55–70°, 60 m, 1.30 ure)v koritih Ročice. Pri plezanjuMalenščka (WI3+, 80/60–70°,28 m, 45 min), 6. februarja, je zistima plezalcema sodeloval šeAndrej Smrekar. Marko Korenje 7. februarja po Krampežusam preplezal še slap Očaršek(WI2–3, 75/55°, 15 m, 15 min)v strugi Ročice v stranskempritoku Očaršek. RomantičenNajin slap (WI3, 80/50–70°,120 m) na reki Knežci pri KneškihRavnah sta preplezala MojcaKocič in Sander Krajnik na istidan, 7. februarja.Novice je pripravil Peter Mežnar.Mladinska knjiga TrgovinaSlovenska 29, LjubljanaT: 01 2410 656,E: konzorcij@mk-trgovina.siPestra izbira knjig s področja gorništva,alpinizma, fotomonografij in potopisovBernadette McDonald:FREEDOMCLIMBERSVertebrate Publishing,februar 2012(mehka vezava;256 strani;cena 19,25 €)NOVICEIZ TUJINEUspeh in tragedijana Gašebrumu 1Deveti marec se je vpisal vzgodovino himalajizma kot dan,ko so prvič pozimi stopili na vrhGašerbruma 1 (8068 m) v Karakorumu.To je po skoraj dvehmesecih obleganja gore uspelopoljski odpravi – Janusz Golabin Adam Bielecki sta ob 8.30po lokalnem času dosegla vrh.Tako so poljski alpinisti še enkratdokazali, da so še vedno vodilniv zimskih vzponih v Himalaji, sajso bili udeleženi skoraj pri vsehprvih zimskih vzponih na osemtisočake.Le pri zimskih vzponihna Makalu in Gašerbrum II ni bilonobenega Poljaka.Omenjena Poljaka sta sevzpenjala po normalni smeriskozi Japonski ozebnik, z druge,jugozahodne strani pa so seistočasno bližali vrhu tudi članimednarodne odprave GerfriedGoeschl iz Avstrije, CedricHaehlen iz Švice in PakistanecHusein (Nissar) Sadpara. Plezaliso po novi smeri in nameravalisestopiti po normalni smeri, kjerje bila poljska odprava. Todaiz neznanih razlogov tiste dniniso dosegli vrha, zajelo pa jihje tudi poslabšanje vremena,ki sta se mu Golab in Bielecki shitrim sestopom z vrha uspelaizogniti. Sledil je en tedenslabega vremena z močnimvetrom, od mednarodne navezepa ni bilo glasu. Člani njihove intudi poljske odprave so upali,da so se "zataknili" na velikemplatoju med 7000 in 7400 metri,a do njih kljub poskusom nisomogli. Naročili so helikopterjepakistanske vojske, ki pa solahko poleteli šele teden dnipo zadnjem telefonskem klicutrojice, ko se je vreme končnozjasnilo. Helikopter je v zelodobri vidljivosti prečesal vsapobočja Gašerbruma 1, šeposebej so se posvetili ogleduomenjenega platoja, toda popodrobnem ogledu gore nisonašli niti sledu o pogrešanih trehalpinistih.Ker nista nobenih znakov našlaniti pakistanska alpinista, ki stase po normalni smeri povzpelado drugega tabora, je ArturHajzer, sicer vodja poljskeodprave, ki je prevzel koordinacijoreševanja omenjene trojice,reševalno akcijo prekinil. Pokratki komemoraciji so poljskialpinisti in drugi člani mednarodneodprave začeli s pripravamina vrnitev v civilizacijo.Zimsko prečenjeTreh CinTri Cine so ena najprepoznavnejšihskupin gora ne samo vDolomitih, ampak nasploh,zato se plezalcem porajajoštevilne zamisli, katere smeri inpredvsem na kakšen način jihpreplezati v njihovih stenah.Zadnjo takšno idejo sta uresničilaSimon Gietl in Roger Schaeli,ki sta v povezovalnem vzponupozimi preplezala tri smeri, vvsaki Cini po eno. Plezala sta 15.in 16. marca. Najprej sta preplezalaRaz kortinških veveric in sepo sestopu po normalni smeri vjužni steni podala v Dülferjevosmer v zahodni steni Velike Cine.V glavnem sta jo plezala ponoči,za bivak pod jasnim zimskimnebom pa sta se odločila malopod vrhom. Naslednji dan stasledila sestop in še vzpon pozahodni steni Male Cine, kjer seplezalci navadno spuščajo povrvi.Čeprav nista vseskozi plezalaprosto, sta bila zelo veseladejstva, da sta stala na vrhuvsake izmed treh špic. "Posebnozgornji, lažji deli smeri so biliprecej sneženi in plezanje jebilo tam pogosto zahtevnejšekot v suhi in strmejši skali vspodnjih delih sten. Ampak seje izplačalo. Vrh ostaja za najusestavni del vsakega vzpona," jezapisal Gietl. Tako, kot bi moralobiti vedno, bi lahko dodali.Še prej pa je Gietl skupaj z DanielomTaverninijem opravil prvozimsko prosto ponovitev smeriISO 2000 v Veliki Cini. Ta smer paje precej tudi naša, slovenska alinatančneje – Frančkova. Knez joje namreč preplezal z MartinomHrastnikom še v devetdesetihletih prejšnjega stoletja v dnevuin pol, seveda brez svedrovcev.Ocenil jo je z IX- ter jo krstil zaMoč misli. Nekaj let kasneje jeprišel južnotirolski preplezalec|69|

Kurt Astner in smer – kljub nekajklinom v steni menda nevedoč,da jo je preplezal že Knez – zmanjšimi variantami navrtal terjo imenoval ISO 2000, ocenil pajo je s 7a+.PatagonijaPetnajstega februarja so ruskialpinisti Sergej Daškevič, MihailDavi, Evgenij Dmirtienkoin Arkadij Seregin končalisvoj osemdnevni vzpon čezjugovzhodno steno AgujePoincenot. Omenjena stena jeres ogromna, saj je visoka kar1600 metrov. Ruski alpinistiso v njej potegnili 750 metrovnove smeri, preden so prišli doItalijanske smeri, po kateri so senato povzpeli do vrha. Vzpenjaliso se na t. i. kapsul način in vsteni naleteli na težave do VIIin A4 v skali ter M4 v mešanemplezanju. Ker niso ravno čakalina idealne razmere, so se vsteni borili s precej slabimvremenom. Lokalni alpinisti sonjihov vzpon v slabem vremenumenda pospremili s komentarjem,da "v takšnih razmerahlahko plezajo samo Poljaki, Rusiin Slovenci ..."Novice je pripravil Urban Golob.PLANINSKAORGANIZACIJADejavnosti Planinskezveze SlovenijeKakovostno delo celotne planinskeorganizacije s planinskimidruštvi (ob koncu leta 2011 jebilo društev 269, marca 2012pa že 276!), 12 meddruštvenimiodbori planinskih društev inkrovno planinsko organizacijovred je v kombinaciji s povečanimzanimanjem Slovencev zadomače gore v preteklem letuobrodilo sadove: v lanskem letuje namreč planinski organizacijikljub kriznim časom uspelopovečati članstvo za več kotdva odstotka. Planinska zvezaSlovenije (PZS) v letu 2011 takobeleži 1358 članov več kot letoprej, skupaj torej 58.389 članov.PZS je ob neprimerni akciji Radia1 oz. njihovega popularnegavoditelja Denisa Avdića javnostisporočila svoje nestrinjanje inopozorila vse poslušalce Radia1, da v visokogorju še vednovladajo zimske razmere. Akcijaje bila tudi z varnostnega vidikanevarna, z okoljevarstvenegastališča pa sporna in tudi vnasprotju z letošnjo vseslovenskoin svetovno čistilno akcijoOčistimo Slovenijo, očistimosvet (pozivali so namreč, naj poslušalcido določenega datumana Komno prinesejo svoje stareTV-sprejemnike, nagrada za največjiprineseni televizor pa je bilnov televizor). Planinci, ljubiteljigora in čiste narave nasprotujemotakim in vsem podobnimakcijam, ki škodujejo neokrnjeninaravi, udeležence pa spravljajov potencialno nevarnost.Radio 1 in glavni sponzor BigBang sta naslednji dan akcijoprekinila in jo zaključila. Kot sozapisali v sporočilu za javnost, soupoštevali želje Planinske zvezeSlovenije.Planinska organizacija je pričelauvajati centralno evidenco članstva.Ob tem je objavila desetrazlogov za takšno početje innavedla, kakšne prednosti vseto prinaša za društvo in posameznika.Upravni odbor PZS jeimel 8. marca 9. sejo, na kateriso med drugim med planinskekoče sprejeli Planinski dompod Ježo, potrdili najvišje cenenočitev in določene prehraneter napitkov v planinskih kočah I.in II. kategorije.Športni plezalki Mina Markovičin Natalija Gros sta prejeli najvišjidržavni priznanji na področjušporta. Bloudkovo plaketo jeMina prejela za odlične dosežkev letu 2011 (zmagovalka svetovnegapokala 2011 v težavnostiin kombinaciji itd.), Natalija Grospa ob zaključku zelo uspešnetekmovalne kariere, od katere seje poslovila lansko leto.V februarju je Planinska zvezarazpisala nagradno glasovanjeza ime Informacijskega sistemaPZS, med štirimi predlogi jenajveč glasov prejel predlogNAVEZA. Med glasovalci soizžrebali tudi tri nagrajenceenakovrednih nagrad. Delinformacijskega sistema PZS jetudi spletna aplikacija zavodenje članstva, ki jo je zvezazačela uvajati v letošnjem letu.Ob tem Planinska zveza nudidruštvenim delavcem pomočin podporo preko navodil,tehnične pomoči in seminarjevv raznih slovenskih krajih.Planinska zveza se je tudi letospridružila projektu OčistimoSlovenijo, ki je potekal 24. marca2012. Planinci so se projektupriključili na različne načine;PZS pa je v sodelovanju s planinskimdruštvi pripravila seznamle-teh in njihovih čistilnih akcij24. marca.Planinska zveza je sodelovalana sejmu Alpe-Adria: Turizem inprosti čas, ki ga je obiskalo velikoštevilo ljudi, prav tako prostorPZS.Skupščina Planinske zvezeSlovenije 2012 bo 14. aprila vOrmožu, ob tem so objavilivabilo in gradivo za ta dogodek.Odprli so javno razpravo omerilih za dvonamensko raboplaninskih poti (rok 30. 4. 2012),ob tem pa so posredovali tudidve nalogi s področja voženj vnaravnem okolju: diplomskonalogo Gorsko kolesarstvo v zavarovanihobmočjih na primeruTriglavskega narodnega parkain primerjalni pregled Ureditevvoženj v naravnem okolju. Obenalogi bosta dobra podlagatudi za delavnico pred letošnjoskupščino; na delavnici bodopredstavili predlog meril zadvonamensko rabo planinskihpoti. Druga delavnica predskupščino pa bo posvečenaproblematiki turističnegavodenja in turističnih aranžmajevv planinstvu.Turni smučarji so bili spešnidoma in v tujini. Naš najboljšiturni smučar reprezentant NejcKuhar je nastopil na številnihmednarodnih tekmah, kjerje osvajal najvišja mesta.S soreprezentantom KlemnomTrilerjem je med drugim nastopilna tekmi svetovnega pokalav turnem smučanju na Etni,kjer je bil Nejc v vzponu celopeti. S tem je dosegel največjiuspeh Slovencev na tekmahSP v turnem smučanju. Na eninajvečjih turnosmučarskihpreizkušenj, na Pierri Menti, paje v paru z Italijanom FilippomBeccarijem po štirih etapahdosegel skupno izvrstno 8.mesto. Na tekmi za državnipokal v tekmovalnem turnemsmučanju posamezno, ki je potekala10. marca na Jezerskem,je zmagal Anže Šenk.Reprezentantka v tekmovalnemlednem plezanju Tjaša Kosičje nastopila na vseh letošnjihtekmah svetovnega pokala vlednem plezanju, tudi v francoskemChampangy, romunskemBusteniju in ruskem Kirovu,in dosegala solidne rezultate.Slovenski pokal v tekmovalnemlednem plezanju je potekal vMlačci pri Mojstrani v okviru3. Humarjevega memoriala.Zmagala je Tjaša Kosič, medfanti pa Matevž Vukotič, tudireprezentant v tekmovalnemlednem plezanju.Novi alpinistični inštruktorji soimeli popravne izpite v slapovihpod Prisojnikom, Komisija zaalpinizem je imela svoj Zbor načelnikovalpinističnih kolektivov,povabila pa je tudi na začetnialpinistični tečaj v zimskih razmerah,na Zbor alpinistov 2012in na tabor v Chamonix, ki staga vodila Matej Kladnik in BorisLorenčič. O lednem plezanju inmednarodnih zimskih srečanjihsta poročali dve ekipi, ena je bilana mladinskem lednoplezalnemtaboru v Franciji, druga pa nasrečanju plezalcev na Škotskem.Na pot v Kanado je odšla alpinističnaodprava Rocky Mountain2012, ki jo podpira Planinskazveza Slovenije. Odpravo sestavljajovodja Dejan Koren (AO PDVipava) in člani Mitja Šorn (AOPD Jesenice), Jernej Arčon (AOPD Nova Gorica) in Andrej Erceg(AO PD Črnuče), vrnila pa naj bise predvidoma 7. aprila 2012.Komisija za športno plezanjeje poročala z zasedanja Mednarodnezveze za športno plezanje,ki je bilo v Amsterdamu,udeležila pa sta se ga strokovnisodelavec komisije Tomo Česenin koordinatorica mednarodnihaktivnosti PZS Zdenka Mihelič.Inštruktorji planinske vzgojeso se srečali na posebnemusklajevanju, katerega namenje bil poenotiti metode izvajanjapraktičnega dela, zato davodniki PZS povsod dobijoenaka znanja. Vodniška komisijaje poročala tudi o izvedenemtečaju za vodnike PZS za kategorijoE.Mladinska komisija PZS je izdaladrugo številko revije Gremo pod|70| Planinski vestnik | APRIL 2012

Dan slovenskih planincev in 100-letnicaorganiziranega gorskega reševanja v SlovenijiOrganizatorja: Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalnaslužba Slovenije. Kranjska Gora, Mojstrana, 16. 6. 2012- dopoldne vodeni izleti (pohodi, turnokolesarski izleti ...), aktivnostiza mlade in najmlajše planince, dejavnosti v Slovenskemplaninskem muzeju in v dvorani Vitranc,- ob 14. uri prikazna vaja gorskega reševanja (helikopterji, psi ...),- od 15. do 17. ure: slovesen sprevod po Kranjski Gori in slavnostnaprireditev v dvorani Vitranc.Lepo povabljeni!Planinski vestnik tudi v aplikaciji trafikaOd aprilske številke naprej boste tudi revijo za ljubitelje gora –Planinski vestnik – lahko prebirali na Applovih tabličnih računalnikih.Glavna prednost nakupa naše revije preko e-trafike je, daso vam vsebine na voljo ne glede na to, kje ste.Lahko se odločite za nakup posameznega izvoda ali celoletnonaročnino. Cena posameznega izvoda je 2,99 €, letna naročninastane 29,49 €.Več o aplikaciji si lahko preberete na povezavi: http://www.mojmikro.si/preziveti/in_se/trafika_ki_jo_nosimo_s_seboj.objem gora, ki je posvečenazimski dejavnosti mladih vgorah; izvedli so nočni eksponent,šolo za načelnike, posvetza vodstva planinskih taborov.Zimska mala šola planinstvaje lepo uspela, k temu pa stapripomogla tudi dobro vzdušjein lepo vreme.Gospodarska komisija je napodlagi sklenjenega dogovoramed Slovensko vojsko in Planinskozvezo objavila razpis zakoriščenje helikopterskih prevozovza namen ekološke sanacijeplaninskih koč v letu 2012.Komisija za turno kolesarstvoPZS je objavila razpis zausposabljanje turnokolesarskihvodnikov in povabilo naspomladansko turnokolesarskoturo KTK, tokrat na Malenski vrh.Komisija za varstvo gorskenarave je v Ospu izvedla licenčniseminar, ki se ga je udeležilo kar33 varuhov gorske narave.Na informacijskem področju jePlaninska zveze poenotila svojokomunikacijo na Facebooku,tako lahko PZS sedaj spremljatepreko strani organizacije, kjerso že sedaj prisotni njeni številniprivrženci – ljubitelji gora.Planinska zveza je objavilarazpis za fotografije za koledarPZS 2013, povabila na 7. plezalnivikend TURA 2012, IV. Skiventure2012 na Jezersko in na 6. mednarodnifestival gorniškega filmaDomžale v Cankarjevem domu,na katerem se bo predstavila insodelovala tudi sama. Opozorilaje še na javno razpravo osnutkaOkoljevarstvenega in naravovarstvenegakodeksa Olimpijskegakomiteja Slovenije – Združenjašportnih zvez, na nekaterezanimive razpise, kot so za najprostovoljce in naj projekt, pa zadržavna priznanja v mladinskemsektorju za leto 2012, na razpisza udeležbo na turnosmučarskitekmi na grškem Olimpu itd.Opozorila je tudi na preverjanjePetzlovih pasov Newton, saj najbi imeli napako.Slovenske stene(3. ponatis)Izbor najlepših plezalnih vzponovTine Mihelič, Rudi ZamanReprezentativen izbor stošestdesetih najboljših alpinističnihmožnosti klasičnega tipa, ki jih nudijo slovenske gore.430 strani, 160 plezalnih smeri, 200 barvnih fotografij in shemNa voljo v broširani izdaji za samo 24,99 €.Ob naročilu boste prejeli knjižno darilo!Planinska literatura po znižanih cenah29.90 €14.99 € 29.90 €39.90 €14.99 €19.99 €49.90 €19.99 €Prav tako je ponovno poudarilapomembnost znanja o varnejšemgibanju v gorskem svetu39.90 €19.99 € 04 5320 203 www.didakta.si zalozba@didakta.siPonudba velja do 30. 4. 2012 oz. do prodaje zalog. Poštnina za članeKnjižnega kluba Didakta znaša 1,99 €, za naročila nad 40 € pa je brezplačna.in na preventivo, ki je najboljševarstvo pred nezgodami.Zdenka Mihelič39.99 €19.99 €hribovska2.indd 14/3/12 3:33:27 PM|71|

Nalepko PODPORNIK 2012GORSKA RE[EVALNA ZVEZASL OVE NEI Jdobite na društvih/postajah GRS aliv pisarni GRZS vKranju. Donacijaod posameznenalepke v SkladOkrešelj je 5 EUR.Planinski vestniktudi v oddaji Dobro jutrona TV Slovenija|72| Planinski vestnik | APRIL 2012