Julij-Avgust - Planinski Vestnik

Janez DuhovnikViki GroseljBojan PockarBozo JordanFrance BernotDaniloSkerbinekIztok TomazinNusaRomihStanislav CicerovToncek PangercJanez DolencAndrej StritarPeter CizmekToneGolnarBoris MlekuzRafkoTerpinMarjan BradeskoMojca IpavecJanez LoncarPeter VovkJoze PikeljFranc TemeljVerena MencingerMarjan BradeskoLojz SteblajNeizkorisceni alternativni viriDnevi veselja, dnevi slovesaSkoraj do konca in nazajPlaninstvo, gornistvo ali se kaj?S trezno glavo iz pastiZascitna ocala za planinceSam svoj vremenarTrillerjeva koca na KrnuResevalci z gora ob divjih rekahZdravniki v skalnih visinahBalet po konicah prstovPlaninski zigi z vrha TriglavaPrvi na patagonskem orjakuHinko Ursic - osemdesetletnikVrhovi nasih starih planincevLjudje in dogodki izpod stene2500 smeri iz slovenskih stenOgrade Zlatorogove pravljiceOdprava po sosednjih sirjavahDolga veriga samotnih vrhovPomladno darilo za sive dniLepe noci, jutra in dneviRdecegrla tascicaNepotrebno bremeSoncenje na BlegoSuDruzinska izletaDolga, samotna, divja potGorniki modre in hude krvi289293295299300302305307309310312316319323325329332336338340343344346347348350352355Slika na naslovni strani: Kresni veier leta 1991 na vrhu TriglavaFoto: Joco ZnidarSicPlaninski vestnik izdaja Pianinska zveza Slovenije, 61000 Ljubljana, Dvorakova ulica 9, p.p. 215.Revija izhaja vsak mesec. Ureja uredniski odbor: Marjan Raztresen (glavni in odgovorni urednik),Janez Bizjak, Sonja Dolinsek, Mitja Kosir, Edo Kozorog, Silvo Kristan, France Malesid, DragicaManfreda, Marlen Premsak, Tone Strojin, Tone Skarja in Francek Vogelnik. Predsednik zalozniskoizdajateljskegasveta Tomaz Banovec. Prispevke poSiljajte na naslov Planinske zveze Slovenije.Rokopisov in slik ne vracamo. Tekoci racun pri SDK 50101-678-47046. Narocnina za tretje trimesecjeleta 1991 znasa 130 dinarjev, posamezna stevilka stane 50 dinarjev. Letna narocnina za tujino znasa30 ameriskih dolarjev. Reklamacije upostevamo dva meseca po izidu stevilke. Ob spremembi naslovavselej navedite tudi stari naslov, in sicer s tiskanimi crkami. Upostevamo samo pisne odpovedi do 1.decetnbra za prihodnje leto. Tisk Tiskarna »Joze Moskric« v Ljubljani.

PLANINSKI VESTNIK290»Baterija« soncnih cellc, ki jo je komajda mogoce opazitiodstranjevanju odpadkov, preskrbi s pitno vodoin ciscenju odpadnih voda.• Ker so prave PP vedno postavljene izvenurbaniziranega okolja, bomo postopno poskrbeli,da bo sistem njihove celotne preskrbe cimboljsamozadosten in neodvisen. To predvsem pomeni,da bomo pri vseh reSitvah stremeli zamedsebojno povezavo vseh delov sistemapreksrbe in odstranjevanja odpadnih snovi. Pritem je misljeno npr. izkoriscanje energije, kinastaja pri seziganju odpadkov ali hlajenju elektricnihagregatov, uporaba odvecne energije zapospesevanje razkroja organskih odpadkov ipd.• Pri nacrtovanju sistemov preskrbe bomoupostevali posebnosti vsake PP posebej, kotso cas obratovanja (ob koncu tedna, poleti,pozimi), obisk, dostopnost, moznosti transporta,razpolozljivi vodni viri, trajanje osoncenja, vetrovnerazmere, moznosti enostavnega uprav-Ijanja in vzdrzevanja naprav ter mozni ukrepiza varcevanje z energijo.• Iztrosene dizelektricne agregate bomo zamenjaliz drugimi viri energije, ce pa bodo za tofinancne moznosti, jih bomo zamenjali se prej,preden bodo iztroseni. Kot nadomestne virebomo uporabljali predvsem soncno energijo inveter, kjer pa je mogoce, tudi majhne hidroelektrarne.Tem bomo dajali prednost pred prikljucevanjemna javno elektricno omrezje. Kjer jemogoca u&nkovita zascita pred hrupom, bomodizelelektricne agregate zamenjali s plinskimi.Izogibali se bomo plinski razsvetljavi, za kateroso potrebne zarilne mrezice iz radioaktivnegatorijevega dioksida.• Zavedamo se, da je za ekolosko neoporecnodelovanje PP potrebno kratkorocno nekaj zrtvovati,obenem pa tudi, da je to ze sedaj nujno.Le z mnogimi majhnimi koraki lahko obvarujemonaravo pred propadom.• Pri vzdrzevanju in obnovi PP bomo smiselnoupostevali vse zakonske predpise s tega podrocjain tako prispevali k vzpostavljanju zakonitostipri posegih v prostor.PRESKRBA Z ENERGIJOV Avstriji ocenjujejo, da so ocene energetskihpotreb v vecini PP pretirane. Zlasti za visokogorskePP so ugotovili, da lahko brez vecjihproblemov pokrijejo posamezne potrebe na naslednjinafcin:• razsvetljava in radijske zveze: naprave zaneposredno pretvorbo soncne energije v elektrifino;• kuhanje: propan;• ogrevanje: drva.Kadar bi potrebovali elektricno energijo za moc,bi uporabili prenosni plinski agregat mofii 2 kW,ki bi ga poganjal plin iz kuhinjske jeklenke.PP se med seboj mocno razlikujejo. Zato jetreba vsako obravnavati posebej. Nikakor nimogoce uveljavljati nekih univerzalnih resitev.Pri tem seveda ni misljeno, da bi posameznideli naprav ne bili enaki; le sestav celotnegasistema mora biti prirejen konkretnim razmeram.Najvaznejsi porabniki energije v PP so razsvetljava,kuhanje in ogrevanje dnevnih prostorov.Vse ostalo, kot je ogrevanje spalnic, ogrevanjesanitarne vode za goste ipd., moramo steti zaodvedno udobje, ki si ga lahko privoScimo le vprimeru, da zanj porabljamo odvisno energijonpr. majhne hidroelektrarne. V takem primeruje primerno, da je tudi pogon tovorne zifiniceelektricen.Doslej smo pri opremljanju in ocenjevanju udobjanasih PP najveckrat uporabljali kriterije, kiveljajo za dolinske razmere. Premalo smo upostevali,da so kriticne razmere v PP takrat, koje v njej neobicajno veliko gostov, ki se jim neda ustrefi po normah, ki veljajo v dolini. Spomnimose le na prenocevanje na tleh in mizah vjedilnicah ob tem, da ponavadi komaj slabatretjina gostov udobno pociva na posteljah, ki

PLANINSKI VESTNIKso take kot doma; na nemogoce razmere vjedilnicah nasih PP, ki smo jih opremili z nerodnimiizrezljanimi stoli, kakrsne imajo v vsakidolinski gostilni, nimamo pa kam odloziti nahrbtnikain druge opreme. Toda ali ima to splohkaksno zvezo z energijo? Kdor je imel priloznosthoditi po hribih drugih alpskih dezel, je lahkougotovil, da ga je vsak oskrbnik skoraj ogorcenoopozoril, da s smrdljivimi cevlji, nabasaniminahrbtniki in drugo opremo v ogrevani jedilnicinima kaj poceti! Tu bomo svoja prepricanjamorali se precej spremeniti.MOZNOSTI ZA ENERGETSKO PRESKRBOPPPrikljucek na javno elektricno omrezje je obicajenskoraj pri vseh nizje lezecih PP, niso paredke tudi visokogorske PP, pri katerih je biloomrezje izdelano posebej zanje. Ti prikljucki sonajveckrat izvedeni z drogovi in v tezavnihvremenskih razmerah ne zagotavljajo zanesljivegaobratovanja. Najbolj pa motijo videz gorskepokrajine. Zato jih zavodi za varstvo kulturnein naravne dediscine najveckrat ne dovolijovec. Kljub temu lahko ugotovimo, da so takielektricni vodi se vedno primernejsi kot sodi znafto ter hrupen in smrdljiv agregat v luzistrojnega olja sredi travnika pred PP. Najprimernejsaoblika elektricnega voda je zemeljskikabel, ki pa mora biti vkopan tako, da karnajmanj moti okolje. Na vseh kriticnih mestihpri prehodih pod potoki in hudourniki mora bitiLetos je bila po dolgem casu spet pravazima in upamo lahko, da bo tudi pravopoletje. Alije to kaksen znak narave, da sezivljenje spet vraca v normalne okvire in dabomo spet zaceli ziveti normalno, kar bilahko pomenilo tudi v soglasju z naravo?Upamo lahko, da bomo, ljudje izpod gora,spet zaceli normalno hoditi v normalne gorein da se bomo tarn spet normalno obnasali.Da bo, na primer, spet zace/a cela druzinahoditi po gorskem in gridevnatem svetu: nesamo ob koncu tedna, ampak v casu pocitnicin dopustov nasploh, da bomo del pocitnicpreziveli v gorskem svetu, na kaksnemprecenju, na primer, ali na kaksni kroznituri, na kateri se bomo bodisi nekaj vederovvracali v isto planinsko koco, bodisi hoditiod koce do kode; ne samo po modnihplaninskih poteh in po modnih vrhovih, ampaktudi po grebenih in brezpotjih, kjerbomo komajda kdaj sredali kaksnega cloveka;ne samo po Julijskih in Kamniikih Alpah,ampak tudi po stezah Notranjske in Dolenjkabelposebej zasciten, kar vcasih zahtevavelike stroske.Majhna hidroelektrarna kot vir energije je prinasih PP uporabljena le enkrat. Vendar somale hidroelektrarne med vsemi obnovljivimiviri energije se najbolj razvite in tehnicno dognane.Zafietni stroski so sicer veliki, vendar sezagotovo povrnejo.Za manjse PP imajo v Avstriji razvite takoimenovane »alternativne« majhne hidroelektrarne.To so prenosne, kompaktne naprave, kijih cez poletja postavijo na primerno mesto,vodo do njih pa speljejo kar skozi gasilske ceviali cevi za gnojevko. Prednost teh elektrarn jev Avstriji tudi ta, da zanje ne potrebujejo posebnihdovoljenj, ki so sicer potrebna za obifiajnomalo hidroelektrarno.Skupna energija, ki jo zemlja prejema s sonca,je desettisoikrat vecja odprimarne energije, kijo porabi vse clovestvo. ZaI se te energije neda v celoti izkoristiti. V gorah so razmere boljsekot v dolini. En kvadratni meter povrsine prejmedo 1400 kWh soncne energije na leto. Ker jedotok soncne energije najvecji poleti, ko PPporabijo najvec energije, je sondna energija kotvir energije posebej primerna za izkoriScanje.Tudi cenovno postaja soncna energija cedaljebolj ugodna. Se najpomembnejsa pa je njenaekoloska neoporecnost in vsaj za nasa merilanjene neskoncno velike zaloge.Soncno energijo lahko izkoriscamo pasivno inaktivno.Pasivno izrabljamo soncno energijo tako, daDRUZINSKAPOTEPANJAske, Primorske in Prekmurja, pa tudi poSavinjskih Alpah in Gorjancih, na primer.Na takih poteh bomo bolj skupaj, kot bi billsicer, se bolj se bomo spoznavali in se vsiskupaj kaj nautili: predvsem skromnegazivljenja in premagovanja naporov, opazovanjazive in mrtve narave, spoznavanjanaravnih zakonov in lastnih zmogljivosti, patudi domacinov, saj ni nujno, da bi vseskozihodili le po visokogorju.Morebiti pa bi na teh gorskih potepanjihmimogrede lahko kaj naredili tudi za planinskoorganizacijo: poskusali bi ziveti tako,kot mislite, da je pametno ziveti v hribih, obtern pa bi ocenjevali vsako planinsko kocoposebej, v kateri boste, in svoja mnenjaposiljali tja, kjer bodo tudi letos izbirali najprijetnejseslovensko planinsko domovanje;poskusali bi vplivati na druge, naj vsaj vprostorih planinskih ko6, kjer je veliko ljudi,ne kadijo; poskusali bi z lastnim zgledompokazati, da veselje ni isto kot objestnost inda je mogode v kodi zapeti, ce ze takonanese, tudi brez prevelikih doz alkohola.Vsi skupaj lahko poskusamo spet nareditigore vsestransko prijetne - tudi tako, da ses tistimi, ki jih imamo radi, za nekaj dopustniskegadasa preselimo vanje. Verjemite: tone bo samo pesem, to bo ena sama Ijubezen.M. R.291

PLANINSKI VESTNIK6imbolj izkoristimo tisti del energije, ki pade naobjekt. To lahko dosezemo tako, da:• omogocimo, da pride cimvec soncne toplotev objekt;• z udinkovitim shranjevanjem toplote v objektu;• z dobro izolacijo objekta, zlasti pa severnihin vzhodnih sten;• z zmanjsanjem izgub zaradi prezracevanja.Aktivno izkoriScanje soncne energije imenujemotako, kjer soncno energijo zbiramo v posameznihnapravah, kolektorjih, ki jo pretvarjajo vuporabno obliko (toplotno ali elektricno), natopa jo v objekt odvedemo po posebni napeljavi.Najvefije ucinke pri ogrevanju PP dosezemo skombinacijo pasivnega in aktivnega izkoriscanjasondne energije. Zal pa je to mogoce izvestiIe z vecjimi rekonstrukcijami obstojefiih objektovin je zato zaradi velikih stroskov Ie redko izved-Ijivo naenkrat.Clovek je ze od nekdaj izkoriscal energijo vetrav krajih, kjer je veter stalen. Ta vir je sam posebi ekolosko zelo primeren, pa tudi napraveza njegovo izkorisCanje (mline na veter npr.)jemljemo kot del krajine. Sodobni vetrni generatorjiso precej drugacne naprave kot stari mlinina veter. Zlasti so razliftne vetrnice, ki jih poganjavzgon. Ogrodje, na katerem je pritrjen generator,je navadno visok jambor. Generator je zuporabniki povezan z zemeljskim kablom.Prednosti vetrnih elektrarn sta zlasti dve:• najvec vetra je takrat, ko so tudi potrebe poenergiji najvecje; to se navadno dogaja obposlabsanju vremena;• vetrne energije je obicajno dovolj, ceprav nienakomerna, kot, recimo, na morskih obalah.Marsikje v Alpah proizvaja elektricno energijo veterSlabih strani, ki pa so ze obvladljive, je vec.Zlasti zaradi teh v Avstriji se nimajo velikodobrih izkusenj z vetrnimi elektrarnami. Zgradilipa so tudi ze take, ki stojijo na vrhu 20-metrskihjamborov in imajo premer vetrnice 16 metrov.Ugotovili so, da je dosti bolje postaviti ve6manjsih in enakih elektrarn z mocjo do 3 kW,ki jih med seboj povezemo paralelno.VSE DOSEDANJE NI SLABOV skrajnih primerih, ko ni mogoce uporabitikaterega od omenjenih obnovljivih virov elektricneenergije, moramo kot vir elektridne energijeuporabiti dizelski, bencinski ali plinski agregat.Zadnji je najprimernejsi. Vsak agregat imasorazmerno slab izkoristek, ki ga lahko izboljsamotako, da uporabimo toploto, ki se sprosfiapri delovanju eksplozijskega motorja, ki poganjaagregat. To toploto lahko izkoristimo za pripravotople vode ali ogrevanje. Tako lahko dosezemodo 92 odstotkov izkoristka. Ta resitev je vabljivatudi zato, ker pri dograditvi sploh ni trebapredelavati obstojeCih naprav.Vsakemu obstojedemu agregatu lahko nadelnodogradimo napravo za izkoriscanje odvecnetoplote. Ker smo doslej elektricne agregateskoraj vedno postavljali v posebne objekte, dabi se izognili hrupa v PP, zahteva izkorisdanjeodvecne toplote gradnjo povezovalnih cevovodov,ki morajo biti dobro toplotno izolirani.V primerjavi z drugimi vrstami goriva je les senajmanj skodljiv. Poleg tega je to tudi obnovljivvir energije, de ga Ie uporabljamo v razumnihmejah. Zato bo verjetno ostal eden izmed pomembnihvirov energije v PP. Izkoristek lesa vpeceh je najvec odvisen od vrste peci. Smotrnoje, da zato uporabljamo take vrste pe6i, ki imajodokazano dobre izkoristke.Drugih vrst goriv bi se morali izogibati. To zlasti292

PLANINSKI VESTNIKvelja za kurilno olje, ki enako kot dizelskogorivo ogroza predvsem nizje lezece vire pitnevode, pa tudi zato, ker vsebuje (tako kot premog)veliko zvepla.Nekaj energije lahko pridobimo tudi s kurjenjemodpadkov, za kar je pogoj njihovo sortiranje inprimerne sezigalne naprave. Ker pa je za ucinkovitodelovanje teh naprav potrebna velikakolicina odpadkov, je navadno bolje vse odpadkeodnaSati v dolino.V naSih PP so motorni agregati poleg priklju&kana javno omrezje najpogosteje uporabljen virenergije, ki se mu tudi v bodoce ne bomo mogliv celoti odpovedati. Zato je smotmo, da pri temuporabljamo te naprave na tak nacin, da cimmanjSkodimo okolju. Pri tem sta zlasti pomembnazmanjSevanje smradu in hrupa, Seposebej pa zaS&ta vodnih virov.VARCEVANJE Z ENERGIJOPreden se lotimo kakrSnegakoli dela v zvezi zizkoriScanjem alternativnih virov energije, si moramobiti na jasnem, da bo to mogoce le obistocasnem zmanjSanju porabe energije na Serazumno mero.Seveda vemo, da lahko izgube energije v stavbibistveno zmanjSamo s primerno toplotno izolacijo.Enako pozornost kot izolaciji sten moramokajpada posvetiti izolaciji stropov in tal.PrecejSen del energije uide skozi slabo zatesnjenaokna. Na trgu je kopica pripomockov, skaterimi lahko zatesnimo tudi stara okna, novapa so ze kar tovarniSko tako izdelana. Pritesnjenju pa ne smemo pretiravati, saj morajobiti prostori, v katerih biva veliko ljudi, tudiprezracevani. K zmanjSanju porabe energijeposredno vpliva tudi odpoved kajenju v PP, sajje zato potrebno bistveno manjSe prezracevanje.VpraSanje ekoloSko primerne energetskepreskrbe PP je torej reSljivo, ce se bomo za tozavzemali vsi clani PZS s svojim obnaSanjemin ce bomo za tehnicno izvedbo angaziraliustrezne strokovnjake. Teh je v vrstah planincevveliko in vodstva PD bi jih morala Se boljkotdoslej vabiti k sodelovanju.Pri iskanju reSitev za navedene probleme moramointenzivno spremljati dogajanja v drugihalpskih dezelah. PZS mora podpirati Sirjenjeinformacij s tega podrocja in sproti obveS6atidruStva o moznih reSitvah, ki se bodo pojavljalena trgu. Spodbujati mora tudi iskanje novihreSitev in za ta namen usmerjati del sredstevter si prizadevati za pridobivanje sredstev priraziskovalnih skladih za iskanje in preizkuSanjenovih reSitev.PRVI MAJSKI DAN NA KANGCENDZENGIDNEVI VESELJA, DNEVI SLOVESAVIKI GROSELJ1. maja, malo cez drugo uro popoldne, so najus Stipetom nevihtni oblaki, ki so zaceli objemativrh Kangcendzenge, spomnili, da sva s tem, kostojiva na najviSji tofiki te 8586 metrov visokegore, vendarle Sele na polovici poti. Le za hipsva Se postala na tem najvzhodnejSem osemtisocakuHimalaje, nato sva krenila navzdol.Pri prvih skalah sva nabrala nekaj kamenckovza najblizje in za prijatelje, ki doma stiskajopesti in trepetajo za naju, potem pa - naprej.Takoj za robom, na tezavnih policah, so namaprve snezinke udarile v obraz.Kisik nama k sreci Se ni poStel; Sele sedaj, koplezava navzdol, sem se zavedel izpostavljenostijuzne stene. Varovati se ne moreva, ker bibila prepocasna, in tako se popolnoma skoncentriravana vsak gib, prijem, na vsak majavkamen ali varljivo stopinjo v snegu. ValoviprSecega snega naju zasipavajo z vse vefijosiiovitostjo. Skoznje vcasih posije sonce, paspet izgine v kipefi sivini.Najtezje prefike pod vrSnim grebenom so vendarleza nama. Stare vrvi naju vodijo proti rampiin ko jo bova dosegla, bo vse laze. Nekje na8300 metrih nama zmanjka kisika. Po svoje karz olajSanjem odioziva bombi: nahrbtnik je Sestkilogramov lazji.Se zadnji zoprni in nevarni metri po skalah,potem pa dosezeva rampo. Velika skrb senama je odvalila od srca. Zaradi novega snegaje nevarnejSa kot gor grede, vendar sva oba ledokaj pri moceh. Odlo&no in kar se da hitrosestopava.Oblacnost in nastajajoci mrak pa naju postavljatapred novo dilemo: bova pravocasno, Se predtemo, naSIa Sotorcek tabora Stiri? V labirintuserakov bo to ponoci skoraj nereSljiva naloga.Se vedno snezi; hitiva, kolikor moreva in sevedapaziva, da ne prekoraciva meje previdnosti.Mrak postaja vse gostejSi in gor grede razmeromapreprosta orientacija postaja navzdol zelozapletena uganka.Nekje zgreSiva odcep proti Sotoru: naenkratsva v neznanem svetu, okoli naju sta tema instrmo pobodje, na katerem sva izpostavljenasnegu, vetrovom, noci, mrazu in vse vecji utrujenosti.Vseeno naju ne skrbi. Kljub precejSnji izcrpanostise cutiva kos preizkuSnji in v siju celnihsvetilk sestopava naprej. Doseci morava platd,na katerem stoji trojka in cetudi ne najdevaSotora, bova pac prebila noc nekje na ravnem.Oblefiena sva dobro in ce se vso noc gibljeva,bova prezivela brez hujsih posledic.Se nekaj casa sestopava skozi snezenje in noc- do trenutka, ki se obema zazdi prelomen.Strmina se mocno poveca in svetiobna snopanajinih svetilk zavrtata skozi snezni metez vprazno globino. Vsak nadaljnji korak bi bil lahkousoden. Zato se pri majhni razpoki ustaviva: Ce 293

PLANINSKIVESTNIKi294Joze Rozman in Marija Frantar 2. maja 1991 v taboru 3 navisini 7300 metrov v pobocjih Kangcendzengese ne bo zjasnilo, bova tu bivakirala. Ne morevabiti dalefi od trojke. Stipe s klicanjem skusaopozoriti na naju in ko prizge oddajnik, se iztrojke oglase Joze, Marica in Uros. Dogovorimose: ce se bo razjasnilo, bodo na sotor obesiliIu6, ki nama bo za orientacijo.Se vedno snezi in da bi me manj zeblo, zacnemsiriti razpoko, da bi v primeru daljsega poslabsanjakar tu prezivela noc. Cez kake pol ureme Stipe opozori na prve zvezde. Se nekajminut - in pod seboj zagledava luc, ki jo je Urosprivezal na sotor. V priblizno pravi smeri sva inpogumno zacneva sestopati naprej. Dva kritifinaprehoda sta med razpokami, potem pa sepobocje malo polozi.Bolj sproscena zakorakava proti luci. Stipe hodinaprej - in naenkrat se pobocje pod njim vdre.Zamolklo zagrmi in samo sij njegove svetilkemi kaze, kje je padel v razpoko. Onemoglozavpijem: »Stipe, Stipe!«»Nista, nista, sve u redu!« mi iz globine petihmetrov zagode prijatelj. Ustavila sta ga puhastsneg in rahlo nagnjena stena razpoke. Vrzemmu se svoj cepin in kmalu se na drugi straniprikoplje ven. Sam v velikem krogu obidemnevarno mesto. Spet sva skupaj in sedaj jazprevzamem vodstvo.Nobenih tezav ni vec pred nama. Na uravnavisva. Ker je sotor trojke skrit v dolinici, zaprosivaone tri, naj nama nekdo pride naproti. Ze ceznekaj minut nedalec proc zagledava sij celnesvetilke. Prisrcno se pozdravimo. Cestita, vprasuje,kako je bilo, midva pa sva najbolj vesela,da ga vidiva. Resena sva neprijetnega mrzlegabivaka.Tudi Marica in Uros sta vesela, da smo skupaj,ceprav sta v sotoru le dve spalni vreci in dvaarmafleksa. Vseh pet se nas stisne v notranjostin vsak skusa v danih okoliscinah najti najboljsipolozaj. Pet utrujenih teles se preplete v nekaksenvozel, povezan s koscki spalnih vrec, puhasteobleke, rokavic in cevljev. Ura je enajstzvefeer in vse se odlicno koncuje. Ena odnajneudobnejsih nodi je pred mano, a lahko bibila se veliko hujsa.Noc je kljub neudobju hitro minila. Ob prvemsvitu nad glavo najdem se malo prostora in seponudim za kuharja. Kuhalnik kmalu topi snegza caj in razpolozenje se v hipu dvigne. Nakuhamga najvecji lonec in medtem ko pocasipijemo, cakamo na sonce in se pogovarjamo.Marici in Jozetu razlagava posamezne podrobnostis poti. Danes bosta sla do stirice, jutri paproti vrhu. S seboj imata le eno kisikovo bombo,ker se je Marica odlocila, da bo poskusila brez.Joze sam ne ve, kaj bi. Malo neprijeten polozajje to, a bosta ze nekako razresila dileme.Za nas tri z Urosem pa je vse koncano. Urosse je ravno tako vrjeraj vrnil z uspesnega solovzpona na Srednji vrh; sam in brez kisika ga jeopravil. Izjemen dosezek! Danes se moramo lese varno spustiti nazaj v dolino.Ko posije sonce, zacnemo susiti stvari. Se karnaprej kuhamo velike kolicine caja in se pocasipripravljamo. Z olajsanjem ugotavljamo, da orjaskagmota oblakov, ki nad Bengalskim zalivomsega vec kot petnajst kilometrov visoko,se vedno miruje in se nam ne bliza. Le dvestokilometrov smo oddaljeni od tod. Seveda tokratnihce od nas ni niti slutil, kaj se dogaja podnjim: ravno v dneh, ko sva plezala na vrh, jepod besnecimi oblaki tajfuna v zalivu umrlo veckot sto tisoc ljudi. Samo droben premik protiseveru bi bil potreben in neznanske nevarnesile bi udarile v zid Kangfiendzenge. Kaj bi biloz nami, si ni tezko predstavljati.Marica in Joze sta prva nared. Fotografiramoju in jima zazelimo veliko srece. Oprtata si nahrbtnikein pocasi izgineta za grebenskim robom.Od srca bi jima privoscil uspeh.Niti v najbolj grozljivih in morecih sanjah sinisem mogel misliti, da se vidimo zadnjifi. Na-

PLANINSKI VESTNIKStipe Bozic na vrhu Kangcendzenge; v ozadju Jalung KangFoto: Viki Groseljslednji dan, ko sta odsla proti vrhu, sam pa semze iz varnega baznega tabora spremljal njunonapredovanje, nato pa vse vecje tezave, semse cutil se bolj povezan z njima in z njunousodo. Ko sta se pozno popoldne ze mocnoizcrpana kakih stopetdeset metrov pod vrhomgore vendarle odlocila za sestop, sem v mislihpreletel prav vsak meter tega sestopa, ki gamorata opraviti. Silno upanje, da bi se jimauspelo vmiti v zivljenje, je izpodjedal mrzelrazum: izcrpana, verjetno pomrznjena in mocnoprizadeta od snezne slepote nista imela ve6moznosti vrnitve. Nekje zelo visoko jima jezbranost za hip popustila in zdrsnila sta vsvetove, kjer nas ni.Varljivih upov in iluzij o njuni usodi je bilo koneccetrtega maja, ko smo njuni trupli nasli na velikiuravnavi med taboroma tri in stiri. Dan kasnejesta ju Robi in Dare pokopala v ledeniski razpokiv blizini.Namesto razigranosti in veselja nad uspehi, kismo jih dosegli, sta bazo zagrnila obup inzalost. V dolgih noceh brez sna sem razmisljal,kako v Himalaji vedno znova in pogosto odblizu zrem smrti v oci. Leta 1979 se je naEverestu ponesrecil Ang Phu, leta 1983 naManasluju Nejc in Ante, leta 1986 je bilo kartrinajst mrtvih na K2, k sredi se nam na BroadPeaku ni nic zgodilo, leta 1989 Dime na Everestuin malo za tern se pet Poljakov. Sedaj stase jim pridruzila se Marica in Joze. Nova, svezeodprta rana.Dolgo, dolgo bom potreboval, da se bo zacelila,da bo iz bolefiine z leti zrasel prijazen spominna dva prijatelja in soplezalca, ki sta podobnokot jaz dozivljala Himalajo in hrepenela po senedosezenem in neznanem.Sponzorji in donatorji projekta»Viki Groselj 8000+«Sponzorji: + Vaude - Nemcija, Loterija Slovenije -Ljubljana, SGP Primorje - Ajdovscina, Kolinska - Ljubljana.Donatorji: + Ftasica - Gameljne, Zavarovalnica Croatia- Ljubljana, Ke-Fo - Ljubljana, Planinska zveza Slovenije- Ljubljana, Sasa Slavec - Tacen, Joze Govekar -Ljubljana, Joze Lorbek - Izola, Iskra Zmaj - Ljubljana,Koflach - Avstrija, Edigs - Menges, Cankarjev dom -Ljubljana, Sreco Porenta - Virmase, Iskra Zascite -Ljubljana, Presernova druzba - Ljubljana.PET DNI V STENI KUMBAKARNESKORAJ DO KONCA IN NAZAJBOJAN POCKARTovornjak vozi divje, predivje za taksno razdrapanocesto. In za take prepade na levi strani.Pa vseeno mi ni mar; nekako sem si uredilsedisce (ali napol lezisce) na nasi opremi, sirazgrnil puhasto spaino vreco, tako da mi jekljub neprestanemu premetavanju celo mehko.Tudi prah, ki ga imam polna usta, pljuca in oci,me ne moti ve6. V zacetku je, sedaj po 15 urahvoznje ne vec. Meter naprej od mene napol leziUros in drema, dva metra nazaj je Vanja zwalkmanom na usesih, drugi so na ali pa vkabini tqvornjaka.Kadim. Ze osmi dan. Prvic v zivljenju! Zakaj pane! Mar bom od tega umrl? Mar se ne umiraza druge stvari mnogo lazje?Se vedno smo v vzhodnem Nepalu, deprav jeza nami osem dni hoje in eel dan voznje stovornjakom. Se dva dni voznje ... veliko casaza razmisljanje, ceprav sem se ze odlocil. Samona glas si moram se povedati.Himalaja. Vem, da se bom vmil. Premlad semin preveri energije imam, da bi se usedel inrekel: »Himalaja je prenevarna!« PustolovsSina,nevarnost, mejne situacije, strme in nepreplezanestene - to so stvari, ki me pomirjajo! Stik zdivjino, njen divji okus me je uracil ze pred letiin od takrat sem ujetnik necesa. Kaj je to,morda ne bom znal nikoli povedati; pa mordatudi ni potrebe za to. Vazno je, da me vlede zneustavljivo silo. In dokler bo tako, bom vedel,da zivim.* * *» Take it to the limit...«(Pojdi do konca ...)(Eagles)Tezje je, mnogo tezje, kot sva pricakovala. Toje dejstvo, ko prvic zagledam steno in se mi 295

PLANINSKI VESTNIKPocasna sva, Vanja! Madona, sva pocasna!Mar sva res taka loja, da ne moreva plezati stometrov v eni uri, kot sva se zmenila? Ne, nemoreva hitreje. Ze vso noc plezava, zaspanain utrujena sva. Nad nama pa serak, sto in tisofiton ledu; vendar naju to sedaj ne gane. Najinemisli so skoncentrirane na sto metrov vertikale,,ki jo bova morala preplezati. Zabijeva cepine vled, se pripneva nanje in pofiivava. Samo polure, da bo poln dan, potem se navezeva ingreva.Spim; vsakih nekaj minut se zdrznem, pogledamokoli sebe in komaj verjamem samemusebi - in zopet spim. Pripeta sva vsak na svoja»stroja«, naslonjena na ledno strmino, ki venem samem »§usu« pada osemsto metrov vglobino - in spiva. Ali sploh lahko verjamete,da naju ni niti za trohico strah?Nadaljujeva: tri raztezaje norega plezanja, nameji. Na meji cesa? Ne vem. Vem samo, da jebilo na trenutke tako tezko, da sem se cudilsam sebi, da sem stvari se kos. Da sem seCudil, da se Se drzim za cepina. Saj ko tezagrabijo krci, se vendar ne more§ vec drzati!Vzhodnl vrh Kumbakarne s smerjo vzpona (polna crta),sestopa (pikcasta crta) In blvaklnaredi velik cmok v grlu. Ogledam si jo innadaljujem pot proti baznemu taboru. Niti ozremse ne vec tja.To bo noro plezanje; pa sestop. Sploh se neda nikjer sestopiti! Torej kar nazaj 6ez steno!* * *Ob Stirih popoldne zacneva. Tezko mi gre.Pravzaprav mi sploh ne gre. Nahrbtnik je tezak,pretezak, ceprav imava s sabo Ie najnujnejse.Vroce mi je, naramnice nahrbtnika mi rezejoramena kot se nikoli, ze zdaj sem zejen; pa tistaneumna robna zev, za katero sem porabil preve6energije! Samo tako nadaljuj, Bojan, pa bosze na polovici smeri povsem crknjen...»Vanja, pustiva spalne vrece tu! Pa Se kajdrugega! Ne morem plezati tako strme stene stako tezkim nahrbtnikom!« - Vem, da govorimneumnosti; ampak mislim skrajno resno. Vanjame ne poslusa; vse, kar imava s sabo, potrebujeva- in to krvavo.Grizem v strmino. Cedalje bolj strmo je; dihamgloboko; v 20-metrskem odstavku skoraj navpiCnega,tenkega ledu sva, kjer pozabim dihati,pozabim na nahrbtnik, pozabim celo, kaj trenutnodelam - sploh ne mislim vec: ne na zejo,ne na utrujenost, ne na vrv, ki jo imava sprav-Ijeno v nahrbtniku, ne na z nocjo prihajajofiimraz; sem samo se plezalni stroj, vse drugo jeizkljuceno. Popolnost?Noc, strme skale, iskanje prehodov s 6elnosvetilko, skripanje derez; boledine v stegnih inmefiih. Mehak sneg, udira se mi do pasu,naklonina pa je skoraj sedemdeset stopinj.Kolnem, da komaj sam sebi verjamem, kakoznam. Samo tako, Bojan! Kar razmetavaj zenergijo, preklinjaj, to ti bo zelo pomagalo!Spet se imam na vajetih; spet plezam maksimalno- brez misli, brez custev; izkuSnje in296 samoohranitveni nagon skrbijo za varnost.Usla sva za las. Jutro je, sonce, stena jevzhodna in zacne se divji pies plazov. Midvapa do dveh lahko po&ivava tu, v zavetju seraka.Ob treh popoldne zopet plezava. Do polnoci.Ne cutim ne lakote, ne zeje, ne utrujenosti. Led,sedemdeset stopinj, garanje; Se en raztezaj, dase ti »zrola«, in potem bivak. Spanje brez sanj,brez zbujanja, sedem ur kome. In to na poliCki,skopani v ledno strmino, 180 krat 30 centimetrov.Visoko sva ze; plazovi so Ie simbolidni, zatoplezava. Zopet imam krizo. Ne prenasam vrorjine.In fie je nebo modro in se sonce na visiniskoraj 7000 metrov upre v steno in ni nikjernobenega vetra, potem mi lahko verjamete, daje za znoret. Slecem vse, kar lahko, pa se mina trenutke vseeno zdi, da mi termoregulacijskimehanizem odpoveduje; ali pa se mi mesa odtega sonca. V takih trenutkih se ustavim, naslonimobraz na led, nagrabim pest snega in si gadam za vrat. Uf, kako pomaga!Ob desetih je sonca konec in zdi se mi, datemperatura pade za trideset stopinj. Balzam.Zdaj se bo vsaj dalo plezati. Odloziva bivakopremo. Do vrha imava se petsto metrov insedaj bo Slo na noz: do vecera na vrh, potempa bivak brez opreme ali pa takoj spust nazaj...Spet je peklensko strmo. In zgoraj je najmanj20 metrov vertikale. Madona, celo ven visi!Visina je 7000 metrov, led pa previsen. In trd.Tako trd, da dereze sploh ne prijemajo. Napor,da se nama meSa. KakSna meja, ze zdavnajsva jo prekoracila! To, kar sedaj plezava, plezaslahko samo, ce si popolnoma »zarolan« odlastnega adrenalina.Sploh ne opaziva, da se je vreme popolnomapokvarilo. Snezi; kombinirano plezanje; hitiva,tvegava, pa nic ne pomaga! Ob dveh popoldnese morava ustaviti. Vse, kar se nama ponuja,je policka, na kateri se eden ne more sedeti.Klini ne primejo, okrog naju pa ze divja pravasnezna nevihta.

PLANINSKI VESTNIKStiskava se na policki; cez naju hrumijo plazovi.Ne smeva zdrsniti, kajti klini so preslabi. Ohlajavase, zebe naju; drget telesa, ki sploh nocenehati... Ali bo sploh kdaj konec tega?* * *Ob polnoci je zopet jasno - po enajstih urahsnezenja, hrumecih plazov, drgetanja Moravase spustiti 150 metrov dol, do spalnih vrefi,drugace ne bova prezivela noci. Boj za vrh senaenkrat spremeni v boj za zivljenje. Vendartega takrat ne opaziva; deluje samo se nagon.Bivak je dober, v zavetju. Zopet spanje brezsanj. Zmanjka nama plina in s tem tekocine.Zjutraj nadaljujeva s sestopom. Gledava gor:ne moreva verjeti, noceva. Se 400 metrov svaimela do vrha! Mar sva zastonj sanjala? Vevasamo, da sva prevec izfirpana in prevec podhlajena,da bi naredila karkoli drugega kot sestopila.Pod sabo imava 1500 metrov stene...Cez dve uri zopet snezi. Mar naju bodo plazovires pometli iz stene? V divjem in tveganemmanevru, pravem pobegu, odplezava navzdoldo razlomljenega seraka in tarn najdeva zavetisce.Po oddajniku se javiva bazi; komaj govorim- zaradi dehidriranosti imam ze vneto grlo.Skoraj so naju ze odpisali, skrbi jih za nadaljnjisestop. Toda vzdrzala bova!Cez nekaj minut ze spiva. Ko bo nehalo snezitiin ne bo plazov, greva dol.Cetrti dan v steni se izteka.Ob enih ponocl je jasno in mirno. Nadaljujeva.Hitiva. Mraz je kot hudic. Na rokah nic vec necutim konic prstov. Vanja tudi ne. Z jutrommorava biti pod steno, drugace je konec znama. V spodnje ozebnike se stekajo vsi plazoviiz stene. Odpihnilo naju bo.Sploh ne vem, od kod jemljeva energijo. Nehitiva, pafi pa divjava. Vedno samo en klin,Zdruzeni narodi za varstvo goraJunija prihodnje leto bo v Rio de Janeiru sestanekkonference Zdruzenih narodov za okolje in razvoj(UNCED), na katerem bodo poglobljeno razpravljali ovarovanju in resevanju vseh svetovnih gorstev terposkusali najtl nujno potrebne resitve.Prav gotovo pogosto letijo ocitki na taksne mamutskekonference, ki vedno ne prinesejo konkretnih rezuitatov.Upatl je mogoce, da bo ta konferenca le prispevaiak temu, da se bo po svetu vsaj razsirilo v planinsklhkroglh ze dolgo znano dejstvo: dandanasnji ni nobenemupogorju na svetu prizaneseno s skodo, ki mujo je prizadejal ciovek. Konferenca naj bi vplivala nato, da bi se najvisje mednarodne institucfje seznaniles stanjem In da bi svetovna javnost zvedela marsikateropodrobnost o tem, kaj se dogaja z nasimi goramiin z gorskim svetom nasploh - in da bi se na podlagiteh spoznanj potem lotili nujno potrebnih ukrepov Instanje kolikor je le mogoce izboljsali.Varstvo narave v obciniSvicarska zveza za varstvo narave namerava tudiletos nagradrti eno od svicarskih obcin s svojo nagrado-Varstvo narave v obcini«. Nagrada naj bi bilapriznanje za trud, ki so ga ljudje vlozili v varovanjenarave. Zveza hoce s tem med drugim pokazati naIzredno pomembno vlogo obcin pri varovanju naravein na nujno povezavo med varstvom narave in krajevnimplaniranjem. Pri tem prldejo do veljave tudi izredninaravovarstveni dosezki na obmocjih naselij.Na robu mogocega: ce vreme ne bi bilo nemogoce, bipodvig uspelspusfianje ob vrvi, plezanje, zopet zabijanje -in vedno najdem idealno razpoko. Bogovi so nanajini strani.Ob sestih zjutraj sva iz stene. Pred sondnimvzhodom. Spotikava se po snezi§cu navzdol;saj res: kako se hodi po petih dnevih?Privleceva se do sotora in cakava serpo, kinama ga je poslal vodja odprave s pijaco inplinskimi bombicami. Zeja, ki ti megli razum...(V petih dneh v steni sem pojedel manj kotdvajset dek piskotov in spil tofino 4,2 litratekocine. Vanja enako. Vsak sva shujSala pribliznodeset kilogramov.)Leziva v sotoru, poslusam walkman. Izgubilasva! Vendar nisva mogla narediti ve

PLANINSKI VESTNIKMaricka Frantar - alpinistka nasegacasaPrvomajski prazniki. Dezuje. Debele kaplje polzijopo okenski sipi. Kot bi neutolazljivo teklesolze. So bile to solze za Marico, za Jozeta, leda tega doma 5e nismo vedeli?Prijatelj, reci, prosim, reci, da to ni res! Reci,da je to le nocna mora! Zakaj???Ali res ne bova nikoli vec skupaj sedli v rdecoskodo v ranem jutru in se odpeljali v gore,obsijane s prvimi zarki, hodili po osamljenihpoteh do vznozja mogocne stene, se navezalina vrv, plezali ves dan, si na vrhu z iskrecimiocmi stisnili roko, se veseli in zadovoljni vracalidomov?Ni pravih besed, ko se zaves, da si izgubiliskrenega prijatelja, ki si mu zaupal in s katerimsi preizkusal usodo, prijatelja, ki ti je stal obstrani v najtezjih trenutkih. Pocasi se zavedamnevidne vezi, ki se je stkala med nama.Vidim njen ziv pogled, nasmeh, njen optimizem,zivljenje, ki vre iz nje, izredno zagnanost inprepricanje vase. Le od kod jemlje to neverjetnoenergijo?Goreca ljubezen do gora in alpinizma ji jedajala mod in energijo za vsakdanje zivljenjedoma na kmetiji in v sluzbi. Vsak prosti trenutekje bil namenjen preizkusnjam v steni.V svojem dnevniku je zapisala:/seem nevarnosti: ne zaradi smrti,temvec zaradi zivljenja, ki je tarn,v strmih stenah in previsih,najbogatejse in najlepse.To je moje zivljenje in veiiko dozivetje.S svojo zagnanostjo, neverjetno voljo, pogumom,odlocnostjo, entuziazmom nam je vsemdajala zgled tako pri plezanju kot pri organiziranjuodprav, ucenju neizkusenih tecajnikov alivsakdanjem delu.Z vzponi, ki jih je opravila, je dokazala, da lahkodekleta prav tako samostojno preplezajo izrednotezke smeri poleti in pozimi, si organizirajoodprave ter na njih dosegajo uspehe.Prejsnje leto so se ji uresnicile zivljenjske sanje- priti na vrh osemtisocaka. Kar nekaj jugoslovanskihodprav je zaman naskakovalo Nanga298 Parbat (8125 m). Z Jozetom Rozmanom stapo Schellovem grebenu opravila sele 4. ponovitevna svetu, in to v alpskem stilu. Bila je prvazenska, ki je preplezala najvisjo steno na svetu.Od baze do vrha je 4560 metrov, kar je precejvec kot pri vzponu na najvisji vrh sveta. Zakratek 6as je bil to tudi jugoslovanski zenskivisinski rekord. Nedvomno si je zasluzila priznanjekot nasa najboljsa alpinistka: uspeh v Eigerjupozimi, Nanga Parbat...Seveda je v mislih ze kovala nacrte za naprej.Zelela je preplezati vse tri probleme Alp, seudeleziti odprave na K2...Le Kanca '91 ni imela v nacrtu, dokler ni prislopovabilo. Kako bi se mogla temu odreci! Navrhu Kangcendzenge, tretjem najvisjem osemtisocaku,se ni stala zenska noga. Izredno vabljivizziv. Cutila je, da je dovolj izkusena, pripravljenain sposobna to doseci.Je bila sedaj njena zelja, priti na tako deviskivrh, premocna? Je bil kriv psihicni pritisk, trma,slabo vreme, izcrpanost? Usoda?Kako naj se sprijaznimo z dejstvom, da te ni?Grizejo nas nesteta vrtajoca vprasanja. V nassi zapustila del sebe in del nas je odsel s teboj.Jozeta Rozmana ni vecAlenka JamnikV zibel si bil polozen pod mogocnim Storzicem,kjer se je odvijalo vse tvoje zivljenje. 2e v svojihprvih korakih si se oziral tja v mogocno goro,ki zakljucuje Lomsko dolino. V zelji, da bi stalna njenem vrhu, da bi se zazrl tja dalec v svet,predvsem pa, da bi imel pred seboj celo Lomskodolino, si se kmalu podal tja gor. Todasteza je bila zate prelahka. Sel si 6ez mogocnosteno, se vkljucil v Alpinisticni odsek in kajkmalu pokazal svoje sposobnosti. Ne samoStorzic, na vrsto so prisle stene povsod poSloveniji, Jugoslaviji, Evropi in svetu.Tih, miren in delaven si ostajal v senci boljgovorecih. Pa tudi delo tesarja, ki si ga opravljals srcem, ti vfiasih ni dopuscalo, da bi bil se boljaktiven. Kljub vsemu si uspesno sodeloval narazlifinih akcijah, bil gospodar bivaka v Storzicu,

PLANINSKI VESTNIKnacelnik Alpinisticnega odseka in gorski reSevalec.Zal si na najve&je alpinisticne zelje innacrte - Himalajo - cakal predolgo in moral -ne nazadnje - s tezko prigaranim denarjemplacati udelezbo v odpravi na vrh Co Oja Tamsi dokazal vrhunske sposobnosti in bil poplacanza vse dotedanje delo. Hitel si dalje in dosegelSe vecji uspeh na Nanga Parbatu ter koncnodocakal, da si bil povabljen na odpravo naKangcendzengo, tretjo najvisjo goro na svetu.Tih in skromen, kakrsen si vedno bil, si odselna dolgo pot v Himalajo v veliki zelji, da osvojissvoj tretji osemtisocak. Toda usoda je hotelaLeta 1987 so organizirali pohod po kulturnozgodovinskiLevstikovi poti od Litije do Cateza.Drzi se znanega potopisa, ki ga je napisal FranLevstik. Napovedovalec je prebral iz tega potopisamed drugimi tudi tole:»..., vendar ga ovinijo, ako le morejo, ker je togorniku in njegovemu pridelovanju velika6ast...« »Zahvaliva se gorniku za pijaco...«(Levstik, Zbrano delo, 4. knjiga, Lj, 1974, str.16 in 20.)V zbirki Kondor 20 (Lj. 1964) je na str. 70 vopombah zapisano: »- gorniku: vinogradniku;pred I. 1848 so bili gorniki grascinski zaupnikiza vinograde; po 1848 pa so jih vinogradnikiizbirali izmed sebe, da so pazili, kar je bilovinogradu na korist in merili vino, kadar se jeprodajalo (Pletersnik).«V Slovarju slovenskega jezika 1936 (Joze Glonar)stoji pri geslu gornik: »1. pred 1848 vvinskih krajih od grascme izvoljen zaupnik, ki jenadzoroval pobiranje desetine in gornice; poznejemoz, ki meri vino, kadar se prodaja; nadzorniknad vinogradi. 2. lastnik vinograda, pos.majhnega; 3. gozdar; delavec v gozdu; 4. clovek,ki hodi v gore ali v njih prebiva.«Pri pojmu »planina« je zabelezeno: »1. gora;gorska visina brez rasti; bom sel na planine, nastrme vrhe; 2. gorski paSnik; pastirsko naseljev gorah; dati zivino na pianino; po planinahpasejo, po rovtih kosijo.«V Slovenskem pravopisu (D2S, Lj. 1950) jezapisano: »goren -ma -o: -o pravo, gornik -a mpred I. 1848 grascinski zaupnik za vinograd,gornik -a m neki pti6.« Pri geslu gora: »gorec-rca m prebivalec na gori, gorjan.« In dalje:»gorjan -ana m prebivalec gore = gorjanec-nca, gorjanka -e z.«V pravopisu leta 1962 pa najdemo ze zapisano:»gornik -a 1. gorjanec, 2. alpinist, planinskivodnik, 3. ptic,... gorniski -a, -o alpski, gornidrugace.Gorska narava, v kateri si zivel vsezivljenje in znal uzivati ter odkrivati njene lepote,te je vzela v svoje narocje: zal mnogo prezgodaj.Toda obdrzala te je tam, v visavah, kjer sibil najraje. Tam je ostalo le tvoje telo, spominnate pa bo za vedno zapisan ne samo vdomafih gorah Bele peci, ampak sirom posvetu, predvsem pa v nasih srcih.Hvala ti za vse in pocivaj v miru, v vecnemsnegu in ledu! Zal dalefi proc od sorodnikov inznancev, pa zato blize Bogu pod mogocnimnagrobnikom Kangcendzenge.AO Tr*ieKAKO SE IMENUJEMO, KAJ SMOPLANINSTVO, GORNISTVO ALI SE KAJ?BOZO JORDAN6e na Pavla (10. Jan.) sonce sije,trikrat zito dobro dozori,gornik dosti vina v sode vlijein po volji kmetu se godi.stvo -a m alpinizem.« In pojem »planinec -ncam 1. kdor stanuje na planini, 2. kdor hodi vgore.«PTICI, CVETICE IN LJUDJEPtica pod imenom »gornik« nisem na§el, naSelpa sem planinsko cvetko gornik (arcostaphylusuva-ursi), ki jo naSe Ijdustvo imenuje se medvedjeuho, medvedji grozdid, medvedove 6esnje,pa se kako drugade. Celo na naslovnistrani zlozenke Gorsko cvetje 1 je zabelezena.Zimzelenega gornika je poln Storzic; ko lazisod juga proti vrhu, se lahko najes njegovihpustih rde&h, moknatih jagod in zraven zebrasmolitvice, da bi ti mati narava prizanesla zraznimi boleznimi urogenitalnega trakta in bi tine bilo treba goltati pustega gornikovega caja,ki preganja te tegobe, dokler pafi gre. Ne pij gapredolgo, lahko pride do kronicne zastrupitve!Nas, ne jezika! Zapisano je: gornik s pridomnadomescajo listi brusnice. Pa brusimo jezik!V zadnjem Slovarju slovenskega knjiznega jezika- SSKJ je zapisano geslo: »gornik, knjiz.planinec, alpinist: bil je lovec in gornik; nasvodnik je izkusen gornik. Gornistvo, knjiz. planinstvo,alpinistika: ukvarjati se z gorni§tvom;zgodovina slovenskega gorniStva.«Za zensko pise »gornica, -e knjiz. planinka,alpinistka: bila je prava gornica v hlacah inokovanih kvedrovcih.«V 3. stevilki Obvestil PZS (1987) je na str. 21objavljen osnutek Pravilnika o izdajanju in urejanjuglasila Planinski vestnik. V b\. 2 pise: »...,ki obravnava prakticna in teoreticna vprasanjagorni'Stva in alpinizma nadaljuje izrociloslovenskega planinstva in prinasa planinskenovice v ustreznih rubrikah.«Pred 60 leti, torej v letu 1928, so zafieli uporab-Ijati primerno besedo »gornik«. V slovens6ini jepomenila se v zacetku 19. stoletja grascinskegazaupnika v vinogradih, toda ta pomen je ljudstvoze pozabilo (pri denacionalizaciji ga nemaralahko ponovno uvedemo), zato je danes tabeseda »prosta za novo uporabo.« (V. Skerlak:Klement Jug, spisi o njem in slovens6ina,Delo, 1/12-88). 299

PLANINSKI VESTNIKGORNISKI ALI PLANINSKI VODNIK?Menim, da so izrazi Planinska zveza Slovenije,planinsko drustvo, Planinski vestnik itd. upraviceni,ker so pluralistic in zajemajo vec dejavnostikot gornistvo ali alpinistika. Beseda »planinec«po mojem oznacuje tislega, ki hodi na ipianino, to je pod gozdno mejo ali cez, skratka,v sredogorje (T. Strojin: Tumovo delo in pojmovanjesem osvojil, Delo, 15. 12. 88).Naj dodam se misel Toneta Skarje, da je vsakplaninec tudi del alpinista, ker hodi tudi poskalah, torej po naSem visokogorju, okoli tisodmetrov nad gozdno mejo.Ce sedaj prebiramo Planinski vestnik in Delo(Planine in ljudje, Alpinisticne novice), najdemovelikokrat oba izraza. Zadnje poro&lo o nesrecahnavaja le nesrece gornikov. Kako je torazumeti? Po slovenskem pravopisu iz leta1962 bi bili to le alpinisti in planinski vodniki.Takole beremo izpod peresa G. Klancnika(Delo, 9. 3. 87): »Slovenske zelezarne prvedobile posebno priznanje za razvoj jugoslovanskegaplaninstva ... nasega planinstva ... obprodiranju sodobnejsega gornistva... ImenaJoze Copa in vrste priznanih gornikov zelezarjevbodo trajno zapisana v zgodovini nasegaplaninstva.« Ali PV 1988/422: »... gorniki pokazalisvojo planinsko kulturo...«V eni od zadnjih Stevilk PV je vec dlankov, kiomenjajo gornika in profesorja gornistva. Nafakulteti za sport imajo izletnisko in planinskovzgojo. In prav tako imajo za gorniske diplomskenaloge na voljo tri smeri: planinstvo, alpinizemin plezanje.Zelo rad bi vedel, kakSna je razlika med pojmomagornik in planinec, kakSna je razlika medzavarovano planinsko stezo in zelo zahtevnostezo. V Delu pa isti avtor za zmago razumane uporablja gornistva.Ce je tako, potem preimenujmo naso zvezo!Preimenujmo planinskega vodnika v gorniskega,ker za gorskega ni usposobljen in zanj tudine bo dobil kategorije. Pogoj za izobrazevanjePLV je pet let planinskih izkusenj, ki menda leodtehtajo (105-82=) 23 manjkajoeih ur.OSTANIMO, KAR SMO!Ali ne odkrivamo po sili razmer arhaizma?Hocemo dolgoletno tradicijo nasega glasilaspraviti na drugo pot? Ali pa prej niso tegadovolj globoko premislili? Imamo ze od vsegazafietka planinsko drustvo, od ustanovitve 1923naprej Gorsko resevalno sluzbo in gorske vodnike.Planinske vodnike smo dobili sele leta1972 - in ti naj bi bili po Slovenskem pravopisu(1962) gorniki? Toda ko sem vprasal za poimenovanje»planinski vodnik« nekdanjega urednikaPV in svojega u&itelja slovenscine, mi tegani razlozil. Vem pa dobro, da je pri obravnaviLevstika omenil gornika v prejsnjem pomenu.Se naprej torej lahko ostanemo pri sedanjempojmu planinca, ki ga opredeljuje SSKJ takole:1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili naTriglav; navdusen planinec; ekspr. nedeljskiplaninec;2. kdor iivi v hribih ali je doma s hribov; hribovec:planinci kosijo travo pozneje kot dolinci;3. vojak enote, izurjene za operacije v gorah:dodelili so ga k planincem;4. nar. gorenjsko plansar: planinci so prignalizivino v dolino.In planinstvo pomeni dejavnost planincev: organiziranoplaninstvo razvoj planinstva, veseljedo planinstva.2IVEMU PLANINCU SE VSE PRIMERIS TREZNO GLAVO IZ PASTIPri gibanju v naravi se nam hitro lahko zgodi,da ne bo potekalo vse tako, kot smo si zamislili.Znasli se bomo v razmerah, ki so bolj ali manjnevarne za zdravje in celo za zivljenje.Najveckrat zaidemo v nevamost, kadar se izgubimo.Kaj vse nas ogroza, ko se izgubimo? Ce seizgubimo, s tern se nismo zaSli v nobeno neposrednonevarnost. Posledice daljSega izgubljanjapa nas kmalu privedejo do razmer, kolahko zmrznemo, se poskodujemo, si pokvarimozdravje in podobno. V nevarnost nas spravitudi nepremisljeno ravnanje, ko se zavemodejstva, da smo se izgubili. Na nevarnosti, kinam graze, vplivajo tako objektivni kot subjektivnidejavniki. Med objektivne stejemo opremo,hrano, pijaco, vreme, relief, vegetacijo, moznostbivakiranja in mnozico drugih.IZGUBILI SMO SE!Kako naj ravnamo? Najprej premisljeno analizi-300 ramo okoliscine. Premislimo, kaj nas ogro2a,na kakSne nevarnosti lahko naletimo in kaksnepripomodke imamo na voljo. Ce smo v skupini,analizirajmo osebne lastnosti in sposobnostiposameznikov, izberimo vodjo.Odlocno in takoj naj prevzame vodstvo najboljizkuSeni, posebno 5e takrat, ko je potrebnohitro ukrepati v nevarnosti ali preprettti strah inpaniko. Sirjenje strahu in panike navadno omejize majhna aktivnost, zato mora vsak dobitikaksno zadolzitev, s katero se bo zamotil.Ko si razjasnimo polozaj, se odlocimo za najboljsoresitev. Ta je odvisna od naStetih dejavnikovin je lahko zelo razlifina. Vseeno veljanekaj splosnih pravil.Ce smo opremljeni z osnovnimi orientacijskimipripomocki, kompasom in karto, ne bo tezav.Poiscemo na karti obmocje, kjer domnevamo,da smo. Upostevamo, kje smo nazadnje poznalistojisce, koliko Casa smo od takrat hodili inpriblizno v kateri smeri. Tako lahko pribliznoocenimo, kje trenutno smo. Nato izberemo smergibanja, ki nas bo vodila do dobro razpoznavne-

PLANINSKI VESTNIKga cilja. Najbolje je, da poskusamo zadeti vaznejsokomunikacijo, vedjo reko, znadilno dolino,naseljeno obmodje. Ocenimo das hoje v najslabSemin najboljsem primeru. Nadin hoje jeodvisen od lastnosti zemljiSca: po azimutu alipo poteh, ki sovpadajo z izbrano smerjo gibanja.Ko zadenemo cilj v grobem, nadaljujemo ziskanjem podrobnosti, da tocno dolodimo svojolego. Nazadnje izberemo najvarnejso pot vznano.Huje je, ce smo zasli z znane poti in nimamonobenih topografskih pripomodkov. Poskusimose spomniti, kdaj smo bili nazadnje na pravipoti. Bi lahko to mesto nasli? V iskanje se nepodajmo, de se bliza nod ali ce mesta z gotovostjone moremo najti. Da se se bolj neizgubimo, zaznamujmo pot. Ce se vradamo posledeh stopinj, bodimo posebno pozorni tarn,kjer stopinje izginejo.Ce se izgubimo popolnoma in ne najdemostare poti, poskusimo dolociti lego glede natodke, ki jih poznamo, na primer zacetek inkonec pohoda, znadilno reliefno obliko, markiranopot, razgledno todko, od koder vidimo dalecnaokoli. Poskusajmo odkriti, v kateri smeri sonajblizji naseljeni kraji. Po enem od znanihnadinov poisdimo sever in dolodimo smer gibanja.Med hojo pazimo, da se te smeri tudidrzimo. V Sloveniji se da skoraj povsod priti donaseljenega kraja v nekaj urah, ce se sevedane gibljemo v krogu.Kdo od izkusenih, ki je ohranil trezno glavo, bopazil, da se vrsta ne pretrga in da ne izgubimokakega dlana. Poskusamo priti v dolino. drzimose potokov in komunikacij. Se enkrat omenimotudi stekanje kolovozov, ki nas z gotovostjopripeljejo do naselja.BIVAKIRANJE V MEGLINod in megla modno otezita orientacijo. Cekljub temu nadaljujemo pot, sledimo grebenuali potoku, vendar je ponodi taka pot nevarna,ker drsi in ker si lahko nakopljemo pogubneposkodbe. Ce slepo sledimo ludem, lahko naletimona prepadne strmine in druge nevarnosti.Posebno v gorah je izredno, nevarno hoditiponodi in v megli, de kraja ne poznamo dobro.V takih primerih se bomo hitreje odlodili zabivakiranje. Posebno nevarna je megla. Izgub-Ijenega lahko tako skrije, da ga je nemogodenajti. Onemogoda dajanje svetlobnih znakov induSi klice na pomod. Uporaba helikopterja priresevanju je izkljudena. V skupini, ki hodi vmegli ali ponodi, niso odved pogosta preStevanja,dotikanja prednjega in glasno stetje. Vsakmora prednjega stalno videti. Ce se vrsta pretrga,je treba kolono zaustaviti.Preden se odlodimo za bivakiranje, temeljitopretehtajmo nevarnosti nodne hoje in nevarnostibivakiranja v danih razmerah. Odlodimo seza manj nevarno moznost. Navadno se lotimohoje ponodi, de ni prenevama ali de ne gredrugade. Bivak je v ugodnih razmerah manjnevaren od nodne hoje. Vendar se je trebazavedati nevarnosti, ki spremlja bivakiranje brezpotrebne opreme. Lahko se celo zgodi, dapopotnik umre ali utrpi hude posledice zaradisplosne ohladitve, kar je mozno ze pri temperaturinad 0°C. Neredko si z neprimernimi bivakinakopljemo bolezni, ki jih obdutimo Sele sdasoma.Ce nimamo opreme za bivakiranje, je bolj§acelonodna zmerna hoja, ki nas greje. Poditki najbodo pogosti, a kratki, da se preved ne ohladimo.Pazimo, da med poditkom ne zaspimo!Odloditev za bivak je torej modno odvisna odrazmer, zato jih skrbno pretehtajmo.Ce smo iz kakrsnihkoli razlogov priklenjeni namestu, klidemo na pomod. Ce je le mogode,12 zlatih pravil za planince1. PosluSaj vremensko napoved: odlozi izlet,de so napovedani dez, vrodina ali hudmraz!2. Ne hodi kar tjavendan. Izdelaj si natandennadrt, detudi se odpravljaS le na enodnevniizlet. Za to potrebujes dober zemljevid.V vsaki planinski kodi napiSi, kam sinamenjen; de se nameravaS vrniti, dodajpredviden das vrnitve. Samo tako te bodoreSevalci lahko pravodasno poiskali, de seti bo kaj primerilo.3. Na pot se odpravi samo primerno oprem-Ijen, obleden in obut. Nove devlje razhodina krajsih izletih. Obleka mora biti zradna;ne hodi razgaljen po soncu. Tudi klobukspada k planinski opremi!4. V gorah potrebujes proste roke, zatouporabljaj nahrbtnik. Razlidne torbe ali vredkeniso primerne.5. Ce se pripravlja nevihta, se takoj vrni.Ce te zaloti na planem, se izogibaj vrvi terdrugega zelezja. Podepni, zasditi se z vetrovkoali s pelerino; ko hudo treska, deniroke na glavo. Kovinsko opremo odlozi vsajdeset metrov stran!6. Ob resni nevarnosti uporabljaj mednarodnodogovorjena znamenja: eno minutozvizgaj, klidi, mahaj... (s presledki 10 sekund),sledi minuta premora. Ponodi oddajajznamenja z ludjo!7. Huda nevarnost v gorah je padajodekamenje. Izogibaj se strmin, ki so znane potern. Ne oddaljuj se z oznadene poti!8. Pazi, da te ne ujame nod. Bolje je nedosedi cilja kot izgubiti se v temi!9. Pred odhodom na neznano turo se posvetujs poznavalci in domadini. Upostevajnjihove nasvete!10. V gore se ne odpravljaj sam, ampakraje v majhnih skupinah. Ritem hoje dolodanajpodasnejsi hodec. Pri planinstvu ne greza hitrost, ampak za vztrajnost in vzdrzljivost.11. Dolg poditek je boljSi kot ved kratkih.12. Za izlet v gore potrebujes noge, roke,telo in glavo. Pa tudi odi ne pozabi: velikolepega bodo videle. Pravilna oprema jamdidvojni uzitek.(glas kolektiva SCT)301

PLANINSKI VESTNIKuporabljajmo znamenja v sili, ki so obicajno vrabi in je tako verjetneje, da nas bodo drugipravilno razumeli. Svetlobne in zvocne signaleoddajamo sestkrat na minuto v enakih presledkih.Znake oddajamo, dokler ne dobimo odgovora,pa tudi kasneje, da nas resevalci najdejo.Odgovor so trije znaki na minuto v enakihpresledkih. Znake oddajamo z zvocnim ali svetlobnimsredstvom. V megli svetlobnih sredstevne moremo uporabljati, zato je dobro, da imamovedno s seboj piscalko. Pomoc lahko priklicemotudi z rdecima zastavicama, ponjavo, sveco inpodobnim. Ce nimamo nic drugega, nam sevedno ostane vpitje in mahanje. Vendar pozor!Potrebno je varcevati z glasom, kajti kricanjereveza, ki do onemoglosti vpije na pomoc, seOdpornosti zoper lorn ne zahtevamo samo odstekel; pomemben kriterij uporabnosti ocal vsportne namene je tudi trdnost njihovega okviraoziroma okova. Pogosto se nam pri smucanjuprimeri, da po padcu ne rijemo po snegu znosom, temvec z oCali. Seveda naj bi se dobraocala zaradi tega ne zlomila, dopuscamo padeformacijo okvirja. PoSkodbo kovinskegaokvirja do neke mere prepreci prevleka iz umetnesnovi. To je ugodno za kozo lastnika, okvirpa varuje tudi pred korozijo.Menjava pokvarjenih delov je preprosta, saj sosrednji del okvirja in drzaja povezani v celoto stecaji in vijaki.Da bi se drzaja kar najbolje prilegala glavi,poskrbi usposobljen prodajalec v trgovini z ocali.Zanesljivejsi so drzaji, ki »sedejo« ob celotenuhelj, veliko ocal pa drzi na glavi trak, ki se prekzatilja pne od enega konca glave do drugega.Za udobno pocutje veliko pomeni nastavek zanos, na kar se zlasti pazimo pri nabavi smucarskihocal.Obloga mosticka mora biti mehka in se moratesno prilegati nosu, da prepreci vrtincenje zrakaza stekli in solzenje oci. Pri soncnih ocalihs kovinskim okvirom uporabljamo v ta namengibko tracno vez. Pri tistih sportnih zvrsteh, kjerne dosezemo vecje hitrosti, sta v pomoc bo6niopori (pads) s prevleko iz plastike, ki olajsaprezracevanje.Ocala morajo biti lahka. To dosezemo z uporabostekel iz plastike kot tudi z ozkorobimikovinskimi okovi (brezrobi nylor).Za hojo v gorah potrebujemo pravzaprav dvojesoncnih ocal: casu primerna s petinsestdeset-302 odstotno obarvanimi stekli in nekoliko stabilnejpodolgem Casu komaj slisl Ce lahko zakurimoogenj, bomo s tern hitro opozorili nase. Pazimopa na to, da bo ogenj podnevi dajal cimveCdima (vlazne veje in listje), ponoci pa svetlobe(suho dracje, brinje, smreije). Dogovorjen znakza pomoc" so trije ognji, razvrsceni v ravni vrsti.Prav tako kot oddajanje znakov je zelo vaznotudi prisluskovanje in opazovanje odgovora.Znake oddajamo eno minuto, nato opazujemoin prisluskujemo morebitnemu odgovoru. Potrebnaje vztrajnost. Znake oddajamo tudi potem,ko so nas opazili. Najprej moramo resevalceprepricati, da klicemo na pomoc, nato jimvztrajno sporocamo svoj polozaj, da ga neizgubijo.(Informator PD Viharnik)PODROCJE, KI MU POSVECAMO PREMAJHNO POZORNOSTZASCITNA OCALA ZA PLANINCEOd zascitnih ocal pridakujemo, da nas bodovarovala pred premocno svetlobo in UV zarki,hkrati pa bodo zadosti trdna in trpezna. Vecinauporabnikov si tudi zeli, da bi ne bila sprta strenutno modo.OKVIRsa ledeniska ocala. Paziti moramo na dodatnostransko zasfiito oci in nosu, s cimer odvracamozarcenje razprsene svetlobe, ki je zlasti v meglizelo hudo.STEKLAMed ljudmi je od nekdaj ukoreninjeno mnenje,da so soncna ocala »toliko ucinkovitejsa, kolikorbolj so temna.« V resnici pa slabljenje UVzarkov z barvo stekel nima nobenega opravka.Zascita pred UV zarki je v tern, da stekia izlo&jonevidne UV zarke. K tern sodijo poleg UV-Btudi zarki iz podrocja UV-A, ki porjave kozo.Priporocamo samo dobra ocala iz trgovin, kjerpostrezejo tudi z nasveti in pojasnili.Poleg zascite zoper UV sevanje potrebujemotudi primerno temno obarvana stekia, ki varujejooci pred modno svetlobo. V ta namen namescamov vsakdanja soncna ocala stekia s petinsestdesetodstotnimtemnim nadihom (primernaza voznjo na kolesu, za popotnistvo, planinarjenjein plezanje v predelih, kjer ne pricakujemodaljsih precenj snezisc in ledenikov). Za hojo vrazliCnih nadmorskih visinah in v menjajofiih sesvetlobnih pogojih so najprimernejsa siva ocala,ki najmanj popacijo barve; vidimo jih take, kotso v resnici. Poleg sivih so za oci primerna tudioCala rjave barve, ki dajo vecji kontrast.Razen stekel z enakomernim barvnim odtenkomso na voljo tudi neenakomerno obarvanastekelca. S kozmeticnega vidika so sicer zelolepa, ne kaze jih pa uporabljati v krajih, kjerpricakujemo blescavo na vodi ali snezni povrsini,ker je ta stekia ne morejo zadosti oslabiti.Fototropna stekia imajo lastnost, da se temnoobarvajo, cim jih obsije svetloba. Vefina tehstekel je obcutljiva na UV sevanje; upostevatimoramo marsikaj: de je megleno ali oblacno, jesvetloba pritajena, UV sevanje pa kljub temumocno. Celo tedaj, ko je ze skoraj tema, stekiase mocno potemne. Prehod stekel iz svetle vtemno barvo je odvisen tudi od temperature:cim hujSi je mraz, tern temnejsa so stekia in

PLANINSKI VESTNIKNa ceno je treba pri ocalih pogledati sele na koncu, prejje treba biti pozoren na vrsto pomembnih podrobnostiobratno. Temperaturni vplivi lahko prispevajododatnih petnajst odstotkov k osvetlitvi oziromapotemnitvi stekel.Razen navedenega je mozno se dodatno oplemenitenjestekel s slojem, ki preprecuje zrcaljenje.Gre za snovi, ki izlocajo svetlobo razlicnihvalovnih dolzin. Cim bolje to opravijo, tern boljsain drazja je prevleka, hkrati pa stekia postanejoobcutljivejsa za umazanijo. K sreci ocal, ki jihuporabljamo v sportne namene, ni nujno potrebnoopremiti z zaScito zoper zrcaljenje. Ni namreclahko prepreciti, da bi pri namescanju inpremikanju ocal tu in tam na stekli ne kanilakaplja znoja, da jih ne bi popackali z zascitnokremo ali da bi na njih po dotiku s prsti ne ostalprstni odtis in bi jih morali nenehno cistiti.Zaradi tega se hitro pojavijo poskodbe, saj nemoremo ves cas imeti v roki krpice za ciscenjeocal, pa potem vse prepogosto otiramo umazanijokar s puloverjem, robcem ali kakim drugimdelom obleke.Ozrcaljena stekia so stekia s prevleko, ki delujekot zrcalo. Izdelana morajo biti iz stekia visokekakovosti in zelo dobro vpijati UV sevanje.Zaradi zrcalne prevleke se namrec svetlobaodbija, prepustnost stekel za svetlobo se zmanjsa,zenica pa razsiri. Ce steklo zaradi slabekakovosti premalo slabi UV zarke, le-ti neoviranodosezejo oci in povzrocajo vnetja, kar se pridobrih zasCitnih ocalih ne more primeriti. Navoljo so nam tudi stekia z zrcaino prevleko invodoravno »rezo za opazovanje«. Zarke, ki seodbijajo od spodaj ali z vrha, steklo zaradi rezebolje vpija in odbija.ODPORNA STEKLA IZ PLASTIKEPri soncnih ocalih ima pomembno vlogo odpornoststekel proti lomu. Sportniki se izogibajoocalom s silikatnimi stekli in mnogo raje uporab-Ijajo bistveno odpornejsa stekia iz plastike. Resje, da lahko tudi ta stekia dobe praske ali sezlomijo, vendar pa se ne zdrobe kot silikatnastekia; nevarnost, da bi si z drobci poskodovaliobraz in oci, je bistveno manjsa. Ocala s plasticnimistekli so tudi lazja in prijetnejsa za nosnjo.Ne glede na to, iz kaksnega materiala so stekiaza ledeniska ocala, je vazno predvsem to, dastoodstotno vpijajo UV zarke in prestrezejo vsajosemdeset odstotkov svetlobe, po moznosti pase vec. Za hojo v visokogorju bomo, skratka,najraje posegli po ocalih, ki prestrezejo petindevetdesetodstotkov svetlobe in nas stoodstotnozascitijo pred UV sevanjem.Za soncna o£ala z opticnimi stekli velja isto kotza soncna ocala brez dioptrije. Upostevati moramo,da stekia takih soncnih ocal lahko uspesnopotemne samo do dolocene dioptricnevrednosti. Kadar je ta vecja, mora proizvajalecomejiti zascitni sloj na povrsino stekel. Ce naprimer uporabljamo optirjna stekia - 5,5 dioptrij,ki so enakomerno obarvana, bo opticno sredis-Ce zascitnih stekel v sredini svetlejse kot naobrobju.V specializiranih trgovinah z odali dobimo obicajnostekia, ki prestrezejo petinosemdeset odstotkovsvetlobe. Kdor potrebuje ocala, ki bodose bolj slabila svetlobo, naj se z optikom dogo- 303

PLANINSKI VESTNIKvori, da naroci dve stekli, ki vpijata petinosemdesetodstotkov svetlobe. Stekli priredi zavgradnjo v okvir in ju vrne izdelovalcu, kjernanesejo dodaten sloj, da dobe stekli s petindevetdesetodstotnimslabljenjem, ki so ze naredza namestitev v okov. Da bi lahko ustreglikupcem s posebnimi zeljami, imajo proizvajalcioptidnih stekel tehnidne delavnice, ki so navoljo tudi trgovinam z odali.NASVETI ZA NAKUP OCALNa voljo so ocala razlicnih velikosti. V rabi soplasticne snovi razlidne trdote, od katerih pridakujemo,da bodo ostale gibke tudi pri nizkihtemperaturah, da ne bodo pokale ali se celolomile. Dobra so tista soncna ocala, ki nedrazijo koze in mehko »sedejo« na obraz.Namestimo jih s trakom, cigar dolzino poljubnonastavimo in je opremljen tudi z zaponko. Boljsaodala za smudarske tekmovalce imajo se sditza obraz, ki ga v slabem vremenu po potrebinamestimo na okov.Sodobna smudarska ocala so vecidel opremljenas posebnim slojem, ki prepreduje zameglitev(antifog) in v ta namen vpija vlago. Dokler zrakz njo ni prenasicen, ostanejo stekla neorosena.Vezana stekla (ved folij ali dvoje stekel) delujejokot izolator, ki zavlacuje nasidenje zraka zvlago, zato se odala s kombiniranimi, vezanimistekli in antifog prevleko zarose sele po daljsemdasu. Trenutno so najboljSa zasditna odala s»triflex« stekli, ki jih izdelujejo stevilni proizvajalci.Drug pomemben kriterij za presojo kakovostismudarskih ocal je dober sistem za dovajanjezraka in prezracevanje. Da bi se stekla nezarosila, je bistveno zadostno krozenje zraka.To pripomore, da se stekla sproti suse in nipogojev, da se zrak nasiti z vlago.Zoper lorn naj bi bila odpoma sleherna odala,ne le tista, ki jih uporabljajo tekmovalci, ko seprebijajo med vratci. Polomimo jih lahko kjerkoli,tudi med tekom na smuceh in med voznjo vcelcu, pa takrat, ko smo v gorah in drugod.Najodpornejsa so stekla v vezani izvedbi. Soizjemno gibka in sprico vezave nekajkrat odpornejsana lorn kot enojna ali iz dveh stekelcsestavljena stekla. (»Triflex« stekla so na primersestavljena iz treh drugo na drugo nalepljenihfolij, ki imajo vsaka svojo posebno vlogo,kot celota pa so izredno gibka.)Taka ocala so zelo varna in povsem ustrezajotudi planincem vseh vrst v dobrem in slabemvremenu, v steni in pri kombiniranih turah vvisokogorju.Kar zadeva vidno polje, zahtevamo, da naj bodm sirse; to velja posebno za smu6arska odala,ki morajo omogociti tudi dober pregled obehstrani proge. DIN norma v ta namen predpisujekot 160° ali ved. Glede slabljenja UV zarkovveljajo iste zahteve za sondna kot za smudarskaocala. Priporodamo samo kakovostna odala, kijih nabavimo pri optiku ali v sportni trgovini. Zarazprseno (difuzno) svetlobo priporodajo posebnastekla. Dobro se obnesejo stekla iz triflexaz rahlo vijolicastim nadihom, ki pripomore tudi304 do vecjega kontrasta.Ce zivljenjske dobe smudarskih odal ne zelimopo nepotrebnem skrajSati, moramo z njimi leporavnati, jih distiti z mehko ruto in hraniti vposebni, v ta namen pripravljeni vrecki; nenosimo jih obesenih okrog roke ali mokre depice.In kako je s tistimi, ki so zaradi slabovidnostivezani na optidna odala, pa v ta namen neradiuporabljajo kontaktne lece? Priporodamo jimdim manjsa ocala z optidnimi stekli, da jih bodolahko obdrzali tudi pod vrhnjimi smudarskimiodali in ne bodo potrebovali posebnih, vecjihsmucarskih ocal. Ta kombinacija prispeva tudik dobremu prezracevanju, saj se odala zaslabovidne pod zascitnimi odali pogosto zarose.Vzrok je v tern, da je temperatura notranjih odaldrugadna kot temperatura pod zunanjimi odali.V tern primeru pomaga samo izenacenje temperaturali pa hitrejsa voznja (smufianje, sankanjeitd), da bi se okrepilo krozenje zraka podocali. Ofiitno je torej, da stvari niso tako zelopreproste, ce pa jih poznamo, se lahko izognemomarsikateri nevsecnosti.SE KAKSEN KORISTEN NASVETNa trzi§6u je velika izbira najrazlifinejsih pripomockovza CisCenje ofial, vendar niso vsi enakodobri. Posvetovati se moramo s specialistom;priporofiil bo tisto, kar velja. Odala lahko distimos tekodimi distili, z ruticami, zeleji in podobnim.Najenostavnejsi in pogosto najboljsi sta kapljicadistila in voda. Plastidna stekla moramo preddiSdenjem takointako oprati z vodo, da jih medciScenjem ne bi opraskali in poskodovali zdrobci umazanije. Kadar so odala do krajaumazana, bo najbolje, ce jih nesemo k optiku,kjer jih bodo odistili v ultrazvodni kopeli.Cim dlje so nezavarovane odi izpostavljenesoncnemu sevanju, toliko vedja je nevarnost,da dobimo vnetje, ali - de smo v letih - sivomreno (motna odesna leda). Ce na smudanjeali v gore vodimo otroke, jih moramo ze odvsega zacetka navaditi na sondna odala. Ce negre drugade, si pomagamo z raznimi igricami,kjer pridejo na vrsto ocala. Otroci se radi igrajo,zadovoljijo se tudi z ocali brez stekelc. Vaznoje, da se navadijo na novost in kasneje v naravine odklanjajo pravih sondnih odal, ki bodozaradi posebnih nastavkov za nos in z gumoprevlecenih tedajev na vzmeti morda nekolikodrazja. Sicer pa za otroke velja isto kot zaodrasle: raje malce boljsa in drazja odala panobenega vnetja.Ce se nam na turi odala pokvarijo ali jih izgubimo,si za silo lahko pomagamo z odrezkiastronavtske folije ali »srebrnim papirjem« izomota dokolade. Z oblizem pritrdimo pred ociprimerno siroke trakove ali okrogel poklopec zrezo oziroma luknjico za opazovanje.(Po clanku: Sonnenbrilien - Gletscherbrillen- Skibrlllen avtorja Pita Bolescha v reviji•AV, Mitteiiungen-Jugend am Berg letnik 42,St. 3, junij 1990, stran 184/186 prlredil P.Segula)

PLANINSKI VESTNIKVSAKDO SI LAHKO PRED TURO NAPOVE VREMESAM SVOJ VREMENARFRANCE BERNOTPred leti me je v gorah neusmiljeno pral dez,ceprav je vremenska napoved obetala najlepsesoncno vreme. Premocen sem cepel pod skalo,se tolazil z vsebino nahrbtnika in se v onemoglijezi »pridusal«, da v bodoce nobeni, se takolepo zveneci napovedi ne bom verjel. Sklenilsem, da bom postal sam svoj vremenski prerok.Receno - storjeno. Za nekaj casa sem pustilhribe in se »zabubil« v knjige. Iskal sem »recept«za vremensko napoved. Imel sem sreco:nasel sem ga v Trenkerjevi knjigi »MeineBerge«. Ker pa nisem imel potrebnega barometra,niti aneroida, niti nisem poznal oblakov,sem iskal naprej, sedaj ne vec po knjigah,temvec pri ljudeh, ki so odvisni od vremena.Marsikateri kmecki ocanec mi je ob pipi tobakapovedal kaj lepega in koristnega.Danes lahko recem, da od onega meglenega,dezevnega dneva nisem bil vec moker. Predvsemso me varovala Trenkerjeva vremenskapravila, ki jih navajam, dodal pa sem jim seizkusnje nasih ocancev.BAROMETRSKA PRAVILA1. PoSasno, a vztrajno padanje zracnega pritiskanapoveduje padavine, ki bodo tern dolgotrajnejse,6im pocasneje in dim globlje bo padalpritisk. Pri naglem padanju zracnega pritiskapricakujemo mocne padavine, ki jih bo spremljalmocen veter.2. Ce pri padanju zracnega pritiska vzhodniveter menja smer in zapiha jug ali jugozahodnik,kasneje pa zahodnih, lahko pricakujemo padavine.3. Ce se padanje zracnega pritiska med 10.30in 11.30 nadaljuje, lahko racunamo s skorajsnjimipadavinami, ki pri zahodnih vetrovih nastopijoze v 24 urah, pogosto se istega dne, prisevernih in vzhodnih vetrovih pa kasneje (pogostosele po 40 urah).4. Kadar se pritisk zraka - ceprav le malo -dviga v popoldanskih urah, potem veckrat sledikratkotrajna razjasnitev.5. Naglemu in mocnemu narascanju zrafinegapritiska (4 do 6 mm v nekaj urah) sledi nagla,a kratkotrajna razjasnitev.6. Celodnevno narasCanje zracnega pritiskanapoveduje lepo vreme, 6igar trajanje je vsorazmerju s fiasom narascanja zracnega pritiska.Ce na primer pritisk narasda en dan,potem bo lepo vreme trajalo en dan.7. Pocasno in enakomerno narascanje pritiskadva ali ve6 dni obeta vecdnevno brezpadavinskodobo, zlasti se tedaj, ce se spremeni veterin zapiha sever. Temu sledi nagla razvedritev.8. Pri mofinem narascanju zradnega pritiska sebo takrat razjasnilo, ko bo veter menjal smer inbo namesto juga oziroma jugozahodnika zapihalzahodnik in koncno sever.Ciklon v tlorisu in narisu (shema)9. Ce zracni pritisk naglo in skokovito narasca,pri cemer pride do manjSih ponovnih padcevpritiska, se obeta nestalno vreme. Enako vremebomo imeli pri padanju pritiska, ki ga motijomanjsi vmesni porasti. To neenakomerno narascanjeali padanje pritiska se najlepse vidi natrakovih registrirnih instrumentov, ki belezijospremembe zracnega pritiska, na tako imenovanihbarografih.10. Rahlo padanje zracnega pritiska popoldneni tako slab znak kot padanje dopoldne, kajtipopoldansko padanje (sibko) je reden pojavtudi v lepem vremenu.11. Naglo, ceprav ne globoko padanje zracnegapritiska pri brezvetrju, visoki temperaturi in velikirelativni vlagi nam v poletju napoveduje nevihte.12. Nad zahodnim obzorjem v poletju nastajajocikopasti oblaki, ki se sirijo v obliki nakovala,naznanjajo nevihte.13. Ce se dve razliini vrsti oblakov premikatav razlicnih smereh druga nad drugo, je to znaklabilnosti atmosfere in naznanja spremenljivovreme.14. Ce se na zahodnem obzorju od juga protiseverozahodu pred kopastimi ali dezevnimioblaki sirijo slojasti oblaki v vodoravni smeri,lahko s gotovostjo pricakujemo preobrat vremenav naslednjih 24 urah. Ce se ta oblika oblakovpojavi ze zjutraj, potem bo dezevalo navadnose isti dan. Tej kombinaciji oblakov posvecajmoposebno pozornost, ker je eden izmed najzanesljivejsihznakov skorajsnih mocnih padavin, kise sproscajo v glavnem ob poletnih nevihtah.Opisano formacijo oblakov opazujemo se pri 305

PLANINSKI VESTNIKpovsem lepem vremenu. Ce nastopi opisanaformacija oblakov med severnim in vzhodnimobzorjem, potem bo prislo do vremenskegapreobrata kasneje (po 30 in vec urah).15. Ce se spomladi ali v poletju nebo (tudiobzorje) ves dan ne pooblaci, potem za naslednjidan lahko zanesljivo pricakujemo motnoozracje, ki mu bo kmalu sledil dez.16. Kadar v pomladanskih in poletnih mesecihzaradi strujanja vlaznega zraka ob gorskih pobocjihnastajajo posamezne meglice, lahko pricakujemopovecanje motnosti in dez.17. Ce se po vec dneh dezevja nebo nenadomarazjasni, je to le prehodna razjasnitev. Ce pa,obratno, nenadoma nastopi dez po vecdnevnemlepem vremenu, si bo lepo vreme brzopomoglo.18. Rdeca jutranja zarja svari ovcarja: prinaSapadavine v naslednjih 24 urah, medtem kordeca vecerna zarja oznanja lepo vreme.19. Mavricast, navadno mlecni venec okoli Soncaali Lune obeta poslabsanje vremena v naslednjih24 urah.20. Smrad iz greznic, stranisc in kanalov naznanjaslabo vreme.21. Pred nastopom slabega vremena obicajnoizostanejo znacilni krajevni vetrovi (danik, nocnik;kopni in morski veter).22. Motnje (pokanje in hres6anje) pri radijskemsprejemu zlasti v poletnem casu napovedujejonevihte.TOPLA IN HLADNA FRONTANaSteta barometrska in druga pravila so empiridnega(izkustvenega) nastanka, so pa v popolnemsoglasju s teorijo o potujocih depresijah,ki jo je utemeljil norveski meteorolog Bjerknes.Potujoce depresije ali cikloni so obmocja nizjegazracnega pritiska, ki se gibljejo, to je potujejood zahoda proti vzhodu. Slika predstavlja potujocodepresijo. Znafiilnost vsake depresije je,da je sestavljena iz dveh razlicnih zracnih gmotz razlicnimi lastnostmi: ena je topla in vlazna,druga je mrzla. Mejne ploskve ten zracnih gmotimenujemo fronte, kajti ravno na njih nastajajoznacilni vremenski pojavi (oblaki, padavine), kijih skuSamo iz razlicnih predznakov (spremembapritiska, temperature, vlage, smeri vetra)predvideti.Po nastanku in ucinku locimo toplo in hladnofronto.Topla fronta: Topel zrak, ki doteka iz nizjihgeografskih sirin (od juga), je lazji od zraka, kije nad neko pokrajino in se zato ob njemvzpenja (glej sliko). Pri vzpenjanju se topli zrakohlaja, zato pride do kondenzacije (zgostitve)vodnih hlapov, pri cemer nastajajo oblaki. Naklonskikot tople fronte je zelo majhen, zato sezrak pocasi vzpenja in tudi pocasi ohlaja invremenski pojavi ob topli fronti niso burni. Spocetkanastajajo le visoki oblaki (ci - cirri), natosrednje visoki oblaki (as - altostratus) in koncnonizki oblaki (ns - nimbostratus), iz katerih dezuje.Cirri (cirrus uncinus) kot znanilci tople fronte sepojavijo ze priblizno 800 kilometrov pred njo306 (pravilo 19). Topla fronta prinaSa rahle in dolgotrajnepadavine. Pred njenim prehodom zracnipritisk rahlo, a stanovitno pada (pravilo 1 in 20),medtem ko temperatura malenkostno narasca.Med vetrovi prevladujejo rahli in srednje mocnijugovzhodni in juzni vetrovi (pravili 2 in 21). Obprehodu fronte se veter obrne in namesto jugazapiha jugozahodnik ali zahodnik, zrafini pritiskse ustali ali pa zelo rahlo pade, temperatura sedvigne. Pojavljajo se manjse jasnine, koncnodez preneha (pravili 4 in 17).Topli fronti sledi hladna fronta.Hladna fronta: Ta potuje mnogo hitreje odtople fronte in jo zato tudi dohiteva. Mrzel zrak,ki vdira iz sevemejsih obmocij, je hladen in sekot klin vriva pod toplega ter ga sili k naglemudviganju. Tudi tu se topli zrak z visino ohlaja inpovzroca nastanek oblakov (ac - altocumulusin as - altostratus), ki tik pred fronto preidejo vcb - cumulonimbus. Ker je naklonski kot hladnefronte velik, se mora topli zrak ob hladnemnaglo vzpenjati, zato pride do kratkotrajnih, amocnih nalivov, pri katerih pada vcasih tuditoca. Ob takih situacijah se neredko sprosca seatmosferska elektrika - bliski (pravilo 22).Pred hladno fronto zracni pritisk kratkotrajno, anaglo pada.Pri prehodu fronte je smer vetrov spremenljiva(pravilo 3) in temperatura naglo pade. Po prehodufronte pa se veter ustali in zapiha sever,zrafini pritisk naras6a (pravila 6, 7, 8), temperaturapa pada. Oblaki se pricno razbijati in kmaluje nebo jasno.KDAJ LAHKO PRICAKUJEMO NEVIHTESe nekaj o nevihtah! Po nacinu nastanka locimofrontalne in termicne (toplotne) nevihte. Frontalnenevihte smo si ogledali pri prehodu hladnefronte. Oglejmo si se nastanek termicne nevihte!Neposreden vzrok termicne nevihte je segrevanjetal. Segret zrak se dviga v viSino, nanjegovo mesto doteka hladnejsi zrak iz bliznjeokolice (jezera, gozda). Na opisani nadin nastanevertikalen tok zraka (termika - vzgornik), kiga prav radi izrabljajo jadralci. Ta zracni tokpogosto sega do visine oblakov cirrov. Nadoloceni visini se zacne iz zraka izlocati vlaga(kondenzacija) in nastajati kopasti oblak (cumu-Vse manjsi ledenikiSodelavci merilne skupine za ledenike. ki deluje priAvstrijski pfaninski zvezi. so morali tudi po kondanemlanskoletnem delu ugotoviti, da se je 120 ledenikov,ki so jih merili, ieta 1990 obcutno zmanjSalo. Medtemko se je Ieta 1989 zmanjsalo le 58 odstotkov ledenikovv drzavi, se jih je lani kar 95 odstotkov, le pet odstotkovledenikov pa se je - kdo ve po kaksnem cudezu- povecalo. Suha zima je bila predvsem kriva za to,da je ledeni masi juzno od glavnega grebena Alpprimanjkovalo snega, poleg tega pa so visoke temperatureod sredine julija do konca avgusta do najvecjihvisin povzrocile mo6no taljenje ledu.Najvecje nazadovanje so zabelezili pri ledeniku Hochjochfernerv dolini dtza, kl se je zmanjsal za priblizno20 metrov. Pastirica, najvecji avstrijski ledenik, jelani postal za osem metrov krajsi.Pricakovati je mogoce, da se bo to nazadovanje ledenikovse nadaljevalo, kot pravf koordinator merltev priAlpenvereinu doc. dr. Gemot Patzelt iz Instituta zavisokogorske raziskave na univerzi v Innsbrucku.

PLANINSKI VESTNIKlonimbus), ki daje obilne in intenzivne padavine;neredko pada iz njih tudi toca. Blisk in grom statudi njegova redna spremljevalca.Poleg opisanega toplotnega vzponskega tokana sprednji strani oblaka se v zadnjem deluoblaka razvije moden padajoci tok hladnegazraka, cim zafine padati dez. Oba zracna tokovase zdruzita v velik vrtinec, cigar hitrost je ternvecja, cim vecja je njuna temperaturna razlika(pravila 11, 12, in 23). V trenutku, ko se obazracna tokova strneta in pride do krozenjazraka, pricne nevihta potovati. Neurje potuje vsmeri proti toplejsemu zraku.Opazujmo sedaj se ziva bitja:1. Zuzelke (zlasti muhe in obadi) postajajo obblizanju slabega vremena nadlezni.2. Nekatere rastline se pred nastopom slabegavremena zapro, ob lepem pa odpro (bodecaneza).3. Nizko letanje lastavic obeta slabo vreme.4. Trganje po sklepih, sveze zaceljenih ranahin kostnih prelomih napoveduje spremembo(poslabsanje) vremena.Tudi ta vremenska pravila, ki so nastala napodlagi dolgoletnih opazovanj in izkustev, danasnjameteorologija (in medicina) potrjujetaoziroma razlagata, saj so v zvezi s spreminjanjemzracnega pritiska, relativne vlage in temperature.Vendar naj bi pri ugotavljanju smeri vetra upostevalivisinske vetrove, katerih smer ugotavljamopo smeri gibanja oblakov.PRVA KOCA SOSKE PODRUZNICE SPDTRILLERJEVA KOCA NA KRNUCas blazno hitro tece: pred 90 leti so na Krnuodprli prvo slovensko planinsko koco. Dne 5.avgusta 1901 je bila ob skromni, a velidastnislovesnosti otvoritev, ki jo je sstiri dni pozneje,9. avgusta, nadrobno popisal casnik Slovenskinarod. Iz tega prispevka, ki ga v celoti ponatiskujemo,je mogoce spoznati tudi nekatereljudi, ki so takrat zahajali k nam v gore, in nadin,na kakrsen so prijatelji gorskega sveta takrathodili tja, kamor jih je gnalo srce: hoja na Km,na primer, je bila prava ekspedicija - pa bi bilokar krasno, 6e bi si lahko taksno odpravoprivoscili tudi dandanasnji. (Op. ur.)Kdor hoce imeti na planinah lepo vreme, najgre na nje v slabem vremenu, ker za dezjemsije sonce. Dezevalo je, ko smo 3. avgustasedli na vozove proti Bledu. Golica, Stol inBegunscica bili so vsi zaviti v dezevne oblake,a proti Bohinju je kazalo bolje. Prepricani smobili, da bomo imeli na nasi dolgi in tezavni potinajlepse vreme. Na Bledu pozdravljali so nasnavduseni Cehi, s katerimi smo se seznanili priotvoritvi Tomceve koce na Begunscici. Kaj radibi se bili ustavili tarn nekoliko casa, a rediteljizleta odmigal je s svojo castitljivo brado. Drdralismo dalje proti Bohinjski Beli, kjer so naspozdravili prvi solncni zarki. V Bohinjski Bistriciokrepdali smo se nekoliko, ker marsikdo tistidan ni imel casa obedovati. Cez pol ure bili smozopet na vozu. Dva krepka bohinjska konjapotegnila sta nas dalje proti jezeru in po krasnisencni strani ob jezeru do izvira Savice. Jakoradi bi si bili ogledali ta divni slap, ki je ravnosedaj jako mogocen, a ni bilo casa; za pol ureprisli smo prepozno sem.ZAKLADI POD BOGATINOMVodnik Sest nas je ze nestrpljivo cakal. Naprtimosvoje nahrbtnike in hajd navzgor na Komnopo lepi in sencni poti, katero je napravil baronBorn. Ob devetih zvecer dospemo v Bornovolovsko koco, katero ima sedaj v najemu grofKewenhiiler. Upraviteljstvo grofovega lovanam je blagovolilo dovoliti, da smemo prenocitiv koci. Prijazni grofov lovec pripravil je dobrosuho mrvo, prinesel vode in zanetil ogenj. Dasmo se dve uri prav krasno zabavali v koci, zato so skrbeli pevci in nas Miha, ki je bil danesbas dobre volje. V koci je prostora za pet dosest oseb, a nas je bilo jednajst, pa dva planincase precej siroka. Stisnili smo se torej nekakotako, kot slaniki v sodu in spali smo kakor jekdo mogel do stirih zjutraj.Ob peti uri korakali smo ze dalje proti planiniGovnjac, kjer smo dobili izvrstno mleko. Na tejrazsezni planini, katero imajo Bohinjci v najemuod verskega zaklada, pase se po par sto goved.Vsako soboto posiljajo v dolino sir in surovomaslo. Po novozaznamovani strmi kozji stezi inveckrat po sneziscih lezli smo proti sedlu medMalim in Velikim Bogatinom do 1900 m visoko.O Bogatinu nam pripoveduje Baumbach vsvojem »Zlatorogu«, da so tu zakopani zakladi.Res kopljejo tu se dandanes rjavi zelezovec(bobovec) in zelezni krsec, ki je zlatorumenebarve, a silno male vrednosti, posebno v tejvisini. Ni nam bilo mar za zakopane zaklade,pac pa za lepe planinke, s katerimi smo siokrasili svoje klobuke.Razgled od tod na Triglavsko skupino je pazares velikanski. Proti jugu imeli smo ze predseboj strme pecine Krna. Tako blizo ga imamopred seboj, a na njegov vrh imamo se pet ur,ker treba je iti cez 500 m navzdol do planineDuplje ob Krnskem jezeru (1383 m). Na tejplanini paso se samo ovce in koze.Od jezera vodi po strmem krslju pot na prijaznopianino Polje, katera nekako nalici Velempolju.Ker smo dospeli sedaj prav na podnozje Krna,odpocili smo se tukaj dobro. Omeniti pa moram,da je kultura ze dospela v te kraje. Mleko,katero ima tukaj vrednost 6-8 h liter, zaracunalnam je pastir po 24 h (posamezna stevilkaSlovenskega naroda velja 10h).307

PLANINSKI VESTNIKVELICASTNI ALPSKI RAZGLEDISpomnil sem se pri tern dogodbe v kamniskihplaninah. Pastir napravi planincem zgance terzaracuna za nje 90 krajcarjev. Ko se mu predbaciva,da je to vendarle predrago odgovori:»Veseli bodite, da sta prisli k meni in ne kmojemu sosedu. Ta bi Vas bil odrl.«Iz Polja pricne se prav alpinski svet. Kozjasteza vodi ob Peskeh po grobljah krsja insneziscih strmo proti Krnu. Kmalo prenehavsaka rast, hoja je tu precej tezavna po samihskalah.Naenkrat zacujemo »harmoniko« na sedlu medKrnom in Batognicami. Godilo se je nam, kakortrudnim vojakom, ko jim zasvira godba. Se cetrture in bili smo pred novo koco.Prijazna planinska koca lezi na sedlu, na edinovarnem mestu pred plazovi. Podnozje je zidano,koca sama pa lesena. Les za zgradbo moraliso nositi iz Depaljske planine 600m visoko. Vpritlicju je stedilno ognjisce in lezisce za 10Ijudi. V prostornem podstresju more prenocititudi 20 oseb. Lezi se v visini 2005 m; do vrhaKrna (2246 m) je samo 3/4 ure. Pot na vrh jejako prijazna in slozna, hodis takorekoc medsamimi planinskimi cvetlicami in planink si natrgasbrez vsakega truda.Razgled s Krna je pa, kolikor je meni znanojeden najlepsih v Julijskih Alpah. Od tod vidismorje, Italijo, Dolomite, Visoke Ture, posebnolepo pa vse posameznosti Julijskih Alp, kernimas pred seboj nobene visje gore, ki biovirala razgled. Ker ni moj namen opisati razgleds Krna, opozarjam pri tej priliki na izvrstniin zanimivi spis prof. Frana Orozna z imenom»Na Km (2246 m).« Ta spis je priobcen v»Planinskem vestniku« leta 1899. Le toliko najomenim, da razgled na morje bil je slab, ker jesilil jug na dan, a triglavskega pogorja nisemvidel se nikdar tako natancno in v taki jasnosti.Ker je nacelniStvo soske podruznice jako pametnoukrepalo, da dobe prenociSce v koci vpredvecer otvorjenja samo daljni turisti, ni bilov koci gnjece. Domacinom pripravila so seleziSca po nizje lezecih planinah. Tolminci soprenocevali vecinoma na Slemenu, Kobaridcipa na Kuhinjski in Zaslapski planini.Ko je nastal mrak, zagrmeli so topici na vrhKrna, in raznobarvne rakete svigale v zrak ternaznanjale dalec naokolo, da se bo vrsila S.avgusta znamenita planinska slavnost na mogocnemKrnu, otvarjanje in blagoslavljanje prveplaninske koce soske podruznice »Slovenskegaplaninskega drustva.«ZIVAHNA ZABAVA OKOLO KOCENapoiil je dan. Na nebu ni bilo nobene meglice.Na vse zgodaj dospe h koci 30 Kobaridcev.Posamezniki so prihajali iz Dreznice cez Gabrijein iz Polja. Dobili smo tudi ze vest, da je cez50 Tolmincev in Goricanov prenocilo na Slemenuin bodo prisli na Krn.Z marsikaterim znanim planincem smo se sestalitukaj. Prijateljska in prisrcna zabava jenastala okolo koce. Z veliko radostjo in navdu-308 senostjo smo pa sprejeli peterico Cehov z g.Sedanje Gomisckovo zavetisce na Krnuprof. Choudonskim, ki so priSli iz Kanona cezKobarid k otvoritvi.Da, prisel je tudi naS stari znanec iz JulijskihAlp, nadporocnik N., ki ze par let mapira potriglavskem pogorju, ter ima ravno sedaj sKrnom opraviti. Tukaj je izmeril viSino, vrisalpota in koco.Tocno ob deseti uri nastopi nacelnik soskepodruznice gospod Devetak, prisrcno pozdravljanavzoce, osobito brate Cehe, ki so danesmed nami. V svojem govoru omenja vaznost tekoce za planinstvo. Govoril je dalje o zaslugahg. dr. Trillerja kot ustanovitelja podruznice, kije postavil temelj tej koci. Omenja zasluge g.visjega davcnega nadzornika g. Marusica inneutrudljivega tajnika podruznice g. Ivancica.Pozdravlja g. podnacelnika dr. VI. Foersterja.V navdusenem, krasnem govoru pozdravljal jeurednik g. Gaberscek v gladki cescini brateCehe. Navdusenje je dospelo do vrhunca, koje tajnik IvanciC nasteval zasluge dr. Trillerja zapodruznico nasploh in dejal, da ne more boljepokazati hvaleznosti za njegovo delovanje vprid tolminskega okraja nego, da se imenuje takoca »Trillerjeva koca na Krnu«. Gospod Trillerse je ginjen zahvalil.Kaplan tolminski prec. gospod Seljak je blagoslovilkoco. Nato je vse udelezence fotografovalnavzoci fotograf.2ivahna zabava se je pricela okolo ko6e. Vseje bilo veselo, kakor zamore clovek biti vesel lena planinah. Jedna pesem je sledila drugi: »Kjedom je moj«, »Hej Slovani« itd. Danes je bilona Krnu in pelo je 150 ljudij.Zabava je bila prav najlepsa, a nas Miha namje naenkrat pokvaril vse. Vstati in oditi smomorali, ker ura je bila 12, a priti nam je bilo seisti dan do Trente. Tezko smo se poslovili odpredrage druzbe, ki nas je navduseno pozdrav-Ijala.Kdor se hoce enkrat iz vsega srca vesel iti vbozji naravi, v cistern zraku ter preziveti par urbrez skrbi, ta naj se udelezi take planinskeslavnosti in ne bo mu zal nikdar.Kaze, da bomo letosnje poletje na pocitnicah vecidelv svojl najozji domovini. Planinci seveda imamc kamiti: koliko je se smeri, pobocij in vrhov, ki bi jih bilovredno prehoditi! Letos je morda lepa prifoznost, daspoznamo nekatere planinske predele, ki smo jihdoslej zanemarjali.

PLANINSKI VESTNIKPOMOC GRS OB LANSKOLETNIH VODNIH UJMAHGORSKI RESEVALCI OB DIVJIH REKAHDANILO SKERBINEKSlovenski gorski resevalci se zaradi svoje specializacijedela, uvezbanosti in stalne pripravljenostiza pomoc v gorskem svetu uspeSno vklju-Cujemo v nudenje pomoci tudi povsod tarn, kjers svojim znanjem, poznavanjem terena in specialnoopremo lahko pomagamo pri resevanjuljudi in njihovega premozenja. S tem iz planinskesamozascitne sluzbe vse bolj prerascamov javno priznani dejavnik. V preteklosti smo zeuspeSno pomagali ob naravnih in drugih hudihnesrecah, kot na primer pri potresih v Skopjuin Poso&ju, obilnih sneznih padavinah leta1952, 1985 in 1986, letalskih nesrecah v Cmigori, pri Adenu v Afriki itd.Ob zadnji vodni ujmi novembra 1990, ki jesilovito prizadejala Slovenijo, smo bili uCinkoviti.V nudenje pomofii in aktivnosti ob tem dogodkuje bilo vkljuceno 76 resevalcev iz postaj GRSCelje, Ljubljana, Skofja Loka, Maribor, Prevalje,Tolmin, Kamnik in Trzic. Obcanom Slovenije innjenim ustanovam smo v casu vodne ujme inpri odpravljanju njenih posledic med 1. in8.11.1990 opravili 682 ur dela in pomoci.Najvec dela je bilo opravljeno v porecju Savinje,in sicer Zgornje Savinjske doline med Lucamiin Mozirjem, v delu porecja Savinje med Sempetromv Savinjski dolini in Zidanim mostom tervzdolz Selske Sore in pritokov, sicer pa sevzdolz Bace, Kamniske Bistrice in Bistricice,TrziSke Bistrice, Mislinje in drugje.Ze zgodaj popoldne 1. novembra so gorskiresevalci morali nujno na pot z zdravili za triosebe v hribih nad Zelezniki, sodelovali so priresevanju vozil in drugega premozenja iz narasleTrziske Bistrice in obsli hribovske zaselke,popolnoma odrezane od doline nad KamniskoBistrico, tekoce porocali o razmerah in stanjuter bili prisotni zaradi morebitne potrebne zdravstvenepomoci.Dne 2. novembra je bilo najhuje. Nalivi so sledilinalivom, bregovi najmanjsih potockov so biligloboko pod razbesnelo vodo. Iz Davce je bilopotrebno navsezgodaj nujno spraviti v UKCLjubljana - Oddelek za dializo bolnico. Podrtimostovi in poplavljena Selska dolina so resevalceprisilili, da so jo prek Jelovice in SoriSkeplanine srecno spravili v dolino in pravocasnopredali v zdravstveno oskrbo.Vse ve6 je bilo pozivov za pomoc GRS izrazlicnih predelov Slovenije: zbirali smo podatkeo prevoznosti cest (Misiinjska in Meziskadolina, dolina proti Zeleznikom, obmocje Porezna,Strzisca in Petrovega brda, cesta Luce-Ljubljana), opazovali razmere v oddaljenih zaselkih,ugotavljali stanja in nudili potrebno prvopomoc, obiskali bolne in starejse ljudi v odrocnihali tezko dostopnih krajih, zaselkih in nasamotnih kmetijah.Ob 15. uri ta je dan nasa sluzba dobila urgentnipoziv, prebiti se v Luce in ugotoviti tamkajsnerazmere. Ob mocnem dezevju, po poplavljenihcestah in prek mocno ogrozenih ali preplavljenihmostov so tri ekipe gorskih re§evalcev zvozili »lada« ugotavljale razmere in iskale moznosti,kako priti tja najprej po glavni cesti, kopa je bila neprevozna oziroma unicena, postranskih cestah v Lu6e. Malo nad dolino jesneg pobelil pobocje. Po ve6 urah iskanja vstalnih nalivih sta dve ekipi prenehali delati, sajnaloge ni bilo mogoce izvesti. Tretja ekipa GRSje poskusala priti v Lu6e prek Koroske. Za Crnona KoroSkem so navzgor proti grebenu medRaduho in Olsevo priSli v sneg; na Slemenu gaje bilo ze kar precej. Po precejsnjih objektivnihtezavah so ob 20,30 kot prva ekipa prisli vLufie. Z radio zvezami GRS so prek nasemreze obvescanja oddali poroCilo o moznemprevozu in se isti vecer so v tej smeri steklitransport hrane, zdravil in zdravniske pomociter vsa nadaljnja pomoft poplavljenim.Posebna ekipa koroskih resevalcev je vso tonoc nudila pomod in sredstva zvez ekipam, kiso opravljale transport prek Crne, Koprivne inSlemena v Luce.V soboto, 3. novembra, smo gorski reSevalci §erazsirili mrezo obvescanja in prek svojih radiozvez porocali o stanju cest, mostov, o zdrslihzemeljskih plazovih zajezenih vodotokih medRaduho in Olsevo ter o stanju vode in drugemv poreCju zgornjega toka Savinje. Neposrednoso resevalci spotoma opravili se celo gorodrugega dela, pomoci in uslug.Formirali smo posebno ekipo resevalcev, ki jeob svitu tega dne iz Crnivca prek KranjskegaRaka sestopila v Podvolovjek, ocenila stanjezajezenosti Lucke Bele, obsege zemeljskih plazov,obiskala samotne kmetije, oskrbela zosnovnimi zivili in svecami po pobocjih raztresenakmetijska gospodarstva, se odzvala in dostavilapotrebna zdravila, ponekod pa le obiskaladomacije in ljudem vlivala voljo in pogum.Kot dobri poznavalci terena smo nudili pomocin vodenje terenskim ekipam elektrogospodarstva,cestnih podjetij, PTT in drugim; zbiralismo podatke o okvarah na elektricnem in telefonskemomrezju; na GabrSki gori nad SkofjoLoko smo nudili pomoc stanovalcem hise, ki joje ogrozil zemeljski plaz.Ekipa resevalcev je skupaj z geologi pregledalazajezitve in plazove v spodnjem delu Lu6keBele oziroma. Podvolovjeka in desno pobocjeSavinje. Dobili smo prvo oceno o ogrozenostitega obmofija. Na poziv Cestnega podjetja Celjeje nova ekipa resevalcev pricela odstranjevatinaplavljeno drevje in hlode izpod mostnihopornikov, ki so bili skrajno ogrozeni. Resevalciso s hitrim spustom po vrvi do vodnegladine izvedli potrebno akcijo in s ponovnimumikom na most omogocili tezki mehanizaciji,da je delo lahko dobro in varno opravila.Dne 3. novembra zvecer je nevarnost popustila 309

PLANINSKI VESTNIKin nekatere ekipe gorskih resevalcev so sevrnile na domove. Celjski resevalci so StabuCZ pustili v uporabo svoje radio zveze in terenskovozilo lada-niva. To opremo so s pridomuporabljali vse do 10. novembra.4. novembra je bil v znamenju popuscanjanapete situacije. Obseg divjanja vodne ujme jebil definiran, dostopi do ogrozenega obmocjaso bili odprti. Ekipe resevalcev so ta dan sodelovalepri zagotavljanju nemotenega transportaiz Cme v Solcavo, pri prevozu ali spremljanjukomisij za ugotavljanje in oceno skode in priodstranjevanju naplavljenega lesa izpod opornikovmostov prek Savinje med Latkovo vasjo inZidanim mostom. Taksna dela je ekipa resevalcevopravljala vse do 8. novembra.Vodna ujma je bila za naso sluzbo nov izziv.Stalna dobra pripravljenost, ustrezna opremljenost,organiziranost in poznavanje terena soomogocili, da smo lahko zanesljivo in uspesnopomagali povsod tarn v Sloveniji, kjer je bilopotrebno. Prejete zahvale in priznanja za nasesodelovanje kazejo, da so bili z nasim delomzadovoljni tudi drugi.MEDNARODNI KONGRES GORSKE MEDICINEZDRAVNIKI V SKALNIH VISINAHDR. IZTOK TOMAZINV znanem svtcarskem sportnem in kongresnemsrediscu Crans Montana je bil med 11. in 14.aprilom letos mednarodni kongres gorske medicine,ki so ga organizirali ISSM (Mednarodnozdruzenje za gorsko medicino), Medicinska komisijaUIAA (Mednarodnega zdruzenja alpinisticnihorganizacij), IKAR (Mednarodno zdruzenjegorskih resevalnih organizacij) in GRIMM(Zdruzenje zdravnikov in drugih gorskih resevalcev).Med vec kot 400 udelezenci z vsegasveta so bili pretezno raziskovalci, zdravnikigorskiresevalci in drugi, ki se ukvarjajo zgorsko medicino. Iz Slovenije sva se ga udeleziladr. Tomaz Azman in dr. Iztok Tomazin.Kongres je potekal v obliki stirih zaporednihsimpozijev.I. VISINSKA FIZIOLOGIJA IN PATOFIZIOLO-GIJAMozganski in pljucni edem sta najbolj nevarnazapleta visinske bolezni, zato sta na prvemmestu zanimanja raziskovalcev. Pogosto sepojavljata na visinah nad 4000 metri, v Himalajiin drugih visokih gorstvih pa vsako leto zahtevatazrtve, med katerimi so tudi najboljsi alpinisti.Vsi mehanizmi njunega nastanka raziskavamse niso znani, v zdravljenju pa je nekaj novosti.Takojsen sestop in kisik sta se vedno najboljsa,zal pa najveckrat nedosegljiva resitev. Amerifianiin Francozi so predstavili prenosni, le nekajkilogramov tezki hiperbaricni komori, ki sta resilize nekaj zivljenj v visokih gorah. Primemi statudi za uporabo na alpinisticnih odpravah. Medzdravili za visinski pljucni edem je najbolj raziskanin najvec uporabljan nifedipin, ki ga vmedicini uporabljamo predvsem za zdravljenjepovisanega krvnega pritiska in nekaterih boleznisrca. Uporaba tega in drugih zdravil jeseveda predvsem domena zdravnikov.Italijani so v sodelovanju z nepalsko vlado vznozju Mount Everesta na visini 5050 metrovpostavili velik raziskovalni laboratory za geoloske,ekoloske, medicinske, zooloske in botanicneraziskave. Zahtevno gradnjo in delovanje170 kvadratnih metrov velikega z najmodernej-310 so bivaino in raziskovaino opremo natrpanegalaboratorija v obliki egipcanske piramide sopredstavili z zanimivim filmom. Seznanili so nastudi s prvimi v tern laboratoriju opravljenimi raziskavami.II. MEDICINSKI PROBLEMI GORSKEGA RE-SEVANJANajvec smo govorili o najhujsem problemu -zivljenjsko ogrozenih ponesrecencih. Pri njihizstopajo poskodbe glave in hrbtenice, se posebnozaradi izredne razmahnitve zmajarstvain jadralnega padalstva v zadnjih letih. Pozimiso na prvem mestu podhladitve in zadusitvezaradi zasutja v sneznih plazovih. Helikopter zusposobljenim zdravnikom in vso potrebno medicinskoopremo na krovu je osnovni pogojsodobnega resevanja v gorah.Pri poskodbah glave in hrbtenice je na terenuSkrb za koce v visokogorjuV Trentu je bilo 25. in 26. aprila letos mednarodnoposvetovanje z naslovom Prihodnost planinskihpostojank, na katerega so bili vabljenipredstavniki z obmocja delovne skupnosti alpskihmest iz Avstrije, Francije, Italije, Nemcije,Svice in Slovenije; v celoti je v tej skupnostivclanjenih 22 mest, od slovenskih pa Jesenice,Kamnik, Ljubljana, Maribor, Radovljica in RogaskaSlatina.Dne 25. aprila je vse predstavnike planinskihzvez sprejel predsednik filmskega festivala vTrentu Giacomo Priotto (v okviru tega festivalaje bilo namrec posvetovanje) in jih seznanil spobudo, da bi se na obmocju alpskih dezelresno ukvarjali s problematiko planinskih koc,da bi poenotili nekatera stalisca, izmenjavali izkusnjeitd. Predstavniki zvez so predstavili kocena svojem obmocju, pri Cemer je bilo ocitno, daso v OAV (Avstrija) najbolj aktivni in da so izrednoprizadevni tudi v CAI (Italija), zal pa nistabila na posvetu predstavnika Svice in Francije.Uradnega dela posvetovanja se je udelezilokak§nih 180 gostov. Poleg planinskih delavcevin funkcionarjev so bili mocno zastopani tudinovinarji casopisov, radia in televizije. Posvetovanjeje bilo nekoliko improvizirano, saj pravih

PLANINSKI VESTNIKnajpomembnejssa pravilna imobilizacija s posebnimovratnikom in vakuumsko blazino ter hiterin obziren transport v bolnisnico. Prve stiri urepo poskodbi so postavili kot mejo za bistvenoboljSo prognozo ponesrecenca. Zdravnik-gorskiresevalec mora seveda odlicno obvladati postopkeozivljanja in ohranjanja zivljenjskih funkcijs tehnifinimi pripomodki in zdravili.Po tern simpoziju je bila okrogla miza o medicinskiizobrazbi in nemedicinski izurjenosti zdravnika,ki ressuje v gorah. Idealen bi bil izkusenzdravnik z velikim znanjem urgentne medicine,ki bi bil hkrati dober alpinist ali-se bolje-gorskivodnik. V praksi je to redko. Zedinili smo se,da bi poleg posebnih medicinskih znanj moralimeti osnovna teoretidna in prakticna znanjaalpinizma, sposoben bi moral biti za samostojnogibanje v brezpotju, plezati najmanj III. tezavnostnostopnjo, dobro bi moral smucati in obvladatipasivno upravljanje s helikopterjem.V presledku med simpoziji so v hribih nadmestom Svicarji prakticno predstavili letalskoresevanje v gorah in navdusili vecino prisotnih.V Svici in v gorskem delu Francije opravijo 90do 95 odstotkov vseh resevalnih akcij s helikopterji,ki so opremljeni z najmodernejso medicinskoopremo, resujejo pa tudi ponoci. To jeizrednega pomena za prognozo ponesrecencev.Resevalno ekipo sestavljajo pilot, gorskivodnik in zdravnik, vcasih tudi pomocnik pilotaoziroma mehanik. Sorazmerno redko sodelujejose drugi resevalci, ki jih helikopter po potrebipripelje na kraj nesrede.III. PATOLOGIJA SREDNJIH VISINPredstavljena je bila predvsem problematikabolnikov s pogostimi kronifinimi boleznimi navisinah med 2000 in 3500 metri. Te visineugodno vplivajo na kvaliteto treninga zdravihljudi, pa tudi na rehabilitacijo dolodenih srcnihin pljufinih bolnikov. Seveda so stevilne omejitvein nevarnosti, ki jih je nujno upostevati. Zopazovanji in raziskavami so dokazovali, da teviSine ugodno vplivajo na bronhialno astmo, daje zelo pocasen nadzorovan vzpon na srednjein vecje (celo do 5000 metrov) visine ucinkovitaoblika rehabilitacije bolnikov po prebolelemsrcnem infarktu, da tudi vzponi do najvecjihvisin niso sprozilni dejavnik za epilepsijo itd.IV. NOVOSTI V ZDRAVLJENJU ZMRZLIN INPODHLADITEVV veliki vecini drzav je ze uveljavljena metodahitrega ogrevanja zmrzlin, ker je dokazano ucinkovitejsaod pocasne. Zdravniska podkomisijaGorske resevalne sluzbe (GRS) Slovenije jemetodo hitrega ogrevanja sprejela ze pred dvemaletoma in jo takoj uvedla v izobrazevanjegorskih resevalcev, v sirsem slovenskem prostoru(doktrina prve pomoci) pa se ni pravzazivela. Upamo, da bo prevod ameriske knjige»Podhladitve, zmrzline in druge poskodbe zaradimraza«, ki ga je pripravila GRS, vplival naboljse poznavanje te tematike pri nas.Americani so v zadnjem casu metodo hitregaogrevanja zmrzlin modificirali - pricnejo z ogrevanjempri 32 do 35 stopinjah in koncajo pri 41stopinjah. Ogrevanje na terenu pa je prepovedano,ce obstaja moznost ponovne zmrznitve,ker so tako posledice mnogo hujse. V bolnisnicahsi pri oceni prizadetosti zmrznjenih delovtelesa pomagajo z najsodobnejsimi diagnosticnimiaparaturami. Podrobno smo obravnavalireferatov ni bilo, pisnega gradiva tudi ne, sodelovalipa so vefiinoma Italijani. Izredene so bilestevilne misli, ki so dane v premislek planinskimorganizacijam. Med njimi so bile tudi naslednje:Zdaj se samo se spominjamo, da je pred letiveljalo geslo »Turizem v gore«, danes pa ugotavljamo,da je bil to napacen korak. Planinci ingorniki imamo drugafine in razlicne cilje terrazlifino kulturo in vzgojo kot turisti, kljub temupa moramo upoStevati, da gore niso samo odnekaterih. Planinske ko6e so nekofi sluzile zaprenocevanje in za dosego drugega cilja -vzpona, ture, zdaj pa je koca turistidni cilj. Zatose upraviceno sprasujemo, katere naloge bodoimele koce v prihodnosti. Ze zdaj obstajajorazlifini tipi koc: ko6e, ki so last druStev inzasebnikov - ali pa so koce ze kar celo velikihoteli v visokogorju. Alpinisti zdaj uporabljajokode bistveno manj kot nekoc; pred turo prenocijopod steno, po turi pa celo odidejo mimoko6e. Prihodnost koc smo si pred leti napacnopredstavljali: s povecanimi zmogljivostmi nedosezemo nic, ampak samo poslabsamo stanje.Zato v Alpah ne bi smeli ve6 graditi koc,niti ne bi smeli vec povecevati zmogljivosti.Arhitektura koc mora ostati rustikalna. Skrbi jetreba usmeriti v ekologijo, solarno energijo,odvoz smeti, poskrbeti je treba za odpadnevode, uvajati in obdrzati enostavnost in skromnost,obiskovalci pa naj se prilagajajo planinskemuredu. Ocitno je, da smo hribovci enoljudstvo: vsi gledamo na problem enako neglede na narodnostno pripadnost.V Avstriji so glede tega, kot je bilo ze omenjeno,najbolj aktivni. Izdelali so deset konkretnih studijza odpadne vode in izdali obsezne publikacijein zelo drage znanstvene raziskave. Te izkusnjenudijo tudi vsem drugim alpskim dezelam.Za razmislek se nekaj statisticnih podatkov izdveh sosednjih drzav:CAI je imel ob koncu vojne priblizno 200 planinskihkod in 80 000 clanov, leta 1990 pa priblizno400 kod in 120 drustev, medtem ko za steviloclanstva nismo zvedeli. V Dolomitih imajo precejprivatnih planinskih koc.OAV ima na svojem sedezu v Innsbrucku zaposlenih28 ljudi, organizacija pa ima zelo uspesnoavtomatsko obdelavo podatkov. Vso moznoskrb usmerjajo v visokogorske postojanke, visokogorskihprivatnih koc nimajo, v visokogorskihpostojankah zelijo odpraviti kajenje. Njihovomnenje je, da UIAA (Mednarodna zveza planinskihorganizacij) ni dovolj aktivna in vplivna napodrocju planinskih koc, ima pa velik pomen napodrocju alpinisticne in planinske opreme.Janko Mirnik 311

PLANINSKI VESTNIKpostopke in zdravila, ki se uporabljajo za zdrav-Ijenje zmrzlin, zal pa ima v mnogih primerihzadnjo besedo se vedno kirurgija. Poslediceamputacij lahko olajsamo s plasticno kirurgijo.Pri podhladitvah se vedno velja zlato pravilo»nihce ni mrtev, dokler ni topel in mrtev«.Avstrijci so porodali o prezivetju pri doslej najnizjitemperaturi jedra (15 stopinj), Svicarji pa onajdaljSem srfinem zastoju pri podhlajencu (5ur), ki jim ga je uspelo oziveti. Na podlagiraziskav svicarski zdravniki trdijo, da temperaturajedra podhlajenca ob prihodu v bolnisnico nibistvena za prognozo prezivetja. Ugodno je, ceje bila podhladitev hitra, na primer padec vledenisko razpoko ali v mrzlo vodo, slabse pa,ce se je ponesreceni ohlajal pocasi.V svetu opuscajo aktivno zunanje ogrevanjepodhlajencev. Pri zmernih podhladitvah zadostujepasivno ogrevanje, na primer Hiblerjevtoplotni ovoj brez aktivne komponente (z vrocovodo prepojene rjuhe). Meja med zmerno ingloboko podhladitvijo je temperatura jedra 30-32 stopinj. Pod 30 stopinj priporocajo previdnoin pocasno ogrevanje predvsem z vdihavanjemtoplega, vlaznega zraka, s toplimi infuzijami inz zahtevnimi metodami, ki jih lahko izvajajo lev specializiranih boinisnicah. Transport v bolnisnicomora biti skrajno obziren, nadzorovatipa ga mora zdravnik.SLOVENSKA GRS NE ZAOSTAJAZadnji dan kongresa je bil namenjen predstavitviposterjev, na katerih smo si lahko ogledalivse od pregledov dejavnosti gorskih resevalnihsluzb stevilnih drzav do najrazlicnejsih raziskovalnihporodil. Predstavil sem poster z opisomsvoje nenavadno kratke aklimatizacije in njenihposledic med prvim jugoslovanskim zimskimvzponom na osemtisodak (Daulagiri), ki ga jemoderator razprave jedrnato ocenil: »Cestitkeza dosezek avtorju, drugim pa nasvet, naj nikoline poskuSajo cesa podobnega!« Veliko zanimanja,pa tudi skrbi in dvomov je zbudilo poroCilospanskih raziskovalcev, ki so ugotovili okvarein celo skrcenje nekaterih predelov mozganovpri precejSnjem odstotku alpinistov, ki so sevsaj enkrat povzpeli nad 7500 metrov visoko.PoroSil, ki opisujejo okvare centralnega zivCevjamed bivanjem na velikih visinah, je v zadnjemcasu vse ve6.Organizacija kongresa je bila zelo dobra. Vsedni je bila odprta razstava najsodobnejsih resevalnihsredstev in medicinske opreme vkljufinos helikopterji ameriskih in evropskih proizvajalcev.Stevilne farmacevtske tvrdke so predstavilesvoje proizvode, ki so uporabni v gorski insportni medicini. Gostitelji so pripravili prijetenkulturni program, predavanje o doseikih Svicarskihhimalajcev in turno smucarski pohod vgore nad Crans Montano.Kongres nama je ponudil obilo snovi za razmisljanjeo stanju slovenske gorske medicine. Prikvaliteti in ufinkovitosti gorskega reSevanja bistvenone zaostajamo za Svico in Francijo, kiimata najvec nesreC in najbolje opremljene inizurjene poklicne resevalce. Lani smo v Siovenijis pomocjo helikopterjev Letalske enote miliceopravili 52 odstotkov vseh resevalnih akcij vgorah, zdravnik pa je bil prisoten v 66 odstotkih.Cas posredovanja je bil ob sodelovanju helikopterjazelo kratek, oskrba bolnikov ali poskodovancevpred in med transportom pa dobrazaradi opremljenosti in usposobljenosti zdravnikov,ki sodelujejo praktiCno pri vseh resevanjihs helikopterjem. Ozjo skupino desetih zdravnikov-gorskihin letalskih resevalcev sestavljajokirurgi, anesteziologi in splosni zdravniki. Nadrugih podrocjih gorske medicine smo zaenkratv Sloveniji manj aktivni, Ceprav smo v alpinizmuv svetovnem vrhu, planinstvo pa je nasa najboljmnozifina organizirana rekreativna dejavnost.Obisk kongresa nama je omogocila Gorskaresevalna sluzba Slovenije.SPORTNO PLEZANJE - KAJ JE PRAVZAPRAV TO?BALET PO KONICAH PRSTOVNUSA ROMIHVsem polemikam o slovnicni pravilnosti tegaizraza navkljub ostaja Sportno plezanje ime zaSport, ki osvaja mlade. Balet po konicah prstovrok in nog, po navpidnih in previsnih stenah, jetudi pri nas vedno bolj priljubljen. Plezalnatekmovanja, televizijski prenosi in plezalne soleso v zadnjih letih prebili led, ki je oklepal to novoSportno zvrst. Vseeno pa je preteklo kar nekajvode, da je javnost razumela bistvo: da jeplezanje (kar se tifie (ne)varnosti) sport kot vsidrugi. Na letnih olimpijskih igrah 1992 v Barcelonibo plezanje predstavljeno kot demonstrativnapanoga, ze tretjic potekajo letos tekmovanjaza svetovni pokal, letos pa bo tudi prvo svetovnoprvenstvo v Frankfurtu.312 In kako se je vse skupaj prifielo? Kateri somejniki, ki so vplivali na razvoj tega sporta?Sportno plezanje je izraz za Sport, ki se dogajav nizkih stenicah (do 50 metrov) in na umetnihstenah v telovadnicah. Nacin plezanja je prostoplezanje, kar pomeni, da plezalci za napredovanjeuporabljajo le razdlembe, ki jih nudi stena.Klini, svedrovci, vponke in vrvi so potrebni leza varovanje, ki je pri sportnem plezanju stoodstotno.Smeri najprej uredijo (oCistijo, zavrtajovarovalne kline - svedrovce), za vzpon, ki seprizna kot rezultat, pa je potrebno plezati odspodaj, med plezanjem vpenjati vrv v kline inle s pomocjo razClemb v skali doseci vrh. Ceje tak vzpon opravljen v smeri, ki je plezalec Seni plezal, se dosezek smatra kot vzpon napogled. Kadar pa plezalec smer prej naStudiraz varovanjem od zgoraj in nato opravi vzpon naprej opisani nacin, je to vzpon z rdeco piko.

PLANINSKI VESTNIKdosti trenirati, mora trenirati bistveno ve6, da bipreplezal osmico. Da bi preplezal devetko,mora obvladati tezavno koordinacijo gibov, pridesetki pa pride zraven se prav izrazita motivacija.«SPORTNO PLEZANJE SKOZI CASBaje so ze pred vec kot sto leti v Saski Sviciopravili prvi prosti vzpon. Vendar za prvegasportnega plezalca stejejo Paula Preussa, kije leta 1911 sam in prosto preplezal vzhodnosteno Campanille Basso v Dolomitih. Znan jebil kot zagrizen nasprotnik uporabe klinov zanapredovanje. Ze sedem let kasneje pa jeEmanuel Strubich, alpinist iz Dresdna, sampreplezal zahodni raz Wilder Kopfa (peScenjakiob Elbi) in pravijo, da je bila to prva plezarijaVII. stopnje.Kaj pa v ZDA? Tarn je ze pred letom 1938obstajalo plezalisce Tahquitz Rock (Kalifomija)in v PV iz leta 1966 sem zasledila tale zapis:»Lahkih smeri sploh ni, najveC V ali VI, le nekeso IV. Smeri imajo cudna imena: Sahara Terror,Ski Tracks, Switchbacks, Fool's Rush, Angel'sFright, Frightful Fright, Human Fright. Imenakazejo na samoironiziranje in na pomanjkanjetiste »zivalske« resnosti, ki je znaCilna za evropskegaplezalca. Amerikanski plezalec se neheroizira. Plezanje je zabava, »fun«, torej razvedrilo...«.Pa se vrnimo v Evropo! Leta 1946 je MathiasRebitsch (po rodu naSe gore list) iz Innsbruckaprosto preplezal zajedo v stebru Fleischbanka(Wilder Kaiser). Smer, ki se imenuje po njem,se danes velja za prototip klasicne VI. stopnje.Zacetki sportnega skalnega plezalstva, kot tozvrst imenujejo v Sovjetski zvezi, pa segajo vleto 1947, ko ga je na tefiaju za instruktorje naKavkazu utemeljil zasluzni trener I. Antonovic.Ze leto zatem so tarn priredili prvo taksnouradno tekmovanje. Dve leti kasneje so gapreselili na Krim, kjer od takrat naprej potekajovsa pomembnejsa drzavna tekmovanja. Leta1952 je bilo v Sovjetski zvezi prvo drzavnoprvenstvo.Pred leti je bil »v rabi« se en nacin plezanja, insicer vzpon z rdecim krogom. Plezalec, ki je natezavnem mestu padel, se je preprosto spustilna tla in poskusil znova, vrv pa je ostala vpetav zadnjem dosezenem svedrovcu. Nekateri seniti niso spuscali popolnoma na zacetek, temvecna del, kjer se je dalo za silo pofivati in sood tarn nadaljevali vzpon. Danes tako plezajole se za trening.Se nekaj o ocenah smeri. V 6lanku bom uporab-Ijala nemsko lestvico, za katero uporabljamorimske Stevilke in znaka plus in minus. Najnizjastopnja je I, najvisja do danes splezana paXI-/XI. Medtem ko se klasicni alpinizem koncanekje pri sesti oziroma sedmi stopnji, se sportnoplezanje tarn sele zacne. Kaj nekaocena pomeni,pa je zelo nazorno povedal nemski plezalecWolfgang Giillich: »Vstop v novo tezavnostnostopnjo je vstop v novo razseznost. Nekdo, kiprepleza sedmico, ne da bi mu bilo treba kaj

PLANINSKI VESTNIKTudi Reinholdu Messnerju, osvajalcu vsehosemtisocakov, vsestranskemu alpinistu inavanturistu, prosto plezanje ni tuje. Leta 1968je v srednjem stebru Heiligkreuzkofla v Dolomitihprvic preplezal sedmo stopnjo. Istega letaso na konferenci predstavnikov planinskih organizacij,na kateri so bili zastopniki 23 dezel,predpisali, da je stopnja »sest plus« absolutnameja clovekove zmogljivosti, visje stopnje pa bibilo mogoce splezati le z izredno dovrseniminapravami. In kaj je Messnerju ostalo drugega,kot da je prej omenjeni smeri dal oceno VI+!Medtem so plezalci v ZDA brez tehnicnih pomagalplezali osmo stopnjo. Bridwell in njegovadruscina so dali podiage modernemu sportnemuplezanju, za katerega je potreben intenziventrening in posebna oprema (magnezija, plezalnicopati, zatici).A tudi v Evropi se plezalci niso vdali »zemeljskimhrckom v rdecih dokolenkah«. Kurt Albertje bil eden med prvimi, ki so naslikali rdece pikev stenah. To navado je prevzel frankovskimplezalcem, kjer so rdece pike uvedli leta 1975.Takrat je bil tarn najvecji dosezek VI+; prvasedmica je »padla« leta 1976 (Pumpris - HelmutKiene, Reinhard Karl), prva osmica paleta 1978 (Direktna superlativa, Saska Svica -Bernd Arnold). To je bilo istega leta, ko jeAmerican Ray Jardin zmogel smer z oceno5.13 a (5.13 - ameriska desetka). Stiridesetmetrskaprevisna poc v rahli zajedi je bila dolgocasa pojem za najtezje, ob svojem nastanku padalec nad vsemi drugimi.AMERISKO IN EVROPSKO PLEZANJESele leta 1979 je mednarodno zdruzenje planinskihorganizacij prav nerado proglasilo sedmo314 tezavnostno stopnjo kot mozno...Plezalci pa so prehitevali sami sebe. Vecalo seje stevilo smeri in plezalnih centrov in pravnihce ni imel vpliva na mnozico navdusencev voprijetih hlacah, premajhnih plezalkah in z rokami,belimi od magnezije. To leto je amerikaniziraniJaponec Tony Yaniro ob slikovitem jezeruTahoe v Kaliforniji po dveh mesecih trdega delapreplezal smer Grand llusion (5.13c). Pomislimo:X- leta 1979! To je bilo takrat, ko smo prinas dobili prvo sedmico (Ta tezka v Dolzanovisoteski) in osmico (Raz za malo kladivce vPaklenici). Slovenska alpinisticna javnost se jepreprosto zgrazala nad Iztokom Tomazinom,ki je po odpravi v ZDA prosto ponovil nekajnasih tehnicnih smeri brez uporabe klinov, lestvicin - ojoj! - celade.Zacetno navdusenje nad sportnim plezanjemse je pri nas kmalu poleglo, predvsem zaradimetanja polen pod noge prvim zagrizenim plezalcem.In ko so tudi v Evropi obstajale ze prvedesetke (spomladi 1983 je Wolfgang Gullichsplezal smer Mr. Magnesia - IX+, jeseni istegaleta pa Jerry Moffat smer Face - X-), se je prinas sele zacel pravi razvoj sportnega plezanja.V nasprotju z Evropo, ko je bil problem zocenami, se v ZDA se vedno kresejo mnenjazaradi nacina plezanja in varovanja. Americaniso bili v prvih letih prostega plezanja brezkonkurence. Imeli so najtezje smeri in najboljseplezalce. A vse smeri so potekale po poceh, kizahtevajo poseben nafiin varovanja. V njih nisvedrovcev, temvec je treba med plezanjemsproti namescati posebne pripravice, ki drzijo(ali pa tudi ne) na trenje. Glede na zgradbo pocije to cisto iogicen nacin plezanja, samo varovanjepa je pri tern tako zahtevno, da se plezalecbolj posveca namescanju zaticev kot pa plezanju.Tudi z vrtanjem lukenj za svedrovce v Amerikini tako kot pri nas, ko se spustis z roba stenein to opravis visec na vrvi. Americani - tradicionalnistivrtajo med plezanjem in za namescanjeenega svedrovca porabijo tudi po vec ur. Kosmo pred petimi leti v Joshua Tree opazovalitaksnega zagrizenca, se nam je vse skupajzdelo posteno neumno. Po nekajurnem razbijanjumu je koncno uspelo in od svojih kolegovje sprejel pohvalne besede: »Good job,Bob!«...Zaradi takega konzervativnega pristopa sokmalu zaostali za Evropo. In ko sta PatrickEdlinger in Wolfgang Gullich kot za salo»pospravila« vse njihove top smeri, je nekajameriskih plezalcev vendarle pomislilo, daevropski nacin ne more biti slab, ce daje takerezultate. Plezalna srenja se je razdelila in»odpadnikov« je bilo vedno vec, prva med njimipa vedno in povsod Todd Skiner in AllanWatts. A vsak od njih je kmalu dobil svojolekcijo. Christian Griffiths, na primer, je vdomaeem Eldorado Canyonu v Koloradu splezalParis Girl, markantno navpicno plosco, ki jekar klicala po vzponu, a do tega ni prislo zaradiprepovedi vrtanja svedrovcev od zgoraj. Griffithpa je storil prav to prepovedano dejanje; todase preden se je zavedel, so mu izbili vsesvedrovce. Zavrtal jih je ponovno, smer pa je

PLANINSKI VESTNIKzaradi tega postala le bolj slavna. Tudi najostrejsitraditionalist;, kot sta Ron Kauk inJohn Bachar, so pocasi spoznali, da je evropskinacin pravi. Sportno plezanje se je v ZDAdokoncno razmahnilo. Pojavili so se odlicniplezalci, ki so se izkazali tudi v Evropi. ScottFranklin, Lynn Hill, Robyn Erbesfield in JimKarn so nova generacija, ki trenutno posegapo najvisjih mestih v svetovnem pokalu in plezanajtezje smeri.DESETKA IN SE VECPrestavimo cas spet za nekaj let nazaj! Povzponu v Grand llusion nekaj let ni bilo tezjesmeri v Ameriki. Sele septembra 1985 je AlanWatts preplezal prvo 5.13 d (X). Clovek, ki jeodkril enega od najlepSih plezalnih centrov,Smith Rock v Oregonu, je potegnil markantnostiridesetmetrsko smer in zanjo potreboval tridesetdni studija. East Face of Monkey Faceima malo ponovitev, a kljub temu tudi zensko.Predlani jo je preplezala znanka s tekme vKranju, Fracozinja Corine Labrune.Tudi v Evropi smo leta 1985 dobili prvo cistodesetko. Didier Raboutou je v francoskemplezalisfiu Buoux zmogel ogromen previs, posejamle z luknjicami za prst ali dva. Chouca imadanes oceno 8a+(X-) in tudi ta ima ze zenskeponovitve. Prva jo je preplezala Catherine Destivelleleta 1988.Naj povem se nekaj besed o Buouxu. Je pravnekaj posebnega zaradi svoje luknjicaste skale.Ce plezalec nima mocnega vsakega prsta posebej,le s tezavo premaguje tamkajsnje tezave.Tako je bilo v prvih letih plezanja v tern centru,ko nihce ni bil navajen take plezarije. Ko pa sosi plezalci s treningom prste okrepili, je marsikaterasmer izgubila svojo prvotno oceno. Buouxje znan tudi po tern, da je bilo celotno obmocjenekaj let zaprto. Leta 1983 se je namrec tarnzbralo vec kot tisoc plezalcev. Stevilni so sipostavili sotore, si kuhali in se seveda izkazalis preserno druzabnostjo. Tako ni bilo nic cudnega,ce se bliznje prebivalstvo taksnega navalain se zlasti njegovih posledic ni nic kaj razveselilo.A plezalci si niso delali sivih las. Francija jeprepredena s stenicami, primernimi za plezanje.Zato ni nic cudnega, da je postala velesila vsportnem plezanju. Francozi so na celu z PatrickomEdlingerjem, Catherine Destivelle,Marcom Le Menestrelom, pa Didierjem Raboutoujem,Isabelle Patissier, Nanette Raybaud,J. B. Triboutom do popolnosti izpililitehniko plezanja in ni bolj elegantnih in preciznihplezalcev.Pa se en vzpon se je leta 1985 za vednozapisal v zgodovino sportnega plezanja. V avstralskempoletju 84/85 je Wolfgang Giillich obiskalznani narodni park Mt. Arapiles sredi avstralskeravnine. Po sestih dneh dela v »projektuza prihodnost« mu je uspelo. Punks in the Gymje dobila oceno 31/32, kar je cista desetka, akmalu je postalo jasno, da je ocena prenizka.Tudi Wolfgang sam je priznal, da smer zasluzioceno X+.Sale leto pozneje sta bili splezani prvi X+ vFranciji (La rage de vivre in Ravage - obe jepotegnil Marc Le Menestrel) in v Ameriki legendarnaTo Bolt or not To Be (5.14b). Jean-BaptisteTribout, znan kot Jibe, je s sedemnajstimi315

PLANINSKI VESTNIKsvedrovci navrtal 45 metrov visok in Stiri metresirok oranzen zid, ki se pne v nebo in v kateremni moznosti za pocitek. To Bolt je verjetno Sevedno najtezja smer v ZDA.ENAJSTA TEZAVNOSTNA STOPNJALeto 1987 je bilo zopet v znamenju W. Giillicha.Wall Street je priznana kot prva enajstka (XI-):ogromen trebuh, v njem pa luknjice za en prst,na katerih je nekajkrat potrebno narediti popolnoblokado - zadrzati telo na enem prstu in sedvigniti. Prvo ponovitev je smer dozivela seledve leti kasneje in ponavljalec, Guido Kdstermeyer,je potrdil oceno.In prisla je doba enajstk. Anglez Ben Moon jes svojimi smermi Agincourt, Maginot Line (obeXI-) in Hubble (XI—/Xl) odprl novo razseznostplezanja. Kot prvo je popolnoma sokiral francoskeplezalce s tern, da je prvi dve smeri preplazalnjim pred nosom. Francosko cast je odSelresevat Patrick Edlinger in ponovil MaginotLine. Tudi drugi vodilni Anglez, Jerry Moffat,ima enajstko ze v zepu. V Walesu je preplezalLiquid Amber (8c). Spanec Patxi Arocena imaenajstko v Huesci (El Sicario, 8 c), omeniti pamoram tudi Gerharda Horhagerja, ki je tostopnjo zmogel kot drugi. Ze pred nekaj leti jev avstrijskem Kufsteinu splezal Wagnis Orange,ki enako kot prejsnje smeri zasluzi oceno XI-.Trenutno je torej najtezja smer na svetu MoonovaHubble (XI-/XI) v Peak District Ravens Tor.Marsikateri smeri bo ocena se znizana, redkebodo ostale kot razvojni pe6at Sportnega plezanja.A das tece naprej. Kot v vsakem sportu tudiv Sportnem plezanju ni meja.ISCEMO VSE ZlGE S STREHE SLOVENIJEPLANINSKI ZIGI Z VRHA TRIGLAVASTANISLAV CICEROVAljazev stolp pravzaprav ni osamljena gmotazelezja, plocevine in pletenih vrvi na vrhu Triglava;tako kot gora, na kateri stoji, je tudi stolppostal simbol. Ko pomislimo na Triglav, iz nasepodzavesti privre tudi spomin na stolp, JakobaAljaza, morda tudi na leto 1895. Tedaj je Aljazpo svoji zamisli na vrhu Triglava postavil stolp,ki tarn stoji se danes.Aljazev stolp pa planinci nosimo s seboj tudidrugace. Skoraj ga ni, ki v svoji planinski izkaznicine bi imel odtisa ziga Aljazevega stolpa alipa kaksnega drugega ziga, ki je bil krajsi alidaljSi das v uporabi na visini 2864 metrov. Nekateriobiskovalci naSih gora odtisnejo zige tudina posebne kartoncke ali celo dnevnike, takoda obstaja dovolj gradiva za preucevanje zigovz vrha Triglava. Pravzaprav imajo ie najmanjdokumentarnega gradiva tisti, ki so oziroma seupravljajo s stolpom.Leta 1995 bo Aljazev stolp praznoval 100-letnico.Prav je, da ob tej priloznosti obudimo316 spomin na zige, ki so bili doslej v uporabi na

PLANINSKI VESTNIKvrhu Triglava ali pa malo nizje, vendar po svojivsebini spadajo v naso temo. Navsezadnje tudiplaninski zigi kazejo na naso bogato planinskodediScino, odtisnjeni na razglednici s planinskimmotivom, polni podpisov in pozdravov pa v nasbudijo lepe spomine.Katerega leta je bil v uporabi prvi zig z imenomAljazevega stolpa, mi ni znano. Najstarejsegasem nasel na razglednici iz leta 1900; v slovenskemjeziku na njem pise »Aljazov stolp vrhTriglava, 2865 m«. Prav tako je tezko ugotoviti,kdo so bili avtorji zigov s Triglava, saj, kot semze omenil, ustrezne dokumentacije ni, planinskihzigov pa ni bilo potrebno registrirati.Najvec zigov sem nasel na razglednicah, predvsemredkejSe pa v planinski zapuSCini JosipaWestra in bogati dokumentaciji Minke Mali-Stampiljke. Pri iskanju zigov so mi pomagaliAleksander Cicerov, Marko Korencan in DaliborStovicek.Seznam zigov je dolg, vendar nedokoncan.Reproducirani so le posamezni tipi zigov, zizjemo priloznostnih postnih, ki so bili ze omenjeniv Planinskem vestniku. Veseli bomo vsakedopolnitve s strani bralcev.

coISOUICO CD CO CD COM M - i O O•p>. -•• oo cn ou00CO CO CO CO CO-» o OO O) OOCO 00-vlCO CO CO CO COOOCOO O OO UIoo m iso o coCD CO COui cn uioo oo cnco co co cocn ui cn cnOJ iso -1 oco co coCO 00 -J CDooCOCOcoco co co coGO oo oo co00-\l OO OlCO CD CO CO CD COco co co co cotiB N J O MCDisorsocoisoo-j-'-Ni-'-'rsoisorsoiso coro iso -^ -^ ro -•• iso co -•• -^ -•• rso iso -•• iso iso iso -•• iso -^ -•• iso iso -» iso -•• iso ISO -"--J- ISO -O ISO* s ^ ^ pa>co4^cjicoocoDCD4^pcjic)ocoo^c304^4^^a>wcooco^^^p4^pcoopo^m co co o> t>->-> p> ^cncorocn^icotn -^^i^jpooo coppooco^oom^oooooocomoooocoooctioo^copo^oopoopocDporo -gcooo-~i-jcopo r-1 P° r -1 ."-J ?o r-J po r^ P°CO CD CO CO CDCOCOCDCOCDCOCOCOCOCOCDCOCOCDCOCDCOCOCOCOCOCOCDCOCOCDCOCDCOCDCOCOCOCDCOCDCOCDCDCD CDCOCOCDCDCOCDCOCDCDCOCDCOCDCOCD CO^ ^ id :d »cno)0)cno)0) cncooISO x x 10 Xiff!00S?5§§§§§§§§§§5§§?§10)0)0) •o o o• 00 CD DOm U) O 2 0)0)C0< C0

PLANINSKI1973197419751976197719781979198913.9.19738.9.197413.9.197513.9.19759.9.19764.9.1977???15.7.197915.7.197916.9.198916.9.1989vel. krog (40x32 mm)vel. krog (40x32 mm)jub. stolp (27 x 34 mm)trikot. (27 mm)krog (27 x 22 mm)krogec(19mm)krog (28 x 23 mm)200-let. vzpona (26 mm)hexagon(21 x 25 mm)elipsa (40 x 22 mm)trikotnik (27 mm)trikotnik (24 mm)mali krog (20,5x24mm)Saso, dnevnikSaso, dnevnikSaso, dnevnikSaso, dnevnikSaso, dnevnikSaso, razglednica?Stane, razglednicaSaso, razglednicaSaso, dnevnikSaso, dnevnikTadeja, razglednicaTadeja, razglednicaZAPISKI IZ HOTELA OFQUI - 2PRVI NA PATAGONSKEM ORJAKUTONCEK PANGERCSestkrat je San Valentin, najvisja gora juznoameriskePatagonije, zavrnil alpiniste, sedmicse je moral vdati: 18. decembra 1952 so nanjegovem vrhu prvic stali ljudje - in med njimitudi Slovenca Dinko Bertoncelj in ToncekPangerc iz argentinskega mesta Bariloce. Vprejsnji stevilki Planinskega vestnika smo zaceliobjavljati zapiske slednjega o tern podvigu, kijih danes nadaljujemo in koncujemo. (Op. ur.)17. XII. 1952 me je prebudilo govorjenje. Doktorme je pozdravil v slovenscini: »Dobro jutro!«Smeh mu je igral na ustih in vsi smo bilirazigrane volje. Lepo jutro je obetalo se lepsidan. Vstala sta tudi Dinko in Carlos; zadnji seje pomiril in nas ni vec strasil z daljavami, nezatrjeval, da za vse ni prostora, ne zadostiLedene in zasnezene patagonske sirjave, prek katerih seje treba prebiti na vrhhrane. Vdal se je v usodo. Za vse druge je bilozivljenje nasmeh. Danes, ce Bog da, smo podvrhom in jutri bo dan zmage.Nismo se dolgo mudili: zapeli smo smuci, oprtalinahrbtnike in ze so smuci mirno drsele posnegu v beli ravnini. Kje je taborisce? Soncese ni prevec pripekalo: pet ur bomo potrebovalido taborisca 4. Zdaj smo na poti sele dve uri,cez pol ure bomo dosegli onele grice, kjer soskale in tarn zadaj nekje je sotor. Vendar niminilo niti pol ure, ko smo ze bili na gricku innemalo sem se zacudil, ko smo se znasli vtaboriscu 4. Meiling nas je z veseljem sprejelin nam ponudil caj.Cez dobro uro smo se spet spustiii na drugistrani gricka v daljavo. Treba je bilo pritisniti,kajti nameravali smo pocivati, ko bo vrocinanajhujsa. Razdalje med nami so se vecale. Tuin tarn sta se dva srecala, se prehitela in 6asje tekel ob smukanju smuci. Vsak je bil sam,cisto sam in vendar povezan v sedmerico znevidno vezjo ideje, nacrta. Vem, da smo vsi319

PLANINSKI VESTNIK320San Valentin - juzni vrhmislili isto, vsi smo se mudili v mislih okoliValentina. Vsake toliko sem se ustavil, da semprisel do sape in opazoval »naso« goro ter iskalpoti na vrh. Poskusal sem si vtisniti obrise vspomin.POD VRHOM, V PETEM TABORUOb dveh popoldne smo prisli na planoto, podpromontorij (predvrh) Sv. Valentina. Potrebnismo bili odmora. Dinko je zasadil dve smuci vrazdalji kakih dveh metrov v sneg in razpel preknjih sotorsko krilo, da smo imeli senco. Nobenemuse ni ljubilo jesti, preden nismo napravilinekaj pozirkov 6aja. Birgeju, Dinku in meni seje pridruzil se Negro, medtem ko je trojkapocivala kake pol ure za nami. Slednjic smo sele lotili jestvin in si ob tern ogledovali strmino,ki se je dvigala pred nami, polna razpok.Ko smo pojedli, je Dinko s Tirolcem silil dalje.Takrat nisem pomislil, da je naSe ravnanjedokaj nespametno: od seste ure smo bili napoti, ce odStejemo pocitek, je to vsaj sest urhoje, in v tern casu smo si privoscili le skromenzajtrk in malico - to je vse. Toda ce bi prejsnjedni zadosti jedli in spali, bi bilo vse prav. A odponedeljka dalje hodimo dan za dnem, jemovedno isto skopo hrano. Spimo malo in jemose manj. No, takrat nisem prav nic mislil na to.Mehanicno sem vstal in sledil.Takoj smo se znasli pred razpoko z dokajudrtim mostickom. Dinko si je zastavil nalogo,da resi ta problem, kar se mu je tudi posrecilo.Sledile so se druge razpoke in v serpentinahsmo podasi pridobili visino. Za visinsko razliko600 metrov smo porabili vec kot dve uri casa.Ustavljali smo se vedno pogosteje, telo se jezadelo upirati in pojavili so se prvi znaki utrujenosti.Kako uro pred nocjo se je Meiling ustavil nakraju, kjer smo postavili taborisce 5. Za njim jeprispel Dinko, potem jaz in za menoj Birger.Potem so v velikih presledkih prihajali se drugi.Ker je bil teren nagnjen, smo z lopatami pripraviliteren za dva sotora in Otto je zacel riti vsneg in si je pripravil prav udobno luknjo zaspanje.V treh dneh smo prehodili 50 kilometrov in sedvignili 3000 metrov visoko.Bil sem utrujen, jesti se mi ni ljubilo. Dasi semves dan komaj poskusil kaksen grizljaj, nisem6util nobenega teka; Zelel sem si samo pijace.Takoj se je zacela industrija caja. Pil sem in pil,zdelo se mi je, da je telo popolnoma izsuseno.Zato pa so bili cevlji premodeni, da je zlobudralo.V vsakem sotoru je bilo prostora za tri inOtto je spal sam v luknji.Popil sem priblizno liter mrzle tekocine z Nestkavo,vendar zelje po jedaci nisem mogel vzbuditi.SEDMERICA NA VRHUPocitek je bil kratek. Ob 5. uri me je Dinko zezbudil. S tezavo sem spravil mrzle cevlje nanogo, Se prej pa sem jih poskusil ogreti nadsveco. Otto je za vsakega pripravil nekaj toplega,a vse je bilo premalo, ce bi hotel nadomestitivodo, ki smo jo v treh dneh obupne vrocinespotili. Kljub temu se nisem pofiutil slabo.Odpravili smo se. Cez uro smo se navezali inzacel sem cutiti, da nase moci pojemajo. In senekaj: obsla me je izredna neobcutljivost inbrezbriznost. Morda bo kdo mislil, da mi je srceigralo, da sem bil ves prevzet od misli na vrh,ko je bil tako blizu in nas je stal toliko truda innapora. Pa ni bilo nic tega! Sel sem mehanicno,dozdevalo se mi je, da bom uspel, mislil sem,da bo pac tudi ta dan minil in da bom imel lepespomine.Pocasi smo se vzpenjali v navezi Dinko, Birger

PLANINSKI VESTNIKTretji tabor na poti proti vrhu San Valentinain jaz. Sonce se ni vstalo, mraz je pritiskal. Pravvrh Sv. Valentina je skrival sonce in veter je sepovecaval mraz. Lezli smo pocasi, ustavljalismo se in iskali izhod. Enkrat smo se celonekoliko vrnili; toda le s tezavo smo moglimalce trmastega Dinka prepricati in ga pripravitido tega, da smo se napotili na vzhodni rob, kjersmo bili uspesni.Dosegli smo vrh ob 10.55 in nasli tarn ze drugidve navezi (Meiling-Neumeyer in Sonntag-Ezquerra).Podali smo si roke in vsem se nam jesmejalo. Pozabil sem na utrujenost - ali pa jenisem vec cutil; ne vem.Nekaj fotografij ob zastavah Argentine, Cila inCluba Andino - toda zaradi silnega vetra smose kmalu umaknili na visino 4000 metrov, to je80 metrov pod vrh, kjer smo v zatisju pomalicalislanino, prepeCenec, suhe slive, caj in sir.SMUCANJE V DOLINOVsaka naveza se je spuScala po svoji smeri.Med potjo smo malce zasli, vendar smo ob 3.uri ze bili v campamento 5, kjer smo pribliznoeno uro pocivali. Da - pocivali: nihce ni govoril,vsak je bil sam s seboj. Dasi se ni nobensmejal, smo bili vsi veseli, srecni in praznicnonam je bilo pri dusl To so pricale oci, ki sozarele vsem, prav vsem; pa meni tudi? Ne vem.A cutil sem v sebi moc, radost, veselje. Vse semi je smejalo.Razdrli smo sotore, zviti deli so romali na svojamesta v nahrbtnike in prvi, ki se je locil od tegakraja, sem bil jaz. Sicer nerad priznam, a resje, da sem presneto slab smucar. Moj »sistem«je bil zelo enostaven: spustil sem se in slo jevedno hitreje, z nahrbtnikom na rami, s palicamiv roki, brzelo je vedno umeje. Sumelo je podnogami, Sumelo po glavi - bums! - in samozakadilo se je, hvala Bogu. Sistem ni ravnopriporocljiv, vendar sem se Se kar dobro ustavijal.Pobral sem se - in dalje. Najhuje je bilo nastrmini med razpokami. Najprvo sem sestopalbrez smuci, a udiralo se mi je do kolen. Navezalsem torej na smudi »pse« (koze) in prek psovse usnjen pas in se spustil. Slo je po nogah,po hrbtu, sede in stoje, z glavo naprej in zopetz nogami naprej: pravim, slo je, in to je edino,kar je zanimivo. Toda da bo vse jasno: bil semna vrvi trojke doktor, jaz in kot zadnji Carlos.Moker sem priSel v dolino, moker od potu insnega, a prisel sem. Skupina pred nami, drugistirje tovarisi, je sedela v snegu in opazovalaves ta cirkus: to je bilo smeha! Toda ko smobili izven obmocja razpok, so tudi oni vstali inse zakadili nizdol po snegu. Vedno manjsi sobili, slednjic so bili samo se pike, ki so seizgubljale v daljavo.Premaknil sem se in se nazadnje tudi samspustil. Mimo uses mi je zvizgalo, brzelo je vdol - to pot nazadnje le nisem padel. Brzel semza njimi, pot je bila se dolga. Vode ni bilonikoder, samo v cevljih je obupno zlobudralo.Tu in tarn sem v daljavi videl tocke, tovariSenase skupine, in zopet sneg - za spremembopa je bila tu in tarn razpoka. Slednjic semdohitel Carlosa, ki je rekel, da me caka. A tudipotem je ostal dalec za menoj.100 KM SNEGA V SESTIH DNEHPrisel sem v campamento 4 bolj mrtev kot ziv.Snel sem nahrbtnik, pograbil svojo skledo insedel na kamen ob toimunu, ki se je nabral obtopljenju ledu. Zajel sem vodo in cutil, da semnajsrefinejSi dlovek na svetu. Sedel sem obvodi in poslusal kaplje, ki so kapljale od skledice.Voda - da, voda!Srknil sem in nisem odnehal, dokler ni bilalitrska posoda prazna. Zajel sem znova. Srecensem bil in vse se mi je smejalo. Voda! Tekodina 321

PLANINSKI VESTNIKje bila ledeno mrzla, a ni me motilo. Samo dase je pile (Samo zelezna narava pisca je moglabrez skode zdrzati ta atentat na zdravje; - op.Vojko Arko.)Zajel sem. Ni se mi vec mudilo. Cakal sem ingledal. Pocasi sem izpraznil posodo in zajel Seenkrat. Bil sem zadovoljen s tern dnevom. Selsem spat in spal sem sladko pod milim nebom,pod Juznim krizem, ki sem ga tako zelel videti,ko sem bil se majhen in nam je stari salezijanskimisijonar govoril o Patagoniji in Juznem krizu.Mislil sem na njega. Spal sem kot padisah insem se zbudil z izredno zeljo po jedaci. Pa semse posteno najedel, saj v mojem nahrbtniku ninicesar manjkalo.Po zajtrku smo zbrali kramo v taboriscu 4,pospravili sotore in nadaljevali povratek. Medpotjo se je vsak na tihem veselil, da je stvartako dobro sla. Dosegli smo taborisce 3. kjer jebil en sotor in se nekaj drugih stvari. Ostali smotarn do 3. ali 4. popoldanske ure ter tako prebilivrocino dneva pod sotorom, kjer smo se pridnozalivali s cajem. Vsi smo bili malce utrujeni,vendar je vse bodrilo veselje, da se bomo takohitro vrnili. Popoldne smo pospravili taborisce,nalozili kramo v nahrbtnike, obuli cevlje, zapelismuci in se predali neizmerni beli ravnini. Protiveceru, ce imamo sreco, smo brez tezav lahkona nunatakru.Tako smo premerili v sestih dneh prek 100kilometrov razdalje, osvojili Sv. Valentina innapravili visinsko razliko od 0 do 4080 metrovter od 4080 do 700 metrov nazaj. Po mojem jeto prav cedno delo in ni treba se tega, da bimorali premagovati tehnicne ovire v gorskemsmislu. Pri tern naporu dvomim, da bi take oviresploh zmogli.Sonce je zahajalo, ko smo odpeli smuci naTakle je pogled z vrha San Valentina proti jugovzhodu:povsod vrhovi, led in sneg1'IIIIIIIIMIMiillilBBBMMMMkoncu ravnine, uro dalec od nunatakra. Trebase je bilo po precejsnji strmini spustiti se ssmufimi na rameh v kotlino. Prisli smo - ali,bolje receno, privlekli smo se drug za drugim vtaborisce. Nikomur se ni ljubilo niti govoriti,vsem je bilo vsega zadosti. Sneg, ki ga je sonceprecej zmehfialo, se je na zadnjem koncu potiudiral celo pod smucmi, kaj sele pod nogami,tako da noben korak ni bil gotov. To je zdelalovse.Sprejel nas je Emilio s toplim cajem, poznejepa nam je pripravil se makarone. To je bilagostija! Toda mi trije, namrec Dinko, Tirolec injaz, smo prosili za dovoljenje, da se posebejpoteSimo svojo lakoto, ki se je zadnji danprebudila z vso mocjo in klicala po zadoscenju.Dobili smo dovoljenje brez pridrzka in kuhalnikje zacel sikati svoj plamen ob posodo. Sedelismo okoli kot sveceniki in cakali s prekrizaniminogami na tleh sotora. Oci so se vsem svetilev skrivnostnem ognju. Ko je voda zavrela, smovanjo vsuli koruzni zdrob in nato zabelili. Zabelaje bila sestavljena iz ene konzerve paradiznikov,ene konzerve govejega mesa (cornedbeef) in slanine: najprvo sem zrezal slanino nakose in jo olupil, nato sem nalozil na kosezrezano mesno konzervo in na to se paradiznik.To je bila zabela za poiento v eno in pollitrskiposodi.Prijatelja sta moje neprecenljive kuharskezmoznosti mocno pohvalila in mi dala vse priznanje.Zavreli smo se kavo, da poplaknemopoiento in tako nas je zaiotila pozna noc, kosmo ugasnili sveco.Drugi dan smo posteno utrujeni dospeli dotaborisca 1, Privoscili smo si spet vecerjo, daje bilo veselje, zjutraj pa smo jo potegnili dohotela, kjer smo se posteno umili, se spetnajedli in se skrili vsak v svojo spaino vreco.Vsi smo bili trdno prepricani, da bomo 10.322

PLANINSKI VESTNIKjanuarja - v najslabsem primeru! - v Barilocah.Pri vecerji smo sklenili, da bomo v sredo, 23.decembra, po moznosti pospravili campamentoII.PADEC V RAZPOKOKo smo torej prisli v to taborisce, smo takojzaceli pospravljali in basati nahrbtnike. Sprvasmo nameravaii prespali na tern kraju, ker pase je vreme slabsalo, smo sklenili, da se vrnemo.Pripravili smo si juzino in se potem odpraviliv dolino, da bi prespali v campamentu 1: hotelismo praznovati sveti vecer v hotelu z oskrbnikovodruzino, pa smo kljub dezju odrinili dalje. Karsmo pustili, je bil prazen sotor. Sli smo raztreseni,zadnji sem bil jaz, pred menoj pa je hodilBirger. Priblizno eno uro od campamenta je bilzelo kocljiv teren: ne po ledeniku in ne posuhem nisi mogel varno hoditi, pa so nekateriizbrali pot po ledu in drugi po suhem. Tirolec jepred menoj stopil z ledu; derez ni snel, temvecje hodil po skalah z njimi. Hotel sem se podvizati,da ga dohitim, a preden mi je to uspelo,je spet izginil med stolpi ledu na ledeniku.Gledal sem za njim in ga opazil med stolpoma,se trenutek - in mu je zdrcalo. Po padcu se mije zazdelo, da je zgrmel globoko.Vrgel sem z rame nahrbtnik in plahto, s katerosem bil pokrit, in s cepinom v roki hitel protikraju, da bolje vidim, kje je. Zaslisal sem globokov ledu stokanje. Nastavil sem roko na ustain zakrical: »Vrv, vrv, Birger je padel!« Nizje doliso se ustavili, a me niso razumeli. Ponovil semklic o nesreci in potem med ledom izginil vsmer, kjer je izginil Tirolec. Pred menoj se jecez nekaj trenutkov odprla poc; dve steni sta jotvorili, ena ledena in ena skalnata. Tirolec jezdrsnil do sem in ker se ni mogel niti ujeti, nitiodskoditi, je zdrsnil notri. Odpel sem dereze inzacel lesti v zrelo, a ga nisem mogel videti.Medtem sta prisla Se Dinko in Carlos in vrglavrv v brezno. Birger se je oglasil, sam privezalnahrbtnik na vrv in Dinko je spravil prtljago nadan. Nato se je Tirolec se sam navezal in sampriplezal ven. Vrv, ki jo je Dinko spustil, jemerila 25 metrov in ce odstejem za vozel 5metrov, je Tirolec frcal 20 metrov globoko in semu ni nic zgodilo. Res sreca! Toda omenim naj,da so bila tla, kjer se je ustavil, pokrita z debeloplastjo majhnih kosckov ledu, ki neprestanopadajo v globino, in to je ublazilo padec. Oddahnilismo se: ne le, da bi nam bilo zal zanj, tudiza nas ne bi bilo prav nic prijetno spravljatiranjenca v dolino.Pocasi smo se priblizali hotelu ter prikolovratilitja premoceni in - priznam - tudi malce utrujeni.KONEC MORECEGA CAKANJAIzpolnili smo svojo nalogo v tern kraju. Steli inracunali smo, kdaj pridemo v Bariloce. Optimistiso bili prepricani, da za novo leto, pesimisti paso menili, da za Tri kralje.Z vso vnemo smo pripravili praznik bozica. Nicni manjkalo. Nihce ni slutil, da bomo tako dolgosedeli v tem kraju.Pa vendar smo danes ze 18. januarja in je dvepopoldne. Roji mi po glavi, da bomo moralimisliti na resitev s splavom.A kaj, strela, je to - ali so ljudje ponoreli? Vsevpije: »Lancha«.Skocim k oknu in res se ob pomolu ustavljabarka. Vse vpije, kricim tudi jaz.Se isti dan smo se vkrcali z vso ropotijo nabrod. Ledenik se je lomil kot ponavadi, grmeloje, voda je sumela in se penila.Hitro smo izgubili izpred oci ledenik sv. Rafaela.. Hvala ti, nadangel Rafael, ti zascitnik potujocih,ki si spremljal Tobija in ga cuval nezgod in situdi nad nami razpel mehke peroti svojih kril nabozji ukaz!VISOK JUBILEJ PROFESORJA IN PLANINCAHINKO URSIC - OSEMDESETLETNIKJANEZ DOLENCTolminski rojak Hinko Ursid obhaja 30. julijaletos svoj 80. rojstni dan. Pregled njegovegazivljenja in dela je izsel v PV ze leta 1971, zasestdesetletnico. Tokrat sem ga v zacetku majaletos obiskal v njegovem tolminskem stanovanjuin povedal mi je se marsikaj novega osvojem zivljenju.Hinko, kje in kaksne so tvoje korenine?Oce in mati sta bila s Sela pri Volcah, doma zmalih kmetij. Oce je hodil najprej drvarit v daljnekraje, potem je delal pri gradnji zeleznice poSoski dolini in po vojascini postal zeleznicar,progovni cuvaj. Rodil sem se na zelezniskipostaji v Sentmavru pod Sabotinom. Ko so menesli h krstu, so se botri napili in me pozabili vgostilni na peci.Kako si pretivei otroska ieta?Nisem bil se Stiri leta star, ko so Italijani napadliAvstrijo. Zaradi blizine meje so naso druzinopreselili najprej v Breze na Korosko, potem pav Radovljico. Tu sem hodil v osnovno solo, kjerme je ucil znani bovSki solnik Franjo Klavora,tedaj lep, mlad ucitelj. Vsako jutro je pregledal,ce imamo umita usesa in rake.Kako si se pa solal na srednji soli in uzivalsolske poditnice?Radovljiski dekan Fatur, sorodnik pisateljiceLee Fatur, je posredoval, da so me sprejeli vSkofove zavode v Sentvidu. Tarn sem imelodlicne profesorje: Breznika za slovenscino(bil sem mu razredni bralec), Bevca za latinScinoin grscino, Solarja za francoScino, Samsoza nemscino in Trdana za najljubsa mi predmeta- zemljepis in zgodovino. O pocitnicah semimel dobro dijasko druzbo; kopali smo se v SaviBohinjki pod Cajhnovim jezom. S svojo druzbosem tudi zacel hoditi v hribe: najprej na Begunj- 323

PLANINSKI VESTNIKscico, Stol in Golico, koncno na Triglav - letoza letom.Kako si se odlocal za univerzo in Studiral navisoki Soli?V sedmem in osmem razredu gimnazije nisemve6 napisal, da se zelim posvetiti duhovskemustanu. Vendar je mama rahlo upala in zato sempo maturi zelo okleval. Sosolec Tine Orel, kise je vpisal na slavistiko, me je opozoril nazadnji dan vpisa in vpisal sem se na studijzemljepisa in zgodovine na ljubljanski Univerzi.Vecinoma sem se vozil z vlakom na predavanja,le pred izpiti sem si vcasih poiskal sobico vLjubljani. Sdasoma sem prisel tudi do majhnestipendije. Za Melika sem napisal seminarskonalogo Rodbinska in hisna imena v radovljiskidekaniji, v kateri sem ugotovil, da so fantje odtu hodili po neveste v Selsko dolino. Za Kosasem napisal Zgodovino Radovljice; svetovnozgodovino me je ucil Saria, jugoslovansko paRadojcic. Studiral sem poCasi in veliko braiknjige zalo2be Hram in Modra ptica. Se vednosem v druzbi hodil v hribe, imeli pa smo tudiprecej geografskih ekskurzij. Diplomiral semleta 1937.Kaj pa po diplomi - ali si naSel sluzbo?Po diplomi sem sel k vojakom, na 9-mesecnooficirsko Solo v Gorazde, in postal podporocnik.Po vmitvi sem bil poldrugo leto brez zaposlitve,sele leta 1939 sem dobil mesto honorarnegaucitelja na mesdanski soli v Mezici, kjer je bilovse drago in nihce ni maral tja. KoroSko imamv lepem spominu. A ze naslednje solsko letosem bil premesien na IV. gimnazijo v Ljubljani,kjer sta mi bila kolega pisatelj Ivan Pregelj inraziskovalec Sredko Brodar. Kmalu sem bilkot rezervni castnik mobiliziran, vojna vihra seje blizala.Kako si prebil drugo svetovno vojno?Pa napadu na Jugoslavijo so nas na madzarskimeji ujeli Nemci in odvlekli v nemska taborisfiaza vojne ujetnike. Tarn mi je zelo koristil castniskidin. Ze jeseni 1941 so nas premestili vitalijanska taboriSca, v Abruzze. Tarn sem bil vdruzbi slikarja Marija Preglja, ki me je dvakratportretiral. Po italijanski kapitulaciji sem se oktobra1943 vrnil v Ljubljano, kjer me je se vednocakala sluzba na IV. gimnaziji. V zimi 1944/45sem nekaj mesecev moral delati pri gradnjiutrdb na Krasu. Sicer pa je zaradi neprestanihalarmov bilo malo pouka.Kakoje bilo s tabo po koncu vojne maja 1945?Ko smo junija 1945 zakljucili na IV. gimnazijipouk, nas je nekaj mlajsih profesorjev zbralreferent za srednje solstvo Viktor Smolej innas poslal v Ptuj obnavljat slovensko gimnazijo.Med nami je bila tudi Stana Musar, mojabodoca soproga. Tu smo organizirali najprejdopolnilne tecaje, kasneje pa redni pouk. Predensmo zakurili peci, sem segel v eno in naselrodne bombe, ki so jih pustili Bolgari. Gorje, cebi bili kar zakurili! Ob koncu leta 1946 je zbiralaErna Musarjeva solnike za delo na Primorskem.Prijavila sva se oba z zeno, a sluzba jebila samo zame. Stana je s sinckom Rokom slaudit v Radovljico. V Portorozu smo ustanovilipodruznico tolminskega uciteljisca, nekaj casasem bil tarn tudi ravnatelj dijaSkega doma. KerProfesor Ursic na planini Razor leta 198S ob 90-letnicimi lofieno zivljenje od zene ni ugajalo, semprosil za premestitev na tolminsko ufiiteljiSce.Jeseni 1948 sem prisel v Tolmin.V Tolminu si torej ze ve6 kot pol stoletja. Kakosi prezivel ta cas?Na Tolminskem se dobro pocutim, saj so tumoje korenine; poleg tega imam rad domaceplanine. Ucil sem na uditeljisdu; po treh letih sougotovili, da nisem idejno »cist« in sem moralza tri leta na nizjo gimnazijo, kjer je ucila tudizena, ravnatelj pa je bil Franjo Klavora. Ko jesla nevihta mimo, sem se spet vrnil na ufiiteljiSce,ki se je 6ez leta spremenilo v pedagoskogimnazijo. Rad sem bil med mladimi, rad semz njimi hodil na Sportne dneve v tolminske hribein tudi na daljse ekskurzije po Jugoslaviji. Zveseljem sem se vkljuCil v tolminsko planinskodrustvo, bil dolga leta odbornik in se trudil zlastiza gradnjo planinske ko6e na planini Razor.Pisal sem clanke v PV, v oba tolminska zbornika;za Savnikov Krajevni leksikon sem opisalpol Tolminske. Po 40 letih dela v prosveti semleta 1979 od§el v pokoj in ze kot upokojenecnapisal geografski del Fonove knjige DolinaSoce. Kratkocasim vnuke, gledam TV in velikoberem; se vedno sem naroCnik PV in ga zveseljem prebiram, ceprav zaradi obolelegakolena v hribe ne morem vec hoditi...Hvala Ti za pogovor in ze sedaj vosdim vsedobro za jubilej!Se vedno se trudlmo, da bi do stoletnice Slovenskegaplaninskega drustva In njegove naslednlce Planinskezveze Slovenlje vsaka slovenska planlnska druzlnabrala slovenskl Planlnskl vestnlk, najstarejsl mesecnlkna Slovenskem, ki kljub vsem tezavam vseskozl izhajav slovenskem jeziku. Poskuslte mu prldobltl kaksneganovega narocnlkal

PLANINSKI VESTNIKNEKAJ GORNlSKIH CILJEV V KARNIJSKIH ALPAHVRHOVI NASIH STARIH PLANINCEVANDREJ STRITARKamijske Alpe Slovenci zelo malo poznamo alipa o tern molcimo. V zadnjih nekaj desetletjihPlaninskega vestnika sem zasledil le eno daljSoserijo potopisnih Slankov Viktorja Vovka oKarniji v Sestdesetih letih.Karnijske Alpe se imenujejo gore med Julijci inDolomiti. Zacnejo se nad Trbizem, koncajo paskoraj pri Treh Cinah. Prvic so me zamikale, kosem z vrhov v Zahodnih Julijskih Alpah zrlnaprej proti zahodu. Sedaj vem, da me je takratnajbolj pritegnil Zuc dal Bor. Potem ko svaprehodila ze vecino nasih in Zahodnih Julijcev,sva pred dobrim letom z zeno sklenila, daposkusiva spoznati se te gore.Nabavil sem italijanske zemljevide, ki so seizkazali za izvrstne vodnike, pa sva zacela.Tukaj bom skuSal podati opise dostopov nanajzanimivejSe vrhove, saj sva na svoji kozicutila, da jih nasim gornikom manjka.Na vse vrhove so naju peljale markirane poti.Vendar je to marsikje pomenilo cisto nekajdrugega, kot obidajno pomeni markirana pot prinas. Praviloma imajo Italijani z oStevilcenimimarkacijami (rdece-belo-rdece crte) oznacenepoti do vznozij ali med kocami. Te poti sopodobne tezavnosti kot nase, zato se jih brezproblemov lahko loti vsak planinec, ki se znajdena markiranih poteh pri nas. V knjigi »l SentieriMontani del Friuli - Venezia Giulia«, ki jo jeizdala zalozba Lint v Trstu, napisal pa MarioGalli, so zbrani osnovni podatki o teh poteh.Drugace pa je z vzponi na vrhove. Od zadnjelazje Skrbine ali sedla naprej so poti markirane,vendar z drugacnimi markacijami (rdeci krogi,rde6e lise ali pa oznaka Alta via). Varovala sozelo redka. Pot je veckrat speljana po terenu,ki bi ga alpinisti ocenili s I. in II., kako zavarovanomesto pa bi si prisluzilo celo III. tezavnostnostopnjo. Zato vzponi na vrhove zahtevajo izkusenegagornika ali pa zanesljivo vodstvo. Pravzato so bili nama tako zelo vsec.Ce smo doma v osrednji ali zahodni Sloveniji,je vzpon na vsakega od petih opisanih vrhovmozno opraviti v enem vikendu. Do izhodiScaje le eno do dve uri voznje vec kot do izhodiscza nase gore.Priporocam uporabo naslednjih zemljevidov:Za vzhodni del (Creta Grauzaria, Zuc del Bor,Monte Cavallo):- Tabacco, list 18, »Alpi Carniche OrientaliCanal del Ferro«, v merilu 1 :25000;- »Alpi Giulie e Carniche Orientali«, izdajaLagir Alpina v merilu 1 :50 000.Za zahodni del (Clapsavon, Cridola):- »Carta dei sentieri della Carnia« v merilu1:25 000, izdala Communita Montana dellaCarnia;- Tabacco, list 02, v merilu 1 :25000,CRETA GRAUZARIA, 2065 mCreta Grauzaria je zelo markantna gora, nemore pa se pohvaliti z veliko viSino. Dviguje sezahodno od doline Aupa v vzhodnem delupogorja. Sestoji iz vec stebrov, grap in vrhov,ki zelo pripomorejo k njeni slikovitosti. Dobro jeobiskana. Vkljucena je v Pot prijateljstva trehdezel, zato jo vsako leto obiSce tudi nekajSlovencev. Severno pod njo je oskrbovanakoca. Druzbo ji dela nekoliko viSji vrh Sernio,ki je tudi vreden obiska.Pod vzhodno steno stoji bivak, do katerega jespeljana markirana pot. Stena je popularnotoriSce videmskih alpinistov. Za navadne gornikepa je pot do bivaka postala zanimiva predkratkim, ko so jo podaljSali po policah okolijuznega dela gore, tako da jo je sedaj moznoobkroziti.Opisal bom vzpon na vrh mimo ko6e iz dolineAupa.Izhodisce:V dolino Aupa najhitreje pridemo iz Trbiza poKanalski dolini do kraja Moggio, kjer zavijemodesno. Od meje pri Ratedah je do Moggia60 km. Seveda je do tja mozno priti tudi prekprimorskih mejnih pehodov in mimo Humina(Gemone) proti severu.Iz Moggia se peljemo Se nekaj kilometrov navzgorpo dolini Aupa severno mimo kraja Dordolla.Pri dobrem smerokazu zavijemo zahodnostrmo navzgor po ozki asfaltirani cestici. Ze ponekaj sto metrih jo je konec; tu pustimo avto.Druga moznost z Gorenjske je odcep desno zev Pontebi in voznja cez nizek prelaz Aupa. Tapot je nekaj krajSa, vendar bolj ovinkasta innam zato vzame vec casa. Pokrajinsko pa jezelo lepa.Dostop:Dobro nadelana pot Stevilka 437 nas v uri inpol pripelje prek opuscene planine Flop dokoce Grauzaria na viSini 1250 metrov. Poleti jeoskrbovana in je tarn mozno tudi prespati.Pod kofio se pri potocku odcepi na levo potStevilka 444. Po njej se vzpenjamo strmo navzgorv velicastno grapo. Ceprav je grapa zelorazbita in polna gruSca, je pot lepo speljana inse po njej ni tezko vzpenjati. Po slabih dvehurah od koce pridemo na Skrbino Portonat, kije le Se 200 metrov pod vrhom. Pot Stevilka 444se nadaljuje po drugi strani navzdol do krajaGrauzaria v dolini Aupa.Vzpon:Od Skrbine naprej pot ni vec oStevilcena (!);oznacena je le z rdecimi pikami. Vstop je levonad Skrbino.Prvih nekaj metrov je kar tezkih, vendar je tohkrati najtezji del poti, zato kar korajzno naprej.Tarn smo se tako nizko nad gruScem, da se 325

PLANINSKI VESTNIKnam se padca ni treba bati. Nikar pa ne poskusajtebolj v levo, saj ni nic lazje.Pot naprej je zracna, ni zavarovana, vendar jezelo lepo speljana. Zahteva zbranost in nekajtelesne spretnosti, ni pa pretirano tezka. V slabiuri od skrbine smo na vrhu, kjer je ob Marijinemkipcu prav malo prostora. Za celoten vzponpotrebujemo 4 do 5 ur. Sestopimo po isti poti.Priporocam vsem, ki zmorejo malo tezje poti inki radi »odkrivajo« nove planinske cilje!ZUC DAL BOR, 2194 mZuc dal Bor lezi zahodno od Kanalske doline inje tako Zahodnim Julijcem najblizji karnijskisosed. Prvic sem opazil njegovo drzno obliko,ko sem s Poliskega Spika ogledoval neznanemi gore na zahodu. Poleg njegovega izrazitegavrsnega stolpa mi je domisljijo zbujalo tudinenavadno zvenece ime. Na severovzhodnostran pada v strmi, razdrapani steni, jugozahodnapobocja pa so zaradi nizke visine precejtravnata. Njegov greben se na severu nadaljujev nekoliko nizji Chiavals, potem pa se bistvenozniza. Travnata pobocja so porasla z mnozicoplanik in drugega cvetja.Vzpon na Zuc dal Bor je markiran, vendar jekljub temu tezak. Toplo pa ga priporocam, sajje tako dostop kot sam vzpon izredno lep zaradislikovitega okolja in tezavnosti.Potem ko sva samo s pomocjo zemljevidazlezla nanj, sem cisto po nakljucju odkril, da jev tern glasilu ze bil objavljen obsezen clanek ovzponu nanj. Bilo je to daljnjega leta 1908,napisal pa ga je-kdo drug kot najbolj zagnanslovenski gornik tistih casov, dr. Henrik Tuma!Prav zabavno je bilo prebirati, kako je on zlezelcez mesta, ki so bila takrat se tezja, kot sosedaj. Tarn sem tudi zvedel, da Zuc po furlanskopomeni »toliko kakor spicast stozec«, borpa »prodov kamen rdece barve«.Izhodisce:Ceprav je vzpon po markirani poti mozen tudiiz Kanalske doline iz vasice Roveredo ali izChiusaforte, bi kot izhodisce priporocil dolinoVal Aupa in kraj Pradis. V Val Aupa z Gorenjskenajhitreje pridemo tako, da se po Kanalskidolini peljemo do kraja Moggio in tarn zavijemodesno po ValAupa navzgor (glej tudi opis CreteGrauzarie). Ze po nekaj kilometrih smo prikazipotu, ki nas usmeri desno navzgor v doberkilometer oddaljen Pradis. Na koncu vasi je obnovo asfaltirani cesti prometni znak, ki vozilombrez posebnega dovoljenja prepoveduje voznjopo njej. Ko pa smo o tern pobarali domadine,so samo zamahnili z roko in nas potolazili, davsi vozijo kljub prepovedi. Tako smo si tudi miprihranili nadaljnjih pet kilometrov.Na prvem kriziscu nad vasjo moramo zaviti nadesno. Cesta nas pripelje nad stransko dolinoVal Alba. Avto pustimo na parkiriscu pred zapornico,ki nam dokoncno prepreci nadaljnjovoznjo. Do tu je od meje 70 kilometrov ali enaura voznje. Smo priblizno 1000 metrov visoko.Na nasprotni strani doline lahko vidimo pobocjaZuc dal Bora, ki s te strani niso tako mogodna326 kot s severozahodne, saj so porasla s travo.Dostop:Od parkirisca nadaljujemo po cesti se pribliznodva kilometra mimo predora, skozi kateregaimajo speljan plinovod, do odcepa kolovoza nadesno navzdol. Odcep je oznacen s kazipotiproti bivaku Bianchi. Potem ko preckamo strugopotoka, sledimo zelo lepo speljani, ceprav strmimulatjeri, ki je bolj na redko markirana s stevilko428.Hojo po cesti si lahko skrajsamo tako, da jo odparkirisca uberemo po poti pod cesto. Markiranaje s stevilko 450. Tudi ta nas pripelje cezpotok in se pridruzi poti 428.Sprva hodimo skozi gozd, v vrsnem delu pa jepot mojstrsko speljana prek skalnatega pragana planoto, kjer je bila vcasih planina Chiavals.Na njenem robu stoji bivak 1712 metrov visoko.Lepo je vzdrzevan (odeje, kuhalnik, 9 lezisc).Do tja smo hodili dve uri. Tik preden pridemona planoto, je ob poti skromen studencek.Pot do bivaka je tako lepa, da jo priporocamtudi tistim, ki na vrh ne zmorejo. Nad bivakomje skrbina v grebenu, do katere se je enostavnopovzpeti. Prav tako ni tezak vzpon na sosednjimanj drzen Chiavals.Vzpon:Od bivaka dalje hodimo po Alta via C.A.I.Moggio. Zanjo se zlasti velja vse tisto, kar semomenil o markiranih poteh na vrhove v uvodu.Vzpon na Zuc, ce ne bi bil markiran, bi mirnoocenili s tezavnostno stopnjo I do II, eno mestoIII.Takoj za bivakom krenemo desno po poti 425,ze po nekaj deset metrih pa zavijemo levonavzgor cez travnat stozec do skalne stopnje.Po grapi in travnem pobocju dosezemo greben.Odpre se nam razgled na vzhod proti Julijcemin na sam vrsni cok, ki ga do sedaj nismo videli.Grebenu sledimo po potki visoko med Kanalskodolino na eni strani in Val Alba na drugi.Ponekod moramo malo poplezati, najtezji pa jetrimetrski spust cez skalno stopnjo v manjso§krbino. Razen kamina tik pod vrhom je tonajtezje mesto na poti.Tik preden se greben strmo dvigne, moramocez kake pol metra siroko grebensko rez, ki jena obe strani strmo odsekana. Za njo se grebenuumaknemo v desno in precimo izpostavljenatravnata pobocja. Spet sledimo grebenu, doklerse kondno ne spustimo do skrbine pod samimvrsnim cokom. Vrh je kakih 150 metrov nadnami in je s te strani videti nedostopen. Pot naspopelje okoli njega cez juzna pobocja v skrbinona vzhodni strani. Malo pod njo se ji prikljucitudi drugi mozen pristop, ki pride naravnost izKanalske doline.Zadnji del vzpona je zavarovan, sicer bi bilasmer brez plezalne opreme za navadne gornikeneprehodna. Najprej precimo po ozki in izpostavljenipolicki na levo, dokler ne pridemo dokljuCnega kamina. Cez spodnji del moramozlesti kar sami, cez zgornji previs pa nampomaga prosto viseca veriga. Nad kaminom seenkrat malce zoprno precimo na levo in koncnostopimo na vrh. Od bivaka je dve uri.Takole pa je ta zadnji del od skrbine videl Tuma:

PLANINSKI VESTNIK»Tu je treba vsekako sledi okovane 6evlje terpustiti nahrbtnike in cepine in treba je pozornostiin gibdnosti. Iz dolinice se stopi na pedsiroko skalnato polico, ki vodi okoli navpicnestene do kamina. Zadnji korak je treba storitiposebno previdno, kerje skala nad polico izbo-6ena, vendar so prijemi v skalo dobri, Tako sepride v ozek, globok in strm kamin z lomljivimiskalami. V sredi je kamin zaprt z velikim kamnom,ki se je vanj zagvozdil. Tu je treba nekolikotelovadbe; sicer se leze po zlebu oprto obsteno, s vsemi stirimi, ali kakor pad potrebananese. 2leb vede tik pod vrh: se nekolikovisokih, skalnatih stopnic in na vrhu smo.«Pot je izredno zahtevna, vendar hkrati izrednolepa. Hoja po izpostavljenem grebenu zahlevaskrajno koncentracijo, toda hkrati nudi izredneuzitke. Krona vsega pa je tehnicno tezak inizpostavljen vzpon na sam vrh. Priporocamvsem, ki vedo, koliko in kaj zmorejo v gorah.Sestopimo po isti poti, lahko pa poskusimo tudipo tisti, ki se odcepi pod zadnjo skrbino. Nekolikonizje se ta pot zdruzi s potjo stevilka 425,ki nas prek skrbine Fonderis pripelje nazaj nazahodno stran gore do bivaka.MONTE CAVALLO, 2239 mMonte Cavallo ali Rosskofel je vrh nad znanimsmuciscem na Mokrinah (Nassfeld). Poleg njegasta se zanimiva soseda Trogkofel in Gartnerkofel.Vrh Monte Cavalla lezi v celoti naitalijanskem ozemlju.Vsi so podobni naSim Karavankam, travnati inbolj oblih oblik. Monte Cavallo pa ima karizrazito severno steno in je zato bolj privlacen.Izhodisfee:Z avtom se peljemo do Mokrin bodisi cezAvstrijo (boljsa cesta) ali pa cez Italijo mimoTrbiza do Pontebbe in po vijugasti cesti naPasso Pramollo (italijansko ime za Nassfeld).Ob zadnjem desnem ovinku pred mejo naitalijanski strani je postavljena obmejna policijskapostaja. Avto pustimo na parkiriScu ob njej.Dostop:Od parkirisca sledimo markirani poti po dolininavzgor in smo prav kmalu na lepi planiniCasera Winkel. Po slabi uri hoje pa se znajdemopod severno steno Monte Cavalla.Vzpon:Za vzpon se nam ponujata dve moznosti. Tisti,ki so sposobni nekaj plezarije, si lahko izberejomarkirano pot Via Fausto Schiavi, ki se odcepilevo navzgor v steno. Ze pri odcepu nas tablaopozori, da gre za zahtevno pot. Res je narejenatako, da so markirali plezalno smer kakedruge stopnje. Varoval ni! Tezave so v spodnjemkoncu, kjer moramo premagati nekaj skalnihstopenj. Zgodaj poleti nam lahko nagajajosnezisca pred vstopom v steno. Visje zgoraj potzavije levo in potem naravnost navzgor dosezerob vrsne planote. Po njej se potem sprehodimodesno do sirokega vrha.Ce pa nas plezarija ne mika, nadaljujemo podolini navzgor po markirani poti v skrbino severozahodnood vrha. Do nje si moramo nekajkratpomagati z rokami. Nad njo pa zavijemo levogor, spet sem in tja ob pomoci rok, klinov injeklenic do vrha. Pot ni zelo zahtevna.Po eni ali drugi variant! je do vrha slabe tri ure.Sestopimo po isti poti. Lahko pa se vrnemo naMokrine po avstrijski strani cez travnike, kjer sopozimi smucisca. Zal ne vem, kako je s pravilio prehajanju meje!CLAPSAVON, 2462 mMed zgornjo dolino Tilmenta na juzni in dolinoSauris na severni strani lezi gorska skupina znajvigjim vrhom Monte Bivera, 2474 m. Sosednjivrh je Clapsavon (furlansko: clap = vrh, savon= milo, torej Vrh mila, ali pa 2ajfni vrh). Skupinalezi na skrajnem jugozahodnem koncu KarnijskihAlp. Na juzni strani Tilmentske doline je zerazgibana skupina, ki ji pravijo kar predgorjeKarnijskih Alp, na zahodu pa je zelo blizu mejapokrajine Cadore in s tern pravih Dolomitov.Clapsavon in Bivera sta obsirno opisana vclanku Viktorja Vovka v PV letnik 1962. Prvopristopniknanj je bil Valentin Stanic leta 1826.Najblizji pristop na en ali drugi vrh je iz Saurisaoziroma se visje lezece planine Razza. Midvasva se vzpela z juga, iz kraja Forni di Sopra.Drugi vrhovi v skupini okoli Clapsavona inBivere so precej nizji in precej travnati. Zamikal 327

PLANINSKI VESTNIKnaju je le Crodon di Tiarfin (ze ime je imenitno),ki je bil od dalefi videti nedostopen.Izhodisce:Od meje v Ratecah do podnozja je nekaj veckot 100 kilometrov. Peljemo se skozi Pontebona jug do Venzona, tarn pa na zahod mimoTolmezza (po slovensko Tumec) skozi Ampezzov Forni di Sopra, ki je zadnji kraj pred Passodi Mauria.Dostop:V Forniju zacnemo na glavnem trgu in se poulicah napotimo do potoka, ki s severa tede vTilment. Pri enem od mostov zasledimo zacetekmarkacij poti stevilka 210. Sledimo ji sprva pocesti vzhodno navzgor do zadnjih his, nato papo kolovozu vedno bolj proti severu v Val diCiasara. Po dobrih dveh urah hoje smo naplanini Monte Maggiore, 1729 m, zahodno podvrhom Clapsavona. Markacijam poti 210 sledimonaprej na sever se slabo uro do sedla 2051metrov visoko, s katerega se nam odpre razgledna sever proti grebenu Karnijskih Alp na meji zAvstrijo. Tik pod nami pa je planina Razza indolina Sauris.Vzpon:Od sedla dalje je pot Se naprej markirana,ceprav ni ostevilcena. Vendar pa ni zahtevna,saj niti rok ne bomo potrebovali. Na sedlu seobrnemo desno in se prek nezahtevnega zahodnegapobocja vzpenjamo proti desni. Protivrhu se pocasi usmerimo navzgor in levo, doklerne pridemo nanj z jugozahodne strani.S sedla na vrh je eno uro hoje, skupno iz doline4 do 5 ur.Najblizji sosed, Monte Bivera, je le dobre polure oddaljen. Vmes je nekoliko neroden grebenin Skrbina.Sestopimo po isti poti. Ce pa smo na vecdnevnempotepu ali pa imamo v dolini voznika, kinam je pripravljen pripeljati avto okoli gore, selahko spustimo s sedla na sever na pianinoRazza po markirani poti.Vzpon ni zahteven, saj vrh nima drznih skalnihoblik, kot so pri nas obidajne na ten visinah.Bogato pa nas poplaca sirok razgled od Triglavado Civette.CRIDOLA, 2580 mCridola pravzaprav ne spada v ta clanek, saj jopristevajo ze med Dolomite, pa Se juzno odTilmenta lezi. Ker pa je se vedno tudi v pokrajiniCarnia in ker je lepa gora, ki bi jo priporocilzagnanim gornikom, naj bo tu zraven.Cridola je eden od najvzhodnejsih vrhov Dolomitov.Dviguje se na meji med pokrajinamaCarnia in Cadore juzno od Passo di Mauria,malo nad Forni di Sopra. VzduSje na poti nanjoje imenitno. Vse naokrog so divji dolomitskiroglji. Cridola jih ima verj kot pet glavnih. Podobniso sosednji Monfalconi. Priporocam vzponvsakemu, ki so mu take gore vserlIzhodiSce:Izhodisce je enako kot za opisani Clapsavon -328 kraj Forni di Sopra v dolini Tilmenta. Od njegase peljemo se nekaj kilometrov naprej do dobrooznacenega odcepa ceste proti koci Giaf,1408 m. Makadam do nje je zelo slab, vendarnam mucenje jeklenega konjicka po njem prihranidobro uro hoje.Dostop:Od koce sledimo poti stevilka 346 na ForcellaScodavacca, 2043 m, siroko sedlo, pravo soteskomed Cridolo in Monfalconi. Do tarn ninobenih tezav. Na sedlu zavijemo desno strmonavzgor po poti 344 v ostro skrbino Tacca delCridola, ki je ze v osrcju Cridolinih stolpov. Dotu je treba malo poplezati. Na severno stranvidimo veliko kotanjo. Od koce smo hodili triure.Vzpon:Nadaljevanje poti na zemljevidu (Tabacco) nivrisano, v resnici pa je markirano. Zavarovanoni, ceprav je plezarija mestoma II. stopnje. SSkrbine najprej precimo desno in cez lazji skokpridemo pod nekaksen kamin. Desno ob njemzlezemo (tezko) na grebencek, ki nas pripeljev grapo. Ob njej se dvignemo se nekaj desetmetrov, nato pa prefiimo v levo (zoprno). Cezmanjsi skok (tezko) zlezemo na vzhodno strangore in spet precimo v levo. Nato gremo ponekakSni grapi navzgor (najtezje mesto) in levona vrh. Od skrbine je dobra ura, od koceskupno 4 do 5 ur.Sestopimo do skrbine po isti smeri. Do avta selahko vrnemo po poti vzpona. Zelo zanimiv inpriporocljiv pa je sestop s Tacce v kotanjo naseveru (imeniten grusfi, po katerem si v nekajminutah na dnu), potem pa mimo bivaka AldoVaccari, 2050 m (lepo urejen, z odejami), cezSkrbino Fore, del Cridola, ki je vzhodno nad tokotanjo. Z nje pelje markirana pot stevilka 340navzdol na vzhodno stran in se prikljudi potimed Passo di Mauria in koco Giaf. Ta sestopje daljSi, a zelo lep. Od Tacce do kode so slabetri ure.Neza MaurerCvet v skalahPod previsno steno rastem.Od petih strani so mrzletrde skale.Posevno gledamv svoje nebo,skopo odmerjeno, ljubljeno,edino:ne more mi poslatinavpidnih zarkovne krepdilnega dezja.Edino megle,ki jih podi usodni veter,me napajajo.Zaplato sinjine,zaplato sivine,poSevne iarke ugasajodega sonca,kri umirajodega dneva -to mi delimoje edino, majhno,ljubo nebo.

PLANINSKI VESTNIKRAZMISLJANJE O NESKONCNOSTI, PREOBRAZBAH IN RELATIVNOSTILJUDJE IN DOGODKI IZPOD STENEPETER CIZMEKUra je pozna; najbrz je ze minila deveta zvecer.Lezim tu na travi pred »Burreau des Guides«in razmiSljam. In kombiniram verjetne, malomanj verjetne in neverjetne moznosti in dogodke,ki so se, ki se bodo, ki naj bi se in ki se nebodo nikoli zgodili. Sicer pa moram reCi, dasem Se kar zadovoljen.V Vrata me je s kombijem PD Dovje-Mojstranapripeljal Stanko, ko je za Aljazev dom vozilsveze oprane rjuhe. Sprva sem sicer nameravaliz Mojstrane kar pes v Vrata po tisti moreci, azame vendar tako lepi poti skozi dolino, katerezatrep se koncuje pod Steno. Stanko me jedohitel nekje Pri Rosu, ustavil avto in mevpraSal, 6e grem v Vrata z njimi, tako kot jeponavadi vzel s seboj vsakega, ki se je podtezkim nahrbtnikom pes' trudil v Aljazev dom.Sel sem v kombi in zdelo se mi je kar zabavno,ko od zacetka med pogovorom Se nisem vedel,ali me Stanko se pozna izpred stirih let, ko semdelal v recepciji Aljazevega doma; prav Cudnome je namrec pogledoval. (Stanka, predsednikaPlaninskega drustva Dovje-Mojstrana, so Mojstranianinekoc »krstili« za »Belega konja«; patega svojega vzdevka ne sliSi rad; ob njem mugredo kar lasje pokonci, Ceprav je pleSast. Nevem zakaj.) Ko sem pozneje sedel pri mizi naverandi Aljazevega doma, pa me je ofiitno zespoznal, ker me je vpraSal, kam grem jutriplezat.Popoldan je minil, zdaj je vecer. Uredil sem siprostorcek pred nekdanjo karavlo, ki je sedajurejena kot zimska soba za planince, ki so vVratih takrat, ko je Aljazev dom zaprt. Pravpride tudi nam, ki imamo premalo denarja, dabi si placali prenociSde v Domu. Iz zimske sobesem prinesel blazine, si pripravil lezisce in sezavil v Stiri odeje. Kar prijetno je sedaj, ko semSe nekaj malega pojedel.Ne, ne bom Se spal, misli mi ne dajo miru.Mogoce je tako tudi prav. Ne, gotovo je takoprav! Samo odala si bom Se obrisal, da bomlahko bolj jasno videl, ceprav v tej »egiptovski«temi ni kaj videti. Tako!kratkega spanca ni vsakic prebudil mraz intresoce se telo.Vstajanje niti ni bilo mucno, prej olajsanje. Prviplaninski »fanatiki« so se ze zbirali pred Domom,ko sem odsel. Dva sta Sla plezat v Site,jaz pa naprej do zacetka oziroma do iztekaJalovcevega ozebnika.Ko sem tu, pod Kotovim sedlom, lovil prvezarke vzhajajocega sonca, je za menoj priSIaskupina »organiziranih« planincev. Jaz sempocival ob steni, oni pa sredi ozebnika. Neumno!Vendar jim nisem rekel nicesar, ker sem sebal, da si ne bodo pustili »soliti pameti« odtakega zelenca, kakrSen sem videti jaz. Ceznekaj minut se je po ozebniku privalila velikaskala.»Pazi, kamen!« je zavpil prestrasen glas inorganizirana mnozica se je neverjetno hitro inneorganizirano raztepla v zavetja pod okoliSkeskale. Ko je imel kamen (rolling stone) prostopot, so si vsi oddahnili in se spet veselo smejali.Verjetno zato, ker ni nikogar zadelo.Ker nisem imel derez in cepina, ampak samokratko zimsko kladivo, sem se odlocil, da gremna Jalovec po severozahodnem grebenu sKotovega sedla, kjer ni snega kot v ozebniku.Morda sem Sel tudi zato, ker je severozahodnigreben Jalovca naSel mesto celo v plezalnemvodniku po Vzhodnih Julijskih Alpah, Ceprav jetu na specialki vrisana markirana in nadelanapot. To mi je bil torej prvi »solo vzpon«. VerjetnoPocitek v naravlFoto: Joco 2nidarSi6ZACETNI SOLO VZPONVecer. Pisem o dnevu, ki se izteka. Zunajvsake toliko 6asa zavije veter okoli smrek, medzatiSji se oglaSa Sdinkovec, na hodniku pavreScijo otroci. Kmalu bodo sli spat in potem bomir. V sobi z desetimi skupnimi lezisci lezimsam in piSem v postelji. V nogah je prijetnautrujenost. Kolena bolijo zaradi prejetih udarcev.06i lezejo skupaj. Saj ni nic dudnega! PrejSnjonoc sem »prespal« pod tisto ogromno jelko vTamarju, pokrit samo s polivinilom in z vsoobleko na sebi. Pravzaprav sem lahko spal lev odmorih med meditiranjem, dokler me iz

PLANINSKI VESTNIKsi takega samotnega plezanja nikoli ne bomizbral za svoj nacin alpinizma, ker tako nikoline bom prisel v doglednem casu prek stene alipa se bom pri tern ubil. Toda kdo bo pri nas naObali, kjer je plezanje se v povojih, s seboj vsteno vzel neizkusenega tecajnika, kakrsensem jaz? (Obalni Alpinisticni odsek - OAO smoustanovili sele naslednje leto; op. p.)Pot na Jalovec s Kotovega sedla imajo verjetnonamen spet nadelati, ker sem zgoraj za nekoskalo nasel skrite pripravijene skobe in kline. Stern, ko pravim spet, mislim na ferrato (»zelezna«pot) italijanskih granicarjev, ki je bila todpred vojno.Plezanje po tej nekdanji poti mi je slo kar dobro,ker sem pocasi zacel dobivati obcutek za gibanje,predvsem s strahom neobremenjeno vzpenjanjepo takem svetu. Na vrhu Jalovca semrazen tiste »organizirane« skupine planincevsrecal se nekega samotnega Belokranjca inskupaj sva jo mahnila na Vrsifi.Tarn sem v Ticarjevem domu srecal znance,alpiniste iz Nove Gorice, ki so me od nekodpoznali, vendar nismo nic debatirali. Moj sopotnikz Jalovca mi je pustil vso hrano, ki mu jeostala. Zelo sem bil tega vesel, saj sem daneszvecil le gumo, da sem pregnal obcutek lakote.Poslovila sva se: on je sel domov, jaz pa na»PoStarco« pogledat, ce imajo se kaj prostoraza cez noc.Pa ni bilo nic. »Erjavcka« pa zaprta!In tako sem sedaj tu, v Krnici. S turo cezPrisank in Razor ne bo nic. Tako pa bom imelvec casa, da bom sel v avtokamp »Martuljek«na obisk k Bozicevim. Jutri bom vstal boljpozno, saj imam cas. Sel bom cez Krisko stenov Vrata, nato pa domov. Z dvignjenim palcembom moral nekoga ujeti na cesti, ker nimam vecdenarja za avtobus.VECJE IN MANJ$E NESKONCNOSTIUra mora biti ze prek polnoci, kolikor lahkopresodim po polozaju Velikega voza glede nazvezdo Severnico, ki zakljucuje ojesa Malegavoza. Skoda, da ne morem videti Gostosevcevin se orientirati po njih, ker mi juzno obzorjezakriva ogromna gmota Stene. In vendar jerazporeditev zvezd, kakrsno vidimo in smoposameznim skupinam celo dali imena, vidnasamo s te tocke v Vesolju, ki ji pravimo Zemlja.In ceprav ta nas srednje velik planet vsako letoprepotuje ogromno razdaljo okoli Sonca, se tarazporeditev skoraj ne spremeni. So metamorfozeZemlje skozi pomlad, poletje, jesen inzimo (ki so drugacne za severno in juznopoloblo), bistvo vesoija pa ostaja isto. Kako jevse relativno! »Ogromen« krog, ki ga opiseZemlja okoli Sonca, je iz Vesoija videti kotneznatna orbita elektrona okoli atomskega jedra.Kako je videti »manjsa« neskoncnost, 6ejo gledas iz »vecje« neskoncnosti?VODNISK1 URAD V VRATIHTisto nekdanjo ferrato, ki je bila moj prvi »solovzpon«, so pozneje resnicno znova nadelali in330 markirali, saj smo po njej sestopali pred tremileti, ko smo se vracali v dolino po uspesnemvzponu cez Comicijev (severovzhodni) raz Jalovca.Tiste mogocne jelke v Tamarju, pod katero semtakrat - tako kot danes - premeditiral skorajvso noc, danes ni vec. Od znotraj so jo razjedlizajedalci, tako da se je njen vrh zacel susiti,njihovo delo pa je dokoncala zaga, ki je drevesuskrajsala muke. S tern je bilo jelki tudi konecnjene neskoncnosti... Ostal je samo stor, vsredini ves sprhnel, tako da se po letnicah neda presteti, koliko casa je njena neskoncnosttrajala. Ostala je v spominu, ki je razporejen povseh mojih mozganih in izhaja iz centra zavidno zaznavo, ko sem prvic videl tisto, kar JE,pa danes lahko recem samo, da je bilo.BILO je tudi takrat, ko sem prvic prisel v Vratain se mi je odprl pogled v gore, ko §e nisemvedel, kaj mi bo ta nov pogled na svet okolimene nekoc pomenil. Deset let - kako dolga in- ker je vse relativno - hkrati tako kratka doba!Z otroskimi (pubertetniskimi) ocmi sem kot suhagoba srkal vase vse, kar sem videl, vse izkuSnje,za katere nisem vedel, kdaj, kje in kako jihbom lahko uporabil. Raziskoval sem. Se vednoraziskujem. In bom zmeraj raziskoval. Do neskoncnosti?Tu sem ob poti proti Steni, malo naprej odAljazevega doma, naletel na staro stavbo, zakatero sem pozneje zvedel, da je bila nekoc vnjej obmejna karavla. V casih, ko je meja medkraljevino Jugoslavijo in republiko Italijo potekalase prek Luknje in Triglavske zahodne planote.V Aleksandrovih in Mussolinijevih casih.Po svetovni vojni (seconda guerra mondiale),ko ni bilo vec dvoma o resnicnih »mejah«, paso vsi tisti, predvsem alpinisti, ki so v Vratazahajali tudi v casu, ko je bil Aljazev dom zaprt,preuredili nekdanjo karavlo v zimsko sobo. Zogljem je na lesena vrata nekdo napisal: »Burreaudes Guides« - VodniSki urad, kakor je bilotakrat »modemo«. Ce si hotel na Triglav, sistopil samo do tega urada...BILO je tudi takrat, ko sem odsluzil svojo dobov armadi in se v svojem »studiju« tako zapletel,da nisem napravil nifiesar, samo pravico dopokojnine po materi sem izgubil. Tisto poletjesem delal v recepciji Aljazevega doma. Sonja,Zvone, Nada, Milka, Francelj in jaz.NEPREPLEZANA PRVENSTVENA SMERFrancelj, Porka potipl smo ga klicali po njegovipriljubljeni »kletvici«, je bil prava maskota Aljazevegadoma. Star, dobrodusen debeluh je bilvsako poletje v Vratih kot hisnik v Aljazevemdomu. Poznal sem ga se iz svojih zacetkovhoje v gore, ko mi je za na Kredarico svetovalZa Cmirom, ker je cez Prag in po Tominskovipoti v tisti pozni pomladi lezalo se prevec snegain je bil zaskrbljen zame, ki me je videl se kotnedoraslega mladenica, skoraj otroka, samegav Vratih. V svetu Za Cmirom sicer ni nadelanepoti, je pa manj skalnatega sveta, tako da jetod Se pozno v pomlad ugodna smuka. Franceljpac se ni vedel, koliko sem se zelen in da senikoli nisem hodil po brezpotjih, sam pa semse imel za preponosnega, da bi mu to povedal.

PLANINSKICez Sest let, ko sem v Aljazu delal tudi jaz, semmed prostimi dnevi razmisljal o Steni in prvenstvenismeri v njej, ki bi jo posvetil Porkapotiplu. Ko sva se z Daretom vzpenjala poSkalaski smeri proti Copovemu stebru, svaopazovala gladke plati v Osrednjem stebru insi na ves glas prepevala tisto pesem »LacnegaFranza« o nasi Lidiji pri vojakih, ki sva ji malcepredelala besedilo: »Draga nasa Porkica, zedolgo si v mislih mi; ceprav je dalec FrancekKnez, si v nasih srcih ti.« - (Francek se jeodpravljal z odpravo AO Impol na Co Oju.)Ko sem imel naslednjic prost dan, smo se vtrojni navezi odpravili plezat to novo smer -porka potipl da res! Francelj nam je obljubilStefan crnega in se kaj, ko se vrnemo.Cudovito nam je slo. Dare je splezal naprejtezke tehnicne raztezaje, jaz pa sem uporabilvse znanje v prostem plezanju. Tudi Brane nibil samo statist, ko je nase prevzel stransko, pavendar najvaznejso nalogo: varovanje. Doklerse nam v zgornjem delu ni ustavilo. Tistegladke plati, ki sva si jih zadnjic ogledovala zDaretom, so bile za nas pretrd oreh. Svedrovcevnismo imeli s seboj, ker nismo hoteli zvrtanjem nacenjati skale, jaz pa si brez dobregavarovanja nisem upal »frajarit« (ta, malce cuden,a vendar tako posrecen izraz je izpeljaniz angleSkega free-climbing, nemSkega Freiklettereiin slovenskega prosto plezanje - frajarjenje).Po nekaj padcih sem moral odnehati. Zglavo skozi zid pac ne gre, Ceprav je na njejcelada!»Porka potipl!« je rekel Francelj, ko smo sevrnili. Liter vina, ki ga je imel pripravljenega zanas, pa je vseeno odstopil, ker smo vsaj srecnoprisli nazaj.SPOMIN NA FRANCELJNADa, tako je bilo pred stirimi leti. »Ekipa« vAljazevem domu se je do danes povsem spremenila.Kuharica Milka, »bog in batina« v Vratih,se je postarala in se upokojila. Pred dvemaletoma, ko sem po dolgem casu spet priSel vVrata, sem tu srefial samo se Franceljna. Sarilje po drvarnici in se trudil na tnalo postavitipokonci debelo poleno, da bi ga lahko presekal.Stopil sem k njemu.»Zdravo Francelj, me se kaj poznaS?«»Pocakaj malo, naj pomislim... Ti si bil tu predstirinajstimi dnevi in si Sel - nevemkamze.«Spet stara zgodba! Torej se me ne spominja.Tako je ponavadi zacel pogovor z vsakim, ki gaje ogovoril, pa ga sam ni poznal. No, midva svazdaj Se malo nakladala o vremenu, pa o tezkihkriznih casih, ko ljudje ne najdejo vec poti vgore, in o podobnih vsakdanjih stvareh.Pozneje, ko sem mu pomagal nositi svezenacepljena drva v kuhinjo, pa me je ocitno zepostavil na pravo mesto v svojem spominu, kermi je rekel:»Porka potipl! Ti si Pero, ali ne? Torej si zedokoncal svojo vojascino!«Takrat sem moral predcasno (nasilno?) prekinitisvoje delo v Aljazevem domu, ker sem se morals pozivom za vojasko sluzbo v zepu javiti vnajblizji kasarni. Je bilo to potrebno? Ker semtako »pridno« studiral, me je vojska poklicalaSe za tiste tri mesece, ki bi jih moral odsluzitipo koncanem Studiju.Smer, ki smo jo hoteli posvetiti Franceljnu, paje naslednje leto, ko jaz nisem bil sposobenskoraj nicesar, do konca preplezala prav Franckovaekipa. Mogoce prav zato, ker sva takrat zDaretom prepevala tisto pesmico... Kako sevse cudovito ujema s tern imenom: Lacni Franz- Francek Knez - Francelj Porka potipl. Posvetiliso jo spominu na Boruta Berganta-Cito, kise je tega leta ponesrecil na Jalung Kangu.Franceljnovega priimka se ne spomnim, kar nitini tako vazno; zame bo zmeraj ostal Porkapotipl. Takrat v drvarnici sem ga videl zadnjiS.Mesec dni pozneje se je doma, v kopalnici, nalepem nekaj spomnil - in ze ga ni bilo vec.Mozganska kap. Vsak mora umreti in mogoceje tako tudi prav, kajti Sele sedaj lahko vidim,koliko in kako sem ga imel rad, porka potipl!Umrl je J. SzczepanskiMarsikateri kolikor toliko razgledan alpinist in gornikve, da je na najvisji vrh zahodne poloble, na Aconcaguo(6960 m), kot prvi priplezai veliki svicarski gorskivodnik Matthias Zurbriggen leta 1897. Komu pe je bilasreca tako naklonjena, da je kot prvi clovek stopil nadva vrhova te ceiine, ki sta po visini takoj za Aconcaguo,na Nevado Ojos del Salado (6900 m) in NevadoPissis (6780 m)? Dne 20. marca letos je v Varsavi vstarosti 89 let umrl Jan Alfred Szczepanski, ki se mu jekot clanu druge poljske odprave v Ande leta 1937ponudila priloznost, da je opravil prvenstvena vzponana oba vrhova. Njegove gorniske izkusnje so tedajsegale od Visokih Tater, kjer je »potegnil« 130 novihsmeri, prek Alp do Visokega Atlasa, kjer je poleti leta1934 opravil pionirsko delo.Novinar kulturne rubrike po poklicu je Szczepanskibistveno prispeval k popularizaciji gorniskega sporta;njegove knjige o gorah in odpravah sodijo zdaj vpoljsko klasiko. V zacetku tridesetih let je bil tudi medustanovitelji UIAA in nas je zapustil kot eden izmedzadnjih organizatorjev in aktivnih udelezencev ustanovnegakongresa UIAA v Chamonixu leta 1932, kjerje imel izredno odmeven referat »Ali je gornistvosport?« - Svoja zadnja leta je prezivel skoraj popolnomav pozabi, ceprav se je neizmerno trudil, da bi seseznanjal z vsem, kar zadeva gore.Loretan hvali Cesna{Neue Ziircher Zeitung)V letosnji marcni stevilki mesecnika Die Alpen, stirljezicnegaglasila Svicarske planinske zveze, je znanisvicarski alpinist Claude Remy dal pregled nad najpomembnejsimisvicarskimi gornisklmi dosezki v lanskemletu in najvecjimi dosezki gornikov katerekolinarodnosti v svicarskih gorah. Ko je ocenjeval svicarskedosezke v Himalaji, je napisal:»Nedvomno je na tern obmocju na prvem mestuErhard Loretan, ki je s svojima zvestima spremljevalcema,Valizanom Jeanom Troilletom in Poljakom WojciechomKurtyko, med 19. septembrom in 3. oktobrompotegnil dve velicastni direktni smeri, in sicer prekjuzne stene Co Oja (8201 m) in prek juzne stene SisePangme (8013 m), pri cemer je za slednjo pot na goroin nazaj potreboval le 22 ur. Oba primera sta pravzgled za hltre vzpone v alpskem slogu.«Potem ko avtor na kratko predstavija Loretana, ki jestar 31 let in je doslej ze stai na vrhovih enajstihosemtisocakov, opisuje tudi obisk pri njem doma. Obtej priloznosti je Loretan, kot pise Remy, dejal: »Splohne sodelujem v nikakrsni tekmi na osemtisocakih.Poleg tega ni to, kar smo naredili mi, nic v primerjavis podvigom Jugoslovana Toma Cesna. S svojimi izrednimisolo vzponi, ki jih je opravil v kratkem casu, naprimer na Dzanu in na Lotse, je naredil pomembenkorak naprej. Zares izvrsten je!«331

PLANINSKI VESTNIKOPISOVANJE PLEZALNIH VZPONOV PRI NAS2500 SMERI IZ SLOVENSKIH STENTONE GOLNAROdkar so zaceli Ijudje hoditi v gore, so tudi boljali manj bogato opisovali svoje vzpone. Nekateriso ob opisovanju kakega vzpona prelili napapir vsa svoja custva in notranje dozivljanje,drugi pa so opisovali bolj razumsko. Svojeopise vzponov so objavljali v razlicnih tedanjihrevijah in dasopisih. Prvi opisi gorniskih tur sose pojavili tudi v naslh revijah.Planinski vestnik je skromno opisoval vzponeze od leta 1895 naprej. Sele leta 1905 pa jezacel objavljati tudi opise alpinisticnih vzponov.Takrat je dr. Svigelj v nekaj Clankih opisalJulijske in KamniSke Alpe.Posamezniki so zadeli nafcrtno zbirati smerivseh plezalcev. Tako so nastali prvi arhivi. Tiso bili kasneje osnova pri pisanju plezalnihvodnikov.O naSih gorah so prve vodnike napisali in izdalitujci. Tak vodnik je izdala ceSka podruznica leta1898 - »Slovanske Alpy«, »Savinjske Alpy«1900. leta in »Julijske Alpy« leta 1902. Prvislovenski planinski vodnik »Savinske planine«je izdal leta 1902 Fran Kocbek.Prvi samostojno izdan alpinisticni vodnik prinas je bil vodnik »Na§ alpinizem«, ki je izSelleta 1932. Avtorja Mirko Kajzelj in HerbertDrofenik sta zbrala opise vecine do tedaj preplezanihsmeri v slovenskih Alpah. Razen podrobnihopisov so bile v knjigi tudi dobre skicesten z vrisanimi smermi. S to knjigo sta postavilanekaksen model kasnejsim opisovalcem.Na naslednji vodnik je bilo potrebno cakati 22let. Vodnik »V naSih stenah« predstavlja nada-Ijevanje ze postavljene zasnove, novost v njempa so bile fotografije z vrisanimi smermi. Vodnik»Vzhodne Julijske Alpe«, ki je izSel 16 letkasneje, se je lotil ozjega podrofija. Opisoval jeogromno bero smeri na obmorjju Julijskih Alp.S tern vodnikom se je zadelo tudi obdobjeneprekinjenega izdajanja plezalnih vodnikov prinas.Vodnik »Korosica« avtorja Bojana Pollaka, kije izsel leta 1973, je bil nekaj posebnega, kerje vseboval graficne sheme posameznih smeri.Kasnejsi avtorji plezalnih vodnikov so imeli vteh Stirih vodnikih dober vzorec za opisovanjesmeri in pisanje novih vodnikov. Razen v vodnikihin publikacijah, ki so nasteti v nasem prispevku,so nasi alpinisti objavljali opise posameznihsmeri ali celotnih obmocij tudi v Planinskemvestniku in v Alpinisticnih razgledih.Izdajanje vodniske literature je pomembno zarazlicna podrocja:• kultura: plezalni vodniki so del literature ins tern del splosne kulture nekega naroda;• geografija: odkrivamo ze preplezane smerina posameznih obmocjih; s tern spoznavamoobmocja, stare poti, steze, prehode;332 • zgodovina in etnologija: spoznavamo dogodkeiz preteklosti. prebivalce obmocij, njihovenavade in obicaje;• Sport: preprecujemo, da bi §le stare smeri vpozabo, s celovitirn pregledom vseh smeri patudi spodbujamo alpiniste k plezanju novih -prvenstvenih smeri;• varnost: zaradi dobrih opisov ni orientacijskihtezav, vodniki pa opozarjajo tudi na morebitnanevarna mesta v steni, na potrebno opremoin na moznost bivakiranja itd.SMIRI PO FLIIALHEH VODHICKU HMJGRtSIU DOLINA3 RAZ (GILBERTI)FLOREAN1NILEVI PI0SSIS STEBER (DESUI PIUSSI)PIUBSI-SORHVIT03 ZHJEOk (C0ZZ0LINO)HIHELIC-2UHERHHDSKOK-1UHBR2720.2930.3132.33.34.OBLIKOVANJE VODNIKOVilDINJAVAR. BRATOV PODGORHIKtan RAZ SPOMIHOVGAMSOV ROBVAF- 1IDIHJIPRIJATILJSKA BHERFLAHINGOIt. LOBILLO36 SPOHIHSKA A. KOKAVERJALodimo dve temeljni oblikovni zasnovi. Po prvirazvr§6amo smeri kronoloSko, torej v casovnemzaporedju, po drugi pa orografsko - od leveproti desni, 6e gledamo od vznozja v steno.Prvi nacin opisuje najprej prvo preplezanosmer, nato po vrsti ostale, zadnja preplezanasmer pa je na zadnjem mestu. Taka zasnovaomogoca sprotno dodajanje (vstavljanje, prilaganje)novih smeri in tudi pri ponatisih je deloolajsano, saj lahko obdrzimo ves stari del indodamo le opise novih smeri. Za uporabnikapa je vodnik, ki razvrSca smeri na tak nadin,manj prakticen in pregleden. To se posebnovelja za opise sten, v katerih je veliko smeri.Drugi nacin je zelo preprost za neposrednouporabo, pri ponovnih izdajah pa lahko pride

PLANINSKI VESTNIKVsebina zajema opise dostopa, vzpona in sestopas casom in vsemi podrobnostmi.Shema smeri je narisana s simboli, ki so vskladu s pravili UIAA. V vodniku mora bitiposebej objavljena razlaga simbolov.Fotografija stene z vrisano smerjo naj bo cimbolj pregledna in kontrastna in naj bo napravljenaz izhodiscne tocke (ne iz zraka ali izpodstene).ZADNJI PRISOJNIK, V STENACENTRALNA SMERStane Balak, Tone Skarja29. I . - 30.1. 1989, 26 urV., VI-, 750 n, 28 raiteiajIzatop po lupanfiitfevido zmede, ker je neka smer v razlicnih izdajahvodnika razlicno ostevilfiena. Pri ponovni -dopolnjeni izdaji je namrec potrebno celotnogradivo prestevilciti.Vsak alpinist, ki prepieza prvenstveno smer,naj bi poslal opis vzpona INDOK (informacijsko- dokumentacijski) sluzbi PZS. Ta uvrsti opis varhiv, po potrebi pa ga poslje vsem tistim, ki sezanimajo za opise posameznih obmodij.Dober opis smeri v vodniku po dogovoru zajemaglavo, vsebino, shemo in fotografijo stenez vrisanim potekom smeri.Glava zajema zaporedno stevilko smeri v vodniku,ime smeri, tezavnost, visino smeri, casplezanja, imena prvih plezalcev z datumomvzpona, imena ponavljalcev, vir, od katerega jeavtor prejel opis, posebnosti stene (krusljivost,snezisca), oprema, ki je potrebna za vzpon.ALPINISTICNI VODNIKI, IZDANI V SLOVENIJIAvtor1. Mirko KAJZELJHerbert DROFENIKNaslov vodnikaNas alpinizemPOTREBE PO NOVIH PUBLIKACIJAHNa seznamu plezalnih vodnikov lahko vidimo,da je bil velik del nasih Alp ze opisan. Popribliznih ocenah naj bi bilo pri nas do sedajpreplezanih kakih 2500 smeri, od teh pa jih jebilo le okoli 1700 javno predstavljenih v publikacijah.Razmerje med preplezanimi in opisanimismermi pa je bilo v preteklosti drugadno. Trenutnoje pri nas mogoce dobiti 11 alpinisticnihvodnikov, ki opisujejo okoli 1150 smeri. Drugivodniki so razprodani. Pri ponovnih, dopolnjenihizdajah bi imela prednost obmocja, ki so boljobiskana in zanje ni opisov smeri (stari vodnikiso razprodani). Taka obmocja so Vrata, Tamar,Osp, Repov kot in Kamniska Bela, Raduha,Jezersko in Bohinjske gore. Obdelati pa bimorali tudi obmocja, ki sploh se niso bila opisana,na primer Crni kal in posamezne predele vJulijskih Alpah.Z gotovostjo lahko trdim, da je trenutno pri nasna podrocju izdajanja vodniske literature kriza.Odraza se po eni strani z nezainteresiranostjoza pisanje novih vodnikov, po drugi strani pa znavideznim zasicenjem trzisca s taksno literatureK temu je prispevalo tudi postopno upadanjesteviia aipinistov. Potreben bi bil skupni dogovoro nadaljnji usodi vodniSke izdajateljske dejavnostimed vsemi, ki jih plezalni vodniki zanimajo- med uporabniki in pisci, svetom za zaloznistvoPZS, turisti6nimi delavci, oskrbniki planinskihdomov in drugimi.Pisanje plezalnih vodnikov je zahtevno in odgovornoopravilo, ki najveckrat ni primerno cenjenoin poplacano. Kljub morebitnim pomislekompa je in bo taka dejavnost Se vedno potrebna.Zapisovanje smeri je bilo vedno odraz kulturenekega alpinisticnega okolja in hkrati znak spoitovanjado dejanj aipinistov preteklih generacij.Upam, da se bo ta navada ohranila se naprej.Letoizdaje1932St.izvodovJev zaiogineZaloznikTK SkalaMirko KAJZELJHerbert DROFENIKNaS alpinizem - ponatis19823000daDZS2. Mitja KILARRado KOCEVARIgor LEVSTIKV na§ih stenah1954nePZS3. Tomaz BANOVECMitja KILARJoze MUNDAFranci SAVENCVzhodne Julijske Alpe19702000nePZS333

PLANINSKI VESTNIKAvtorNaslov vodnikar.et'6izdajeSt.izvodovJev zalogiZaloznik4. Ciril PRACEKs sodelavciTurni smuki1972nePZS5. Bojan POLLAKKorosica19731000neAO Kamnik6. Robert GABERSCEKMatjaz DOLENCRavenska Kocna19771000nePD KranjRobert GABERSCEKMatjaz DOLENCRavenska Kocna -nemska izdaja1000daPD Kranj7. Tine MIHELlCKogel50nesamozal.8. Tine MIHELlCBele vode100nesamozal.9. Tine MIHELlCGlinsCica-Val Rosandra1978100nesamozal.10. UrosZUPANClCGorniska pot Planica-Pokljuka1978neAO Matica Lj.11. Tine MIHELICPala-Civetta197950nesamozal.12. Tine MIHELICVis1979100nesamozal.13. ToneGOLNARPeCi1979150nesamozal.14. Lojze BUDKOVlCJanko HUMARMarko SURCBohinjske gore19811000nesamozal.15.TomoCESENJulijske Alpe1982500nesamozal.16. TomoCESENKogel1982300nesamozal.17. ToneGOLNARLogarska dolina19822000daPZS18. MitjaLODUCAStene nad Ospom1983nesamozal.19. AndrejBOZlCNiko NOVAKVrSid1984nePZS20. Tine MIHELICSela1984560nePZS21. Tine MIHELICPeter PODGORNIKFranci SAVENCMangartska dolina1984nePZS22. Bor STRANCAROsp1984400nesamozal.23. Vec avtorjevRaduha, Peca,Urslja gora1984500neZTKO Ravne24. Edo KOZOROGKrnska skupina1984600nesamozal.25. Silvo BABlCKogel198450nesamozal.26. Tone GOLNARLucka Bela,Robanov kot1984800daPZS27. Slavko SVETlClCMilan CRNILOGARZadnja Trenta19841000dasamozal.28. IztokTOMAZINStorzid1985600nesamozal.33429. Igor SKAMPERLEEdo KOZOROGMoznica & Koritnica1985750nesamozal.

PLANINSKI VESTNIKAvtorNaslov vodnikaLetoizdajeSt.izvodovJev zalogiZaloznik30. Miro CRNIVECCiril PRACEKTurnismuki-drugadopolnjena izdaja1985daPZS31.SilvoBABlCVezica1985500nesamozal.32. Janko HUMAREdo KOZOROGNa soncni straniJulijcev1986850dasamozal.33. Igor MEZGECMartuljek1986700nesamozal.34. Edo KOZOROGFranci SAVENCIgor SKAMPERLEZaledeneli slapovi1987800nesamozal.35. Tine MIHELICRudi ZAMANSlovenske stene19872500daCZ36. Tone GOLNARRepov kot,Kamniska Bela1987750nesamozal.37. Tine MIHELICTri Cine1987700daAR38. Tone GOLNARTulove grede1987500dasamozal.39. Tone GOLNARKamniska Bistrica1988800daPZS40. Edo KOZOROGSkupina Paine198830nesamozal.41.UrosZUPANClCDusanVODEBGorniska pot Planica-Pokljuka1989-91500daPD Matica Mb.42. Dani BEDRACKotecnik1990dasamozal.DODATEK:- Clanki v Planinskem vestniku od leta 1905 naprej.- Opisi smeri v Alpinisticnih razgledih od leta 1980 naprej.- Stanko KLINAR: Karavanke (planinski vodnik) 1971- Vec avtorjev: Tjan San (SZ; bilten odprave) 1986 500- Edo KOZOROG: Gornistvo v poredju Tolminke (Zbornik) 1991da (pon.) PZSne samozal.Seznam okrajsav:AO - Alpinisticni odsekAR - Alpinisticni razglediCZ - Cankarjeva zalozbaDZS - Drzavna zalozba SlovenijePD - Planinsko drustvoPZS - Planinska zveza Slovenijesamozal. - samozalozbaTK Skala - Turistovski klub SkalaZTKO - Zveza telesno-kultumih organizacijCokoladno mleko pri VodnikuPosedemo pred Vodnikovim domom po travi.Vse polno nas je. Odvezujemo nahrbtnike,nato malicamo.Blizu se pasejo ovce. Pridejo do nas. Ena,navajena obiskovalcev in dobrot iz nahrbtnika,gre skoraj k vsakemu in marsikdo ji dakruh.Pride do mene. Od zadaj mi nasloni glavona rame. Ker ravno jem cokolado, ji ponudimkos6ek. Pokimava z glavo, kot da semi zahvaljuje. Pa pravi nekdo v blizini:»Dobra poteza, le zaprtje ji bos povzrocil.«Jaz pa: »Jutri bodo namolzli Cokoladnomleko!«Malo zatem v domu pri tocilni mizi pritiskamzige. KakSnih pet let stara puncka vpraSaoskrbnika: »lmate Cokoladno mleko?«»Ne!«»Ali ga boste jutri imeli?«»Tudi jutri ne, v dolini ga bos lahko kupilav trgovini!«Punfika pa pokaze name, rekoC: »Tale stricje pa rekel, da ga boste jutri namolzli!«Stane Stucin335

PLANINSKI VESTNIKZAKAJ V GORE Z VODNIKOM?OGRADE ZLATOROGOVE PRAVLJICEBORIS MLEKUZBovec z okoliskimi dolinami, ki se globokozajedajo v Julijske Alpe, je zagotovo eno izmednasih najprimernejsih izhodisc za stevilne resnegorske ture ali krajse planinske izlete. Domaciin tuji gostje, ki v Bovcu in njegovi okoliciprezivljajo svoje dopustniske dni, se v zadnjihletih Sedalje pogosteje odlocajo, da svoje pocitnicepopestrijo z najrazlicnejsimi sportnimi inzabavnimi aktivnostmi. Gosta mreza sprehajalnihpoti, ki v dolini povezuje stevilne naravne,zgodovinske in kulturne znamenitosti kraja inbliznjih vasi, turistom omogoca daljse in krajsesprehode.Nekateri gostje se zelijo povzpeti visje na gorenad dolinama Soce in Koritnice. Giede na dobrouhojene, zanimivo speljane in vzdrzevane planinskepoti za nekatere to ni prehudo zahtevnanaloga. Spet drugi zelijo spoznati od poti odmaknjengorski svet, stopiti na vrh katere odzahtevnejsih gora v spremstvu vodnika.»gomiske po6itnice« v spremstvu vodnika znekajdnevnim bivanjem na turah v JulijskihAlpah.Mnogi se vprasajo, cemu v gore z vodnikom,ceS, saj brez vodnika v gorah prav lepo shajam.To povsem drzi in se vedno bo verjetno velikavefiina vsaj naSih obiskovalcev gora po njihhodila in plezala brez vodnika. Toda le redkimed njimi bodo komaj kdaj zapustili uhojenostezo z markacijami, obiskali v gorah naravnein zgodovinske zanimivosti, stopili na navideznedostopno goro, uzivali v drznih enkratnihrazgledih. Ob vodnikovem spremstvu ne bostedelezni le vsega tega, ampak se vec: sportni induhovni strani gorniStva se boste lahko povsempredali, saj bo za vse drugo poskrbel vodnik, kina resnih visokogorskih turah nikoli ne vodi veckot dveh gostov, ki ni le vodnik, temved gostomgore odkriva, informira, poucuje, vodnik, ki segostom posveti v pravem pomenu besede.Pustimo sedaj »suhopamost« o vodnistvu;oglejmo si raje, kam nas vodijo poti, drobnePLACANI GORSKI VODNIKINekako pred petimi, sestimi leti me je bovski»Kompas« povabil k sodelovanju, da jim pomagampredvsem pri posredovanju informacij gostom,ki se odpravljajo v gore. No, vcasih semgosta tudi prijateljsko pospremil na to ali onogoro, ce si je to res zelel - pa ce sem sam imel6as. Pred sestimi leti sem se malo na prigovarjanje»kompasovcev«, malo pa po svoji presojiodlofiil, da svoje poznavanje gora ponudim kot»vodnisko storitev«. S podpisom pogodbe sempostal nekaksen zunanji sodelavec »Kompasa«,zadevo pa je bilo treba tudi ustreznoregistrirati kot »popoldansko obrt« in pri zavarovalniciustrezno zavarovati.Sprva je slo vse skupaj sila pocasi. Mnogodela, truda, obiskov, pisanja in sestankov nidalo nikakrsnih rezultatov. Velikokrat sem bil sevedno le posrednik gorni§kih informacij. Todavztrajnost je pocasi rojevala sadove: poti v gorez gosti so postajale vse pogostejSe.Lani je bilo povpraSevanje vecje, a vendarle sepozna, da, zal, vsa sportna in zabavna dejavnost(na le gorniStvo), ki jo Bovec gostom lahkoponudi, Se ni naSIa prostora vsaj z vrstico alidvema v letnih katalogih domacih in tujih potovalnihagencij, ki »prodajajo« letni in zimskipoCitniski cas v Bovcu. Zal se se prepogostodogaja, da gostje sele v Bovcu odkrijejo, kaksnemoznosti za aktivne poCitnice tukaj pravzapravobstajajo, medtem ko je njihova sportna oprema,hribovska oprema ali coin ostal doma.Resda si je mogoce v Bovcu tudi kaj izposoditi,a izposojeno prav gotovo ni »ta pravo«. Trdnoupam, da se bo kaj spremenilo - seveda nabolje za vodnike (saj nisem edini), ki smo sestvari lotili resneje, da ne bomo vodili gostov le336 za en dan, da bodo agencije prodajale tudiVodniki po gorskem svetuV Sloveniji ze do/go premisljujemo o gorskemvodnistvu, sele zadnji 6as pa se zacenjamotudi glasno sprasevati, ali je tudi prinas zdaj mozno tak&no vodnistvo, kot je vChamonixu, okoli Grossglocknerja ali kotjebilo pri nas v klasicni dobi gorniStva. Ob tehpremisljevanjih je slisati, da si vodniStvolahko privoSdijo le ljudje z visjim standardom,zato pa so bill vsaj doslej slovenskigorski vodniki povojnega dasa v glavnemznadkonosci ali v najboljSem primeru vodnikisindikalnih izletov in drustvenih pohodov.Na£e gore so za disto pravo gorsko vodni-Stvo predvsem nekoliko prenizke, posebnoob »najprometnejSih« poteh pa so izdatnoopremljene z jeklenicami, markacijami in Sedrugimi pomagali. Zadnja desetletja je priSlotudi v nas"ih gorah do uravnilovke: za vsenaj bodo gorske poti enako dosegljive intorej primerno opremljene - deprav s pravnegavidika ni natandno znano, kdo sepravzaprav sme podati v goro in kdo splohsme tako ali drugade »izkoris6ati« goro:doslej je bilo znano in jasno, da je gora padsploSno druzbeno premozenje. Toda 6e gremov globino tega vpraSanja, bi lahko razglabljalio tern, digava lastnina je potemtakem6aj iz planik in svisda, pa kakSnagorska grendica, pa devizni dohodek ododstreljenega gamsa.V novih razmerah in razmerjih pa bodoljudje, ki iivijo z gorami in okoli gora, vendarlespet postali varuhi in upravitelji gor-

PLANINSKI VESTNIKstezice in brezpotja iz dolin ob Sofii in Koritnici,ce vas v gorske viSave popelje vodnik.DROBTINICE 12 ZLATE DOBEKaninske zicnice so nam olajSale dostop vodmaknjen svet Kaninove skupine, kjer »tiSinasepeta«. Kanin s svojim 2587 metri je najvisjatofika skupine, a hkrati tudi eden od najrazglednejSihvrhov v naSih gorah. Rombon, ves preoranod ran I. svetovne vojne, obiskovalcenehote popelje v tiste nekdanje Case. Tudi vgozdovih JavorSCka, Golobarja in Polovnika sesredamo s spomeniki iz obeh vojn, hkrati paspoznamo »bovsko« sredogorje. Na »Bov§kiMatterhorn« Svinjak, ki je tako v nebo kipeCepomaknjen na rob visokogorja, pa se ze skorajdamoramo povzpeti, saj od tarn lezi pod namiBavSka kotlina kot na dlani. Ljubitelji gora, kiljubijo samotno divjino, ozaljsano s preprogamimehkih trav in gorskih cvetov, naj se napotijov gore nad Moznico ali BavSico, saj jim bodozapeljiva Jerebica, ljubki Briceljk, mogoCnaKrnica, dremavi Bavski Grintavec ali mordaostrice Pelcev prav gotovo ponudile obilo tegain Se kaj ve6.Ce ste ali morda Se boste nekofi s Strmca,vasice, kot lastovidje gnezdo pripete v bregllovca, zrli v vrhova, ki v koncu doline Koritnicetekmujeta, kdo se bo pognal blizje »k zvezdam«,potem ste ze sklenili, da se povzpnetena ta dva tekmeca - Mangart in Jalovec. Ni6ne premisljujte, kar uberite jo nanju! Pa nenaokoli, kar po dolini Koritnice pojdite, doziveliboste zadnje ostanke nomadstva pri nas. Se jenekaj Lozanov, ki gredo cez poletje z zivino vLoSko Koritnico, na jesen pa se vrnejo domov.Borna dolina Lepene, skromne domafiije, ki soSe ostale, zaprtost z vseh strani, vse to nekamtesnobno, mradno deluje na popotnika, ko hiti6ez tisti gozdni prag viSje h Krnskim jezerom.Toda nenadoma se svet odpre - najprej romantidnimacesni, ruSje, modrina jezera, v kateri sekoplje ponosni Krn, pa Smohor, Bogatin, pastirskestaje z ovcami, sonini Lemez; Clovek bi vradosti zavriskal na vse grlo. A raje uzij ta mirin spokojnost, ki je najlepSa v pozni jeseni, tikpred prvimi snegovi.Ali je med ljubitelji »nekoristnega sveta« splohmogoce najti koga, ki zmore oditi mimo dolineTrente, ne da bi si jo vsaj zazelel blize spoznati,zabeleziti vsaj bezen vtis doline z »devetimilunami snega in le tremi lunami poletja«? Redkiso Se pravi Trentarji, ljudje »mehkih src«, redkeso njih domadije; zato, prijateiji gora, nahrbtnikskega sveta: kmetje pod gorami, ki se bodonemara ukvarjali s kmetovanjem in polegtega Se z gorskim vodniStvom in kmedkimturizmom, bodo svoje goste peljali tudi poneoznadenih smereh na gore, 6e bodo zato izprasani in izurjeni.Zdaj, v prehodnih dasih, vodi po gorahmarsikdo: turistidne agencije (ki resda nimajoveliko dela) najemajo »vodnike«, ki samoradi hodijo po gorah, nikolipa niso obiskovalinobenega tedaja za gorske vodnike in seudelezili kaksne alpinistidne odprave ali re-Sevalne akcije v gorah, niti niso nikoli kotdlani planinskih druStev sodelovali v sofinanciranjuin vzdrievanju planinskih poti,naprav, objektov in markacij. Turistidnaagenci/a, ki hode razsiriti ponudbo z gorskimsvetom, najame »vodnika« in ga poSlje sklientom v gorski svet - verjetno za nizjoceno, kot bi jo zaradunala z izpraSanimgorskim vodnikom: enako kot v Chamonixuin pod Grossglocknerjem in v Zermattu bimorali imeti gorski vodniki tudi pri nas monopolna svoje znanje, sposobnosti in izkusnjein bi morali od svojega honorarja pladevatitudi za izobrazevanje bododih vodniskih kadrovintudiza naprave in varovanje v gorah.Pri nas imamo sicer Komisijo za gorskevodnike pri PZS, toda 6e njen dlan vodi vgore, ta komisija in ta planinska organizacija,ki ga je vsaj deloma usposobila za todelo, nima ni6 od tega. Se manj kot nid imaod tistih vodnikov, ki niso njeni dlani. In Seve6: kako bi se »izslo«, 6e bi se takemupriudenemu gorskemu vodniku in njegovemuklientu v nasih gorah kaj zgodilo in 6ebi morala posredovati Gorska reSevalnasluzba? Kdo bi bil za to odgovoren, 6e bise ugotovilo, da ne gre za (ved ali manj)objektiven vzrok nesrede?Zdaj se pri nas poklicno ukvarjajo z gorskimvodniStvom le gorski lovci v KamniSkih inJulijskih Alpah. Skrbijo za vodenje, za varnost,popolnoma odgovorni so za svojegaklienta, vodijo po nadelanih poteh in pobrezpotjih. StroSkovnik za gosta je zelonatanten, v njem pa je todno dolodeno,koliko je sploSna tarifa, koliko stane vstopna goro in v lovski revir, koliko stane bivanje,potnina, prehrana tako za klienta kot zavodnika, turistidna taksa, koliko stane fotografiranjegorske favne. Kljub dokaj visokimcenam pa je klientov dovolj: ta »segment«obiskovalcev gora od nekdaj ve, da moragori (in gozdu) povrniti (v denarju), kar ji(mu) vzame.Turistidne organizacije (vsaj nekatere) bisicer nemara zelele prave gorske vodnike,vendar bi bila njihova cena takSna, da bilahko iz tega denarja popladale tako kvalificiranostoritev kot Se marsikaj drugega, karje pripeljalo do te kvalitete. TakSno ceno paje malokdo pripravljen pladati: skoraj vsakdoje bil navajen, da je v gorah vse socializirano,od reSevanja do pridobivanja znanja, inda torej mora biti zastonj.Razen v lovstvu je pri nas zadnja desetletjaveljalo nadelo, da je v dolinah pad vsedrago, v gorah pa je vse bistveno ceneje alicelo zastonj. Toda goram je treba vradati,kar vzamemo iz njih. In ljudem okoli gora'tudLFranc Ekar337

PLANINSKI VESTNIKna ramo, popotno palico v roke in pojdimo vTrento, med Trentarje in vrhove nad dolino, sajeno brez drugega ne gre, tako tesna je ta vezTrentarja in gore! Spoznajmo Zlatorogovo prav-Ijico, ograde »gore gora« Triglava, mogofinostKanjavca, zasanjanost Lepega SpiSja, igrivostSrebrnjaka. Stopimo na Razor ali Jalovec, mordaPrisojnik ali se kam drugam! Odsli bomozadovoljni z morda eno od zadnjih drobtinicTrente iz njene »zlate dobe«.PRVIC NA JAVORNIKODPRAVA PO SOSEDNJIH SIRJAVAHRAFKO TERPINKdove katerega leta po petdesetem je bilo.Enkrat pac. Koca na Javorniku je bila se v boljsurovem stanju. V nasi sestclanski druzini seje najmlajsa toliko potegnila iz plenic, da jo jestarejsa sestra lahko povarvala tudi malo dlje.Midva z bratom sva bila kratkohlacnika; dolgehlace smo menda nosili le v snegu. Oprtan svaimela nekaksen pas, modrc bi se le tezko reklo,na katerega sva pripenjala dolge rjave nogavice.Skrpeti za v gric (a tudi drugi) so bilizirovski. Imeli so gladke podplate. Nove cevljesmo nesli najprej k Cevljarju, da nam je napodplate spredaj in zadaj nabil plehce. Kupovalismo dovolj velike: »Da bodo za vec let!« Delpoti je bilo treba narediti ze kar v cevljih.PRVA POSTAJA: PRI KO&EVNIKUSobota je bila napeta: za naju z bratom so sevse stvari premikale odlocno prepocasi.Preskodil bom vse onegaste priprave, s katerimiimajo mame opravka. Gremo na pot, pod gore!Pri Ta debeli skali smo se zaguncali po visokemmostu. Sproti sva ribam vrgla nekaj krusnihmrv. Prav malo je manjkalo, da se ne bi iz kruhanorca delala. Skozi Mejco smo se potegnili naRake in po hladu mimo Studencka do Podroteje.Tarn sva jo udrla cez reko: kdo bo prej!Z belSke ceste smo takoj stopili na prvo bliznjico.Kljuce, staro, straSno kacasto tovorno potproti Vipavi, kasneje vozno cesto, sem dolgaleta poznal le po njenih bliznjicah. Kot kurjafireva se vezejo ena k drugi. Mimo drazljivihbunkerjev (»Glej pod nogo, tod so radi modrasi!«)se pride v prvo rajdo nad Podrotejo, odtarn v drugo, pa v tretjo, cetrto... Bliznjice sobile karseda nagle in pokonfine. K nekaterimstopnicam bi moral lestev pristaviti. Hudo jebilo, a hitro.Vrh Kljuc nama je prvifi zakrulilo v zelodcu. No,pa dajmo, se je sprijaznila mama. Oce jepokimal. Kruh je sel za med. Vodo smo lokaliv kravjih pozirkih. Ni je bilo nevredne stvari nev maminem cekarju, ne v ocetovem nahrbtniku.Cesta nam je noge koj uhodila. Dobro smo tolklis Skrpeti po njej. Pod razpetim Bogom smo sepokrizali. Nekaj viSje se je v levo odlocilaFrancoska cesta. Kam neki? A ne gre z nami?Mi pa kar gor pod Pevc! V zanemarjeni senozetisredi visokega gozda, imenovani »Na Roteji«,nas je vznemirilo zarasceno ogrodje podrtekme6ke hi§e. Tik nad cesto. Z bratom sva338 zbrano gledala v jablane: kako zlahka bi bilo vtej samoti oklestiti revne peske (jabolka)! Kmalunad Rotejo se je cesta sprevrgla navzdol v blagklanec. Z zadnje bliznjice pred gostilno v Kosevnikusmo stopili cez mah proti bliznjemu breznubrez dna. Mama naju je do belega tiscala zaroki, da ne bi zlezla preblizu »zekna«. Tja notriso med vojno ljudi metali! Strasno! Toda grozovitosttedaj ni sedla do dna najinih dusic. Oddalec sva vrgla kamen, vsak svojega, potemsmo utihnili. Z vsakim bolj oddaljenim tink-tenkje rasla moja groza. Saj gre do pekla!V gostilni, kamor so Idrijcani pes ze pred vojnoprav radi zahajali, so nas glasno sprejeli. Tavelikim se je odvezal jezik; posebno birtna jeimela dosti pribranega. Ata je igraje ozulil dvadicka, midva pa sva se sla lovit okrog kostanja.Kosevnik za kostanjem se mi je videl neznanskoporavnan, popeglan (a sem znidarjev alinisem!). Kje je tu kaksen resen breg? Nobenegavisokega, daljnega, nedosegljivega Javornikani videti! Saj gremo vendar morje gledat!No, v oceta se je zalezla dobra volja; zlahkame je potolazil: ce bova pridna, bova videlamorje tudi brez slavnega Bernikovega daljnogleda.In se skomjev ne bo treba.POVSOD SAMA REVSCINAS ceste smo zavili v desno. Dvignili smo se cezskromen gric, ki pa vseeno ni bil bogu ukradencas. Kukavic je imel za celo morje. Z mamo bise rada sklonila k vsaki posebej. Za kucljem senam je odkrila prelepa dolina. Cez ponekodmocviren travnik (»Glej, da ne zalije§!«), polepsanz muncem, se je po ilovnatem grabnu tocilprijeten potok, primeren za preskakovanje. Vnjem bi clovek ves dan sledil pisancem inpaglavcem. Kacji pastirji so brneli, lastovke sosvigale. Pusti bregovi niso premogli kaj dostitrave, a roz jim ni manjkalo. Zaspancki, da,zaspanckov se spomnim.S konca doline smo zasopihali v klanec. Nadlesenimi svislimi se je prvifi ponudil nekaksenrazgled nad Kosevnikom - in se tja proti Predgrizemje seglo oko. Izpod gladkih bukev lepegobove meje smo spet trcili na cesto protiCrnemu vrhu. Znasli smo se vrh belega klanca.»Nu, vis, kako nas ima Bog rad!« se je odsoplamama. Od tu naprej smo le skrpete premikali:proti Trebcam je slo samo.Za naju, smrkava mulca, je bilo vse novo.Neverjetno je bilo ze to, da se v teh krajihkmetuje kar po ravnem. Oce je rad pokukal vkaksen hlev. Vpreg in vozov na cesti sva bila

PLANINSKI VESTNIKvajena iz gasarske soseske. Cutila sva drugacnogovorico. Z mimoidocimi smo se pozdravljali.To je gola manira, je pribijal ata. V mrzlihvojaskih stavbah ob robu prostranega dvoriscaso zivele cele druzine. Povsod sama revscina,je kimala mama. Qotovo je tudi nas stiri stelazraven.Pred vasjo smo si ogledali pokopalisce. Pogrobovih spoznas Se zive, se je v nasi druzinirado mislilo.Zavili smo med hise. Kaksna podrtija, mi jepadlo v oci. Zidovi so bili vsi pospikani, ranjeni,luknjasti. Strehe so se zdele le na silo poveznjene.Zvonik je nenavadno strasil s svojo glavo.Sledovi ognja so crneli izpod napuscev. Slepaokna. Rusevina, kupi kamenja, peska. Zanemarjenkraj.Tedaj, tiste imenitne sobote, nama oce zanesljivoni tvezil o belih in rdefiih. Kaj neki bi midvapobalina razumela o prvem septembru 1944, obitki med Slovenci, o hudem, ki so si ga zadajali.Kasneje, v gimnaziji, me je zmeraj zabolelo, kosem slisal, kako Crnovrsci ze ne zasluzijo, dabi se kdo brigal zanje. Tedaj so bile v meni zezasidrane podobe s prve poti na Javornik.Dvom in obcutek gresnosti sta se zblizala.DRUGA POSTAJA: PRI PAGONUNasa svetla pot se je ustavila pri Pagonu.Ogromna, velifiastna hisa (se danes je taka) jepremogla zelo znano gostilno. Mimo nje se vtistih prasnih casih ni moglo. Tudi naS oce jebozji roki zlahka popustil.V prostranem prostoru z velikim pultom je bilozadimljeno kot »v numari po miniranju«. Neznanimozakarji so na siroko sedeli. Otresali soprav debele in glasne. K sreci so se vrataveckrat odprla in je lahko kaj ven smuknilo.Gulili so vsak svojo debelo glazevino. Zamasceneklobuke so cez plese ali zlepljene lase drsalinaprej in nazaj, kakor je pogovor veleval. Oceje tudi tu staknil znance. Prisedli smo. Z bratomsva pouzivala vsak svoj kelih sladkega malinovca- pa sla na zrak.V tisti Pagonovi ostariji je dan skoraj konecvzel. Druzba se je veckrat odlocila za se.Preprosto. Midva sva medtem vso soseskoobrnila, vse pretaknila in prefirbcala. Se pribalinarjih sva se nasedela.Nazadnje ga je mati le prepricala, da jo jevzdignil z zlatega Pagonovega stola. Ne vemvec dobro, morda se motim, morda se mi le zdi,da je v vratih zavriskal. Kdo ve! Pustimo to.Odcamarili smo v neznano. Kljuke nad vasjo sosekale pripravne bliznjice, a prvic je bilo trebacelo te poiskati. Vrgla sva se na delo, spocitamlada kozla. Kar sama sva marsikaj postorila.Kaksna pustolovscina za tista pohlevna leta!Ata jo je nekam nerodno klamal. Ipavfiek mu jestopil na klekeljne. Bo ze bolje, je dala vedetimama. Res ga je kmalu dal klanc v plajbo, kotse krasno rece. Zazrli smo se na Sajsno Ravan.Pet novih slovenskih gorskihvodnikovZakljucili smo se en krog izpitov za gorskevodnike (GV) pri PZS: v zacetku junija je sezadnji kandidat opravil se zadnji izpit. Takrog izpitov je bil krajsi od prejSnjega, ktemu pa so najvec prispevali kandidati samiz resnim pristopom. Smo pa morali tuditokrat prijavni postopek ponavljati zaradinepopolnih in netocnih podatkov kandidatov,kar je izpite zavleklo za nekaj mesecev.Za kandidate smo pred izpiti organiziraliseminarje o organiziranosti nase planinskeorganizacije, o vodenju, vremenoslovju, psihologijivodenja ter organizaciji in izvedbiizleta, vzpona itd. Posebne ucne literatureza GV nimamo. Poseben Pregled tern zaGV je bil kandidatom vodilo za izbiro obsezneplaninske literature, iz katere so se nauciliteoreticnih znanj. Prakticna znanja kandidatovso bila pogojena z njegovo planinskoin alpinistifino aktivnostjo.Osebnostne lastnosti so eden od pomembnihkriterijev za GV. Teoreticna znanja sokandidati dokazovali s seminarsko nalogoin na izpitih v Ljubljani. Pri prakticnih izpitih,ki smo jih imeli na terenu, pa je bil poudarekpredvsem na naslednjih temah: tehnika vodenja,tehnika samoreSevanja, tehnika resevanjaz tipiziranimi in improviziranimisredstvi, tehnika vzpenjanja in spuscanja,turnosmucarska tehnika, resevanje v sneguitd. V izpitnih komisijah in pri izvedbi izpitovso sodelovali gorski vodniki in strokovnjakiza posamezne teme Stanko Klinar, dr.Franc Bernot, dr. Evgen Vavken, PeterMarkic, Jure Senegacnik, Zvone Korencan,Tone Sazonov, Bojan Pollak in RomanRobas.Po pravilniku o GV pri PZS in sklepih ZboraGV in Podkomisije za GV pri PZS so kandidati,ki so opravili izpit za GV, postali pripravnikiza GV. Ta pripravniska doba trajadve leti; v tern casu kandidat vodi natancnoin kronolosko evidenco vseh svojih vodniskihin drugih planinskih akcij, njegovo maticnodrustvo pa to spremlja. Primerna aktivnostje pogoj, da po dveh letih kandidat dobinaziv GV, ki pa je pogojen tudi z 10-letnoaktivnostjo v alpinisticnem odseku (registriranalpinist). Pri vsakoletni registraciji GV toupostevamo.Pripravnik za GV dobi izkaznico GV; podveh letih, ko in ce opravi pripravnistvo, padobi tudi znak GV pri PZS.Letosnje majske in junijske izpite za GV priPZS so opravili Dusan Polajnar, PD Dovje-Mojstrana, Franci Markic, PD Kranj, BojanPograjc, PD Zeleznicar, Ljubljana, RadoNadvesnik, PD Kamnik, in Janez Triler,PD Kranj.Cestitam in veliko lepih in srecnih vodniskihvzponov!Nacelnik Podkomisije za GV pri PZS Roman Robas339

PLANINSKI VESTNIKNa odprtem smo bili vsi zasopli. Ob kapeli podgozdom smo prvid zadutili pianino. Ceden zrak(»Le globoko dihaj!«) in mir (»A ga slisis?«) stabutnila v nas. Furlan in Pehar sta molCala.Sonce se je ze kdaj skrilo. Bliznji mrak nas jestisnil za vrat, posebno naju - pregnana znidarjevamulca.Pobarali smo za pot in jo hitro potegnili dalje.Kosenine nad hiSama (pravijo jim »Na ravni«)so nas prve zapeljale: Smo ze zavili k Sneznikarjuin kajpak v Kanji Dol. Ugotovili smo zmotoin se vrnili. Mrak se je zgostil. V bliznji meji bisama umrla od strahu, tako pa smo se druznospotikali. Cez pasnike »Na visokem« je nekakoSlo; na odprtem se celo ponodi za silo sveti. VRejcevo skrito rupo - hiSa je tedaj se stala -smo padli kot v najbolj crno brezno. Bukovje jez vseh strani stresalo sence nad naSe glave.Hisa je spala.»Vprasati bo treba. Ce so krScanski, nam bodopomagali«.LUC V PLANINSKI KOCIPotrkali smo na dveri: enkrat, dvakrat, mocneje.Ni6! Nobenega glasu. Samo 6rn molk. Grozljivmir - in mi izgubljeni v njem.»Gotovo se bojijo,« je vedela mama. Oni v hiSise bojijo nas, ki smo zunaj? Huda je ta. Trenutekni bil primeren, da bi mi, otroku, razlagala,cesa in koga se ljudje lahko bojijo v teh samotah- nekaj let po vojni. Sem pa kasneje o strahudosti razmiSljal.Ni6 ni pomagalo: sami smo se morali izvleci.Zabredli smo v cm travnik. (Na njem, se mi jezdelo se mnogokrat, ob vsakem casu cvetepodlesek.) Pod prvimi bukvami smo ukresalinekaj vzigalic. Odleglo je, ko smo jo rdece-belostaknili na deblu. Nad Strasnikom (danes vem,da obupno blizu) sva z bratom herojsko resilaplaninsko cast. Od tarn je Slo lazje. Tesnoba jepopustila. Nekoliko. Stopili smo iz gozda navoznik, ki je sam od sebe vabil: Kar z mano.Tja do kala za Polharjem se ni zapletalo. Izpredmlake, ki je danes izsuSena, je vodilo ve6 poti.Na zalost se nismo drzali pravila, da je srednjapot najboljSa in smo rinili navkreber ob robupaSnika. Bilo je precej nesrecno. Vozniku paravnem smo zamerili, da nima v sebi vecplaninske zilice. A srednja pot je bila naravnostodliCna. Spravila nas je iz meje na piano, odkoder smo zlahka zafiutili Medvedovo domaiijoin koj zatem Se Iu6 v planinski kodi. He! To jebilo zmagoslavje!Toda cakajte, ni se vse!Vrata so bila karseda trdno zaklenjena. NanaSe trkanje so znotraj vsi glasovi utihnili. Kako?A je to tista hi§a, koCa, v kateri so planincizazeleni? Smo prav priSli, mi je zavrtalo vzgreto melono.Oce je pobutal po vratih: »A bomo kar vrezancu cez no6?«Cez cas smo zasliSali:»Kdo pa je?«Po ocetovi predstavitvi je vendarle Skrtnil kljuc:»A, ti si, Pulde. Smo mislili, da se kakSnirokomavhi klatijo okrog hi§e!«In so nas spustili noter. Sladko je zadiSalo poznoju pa po ipavcku pa po tobaku.Ko naju je v koritu zmanjkalo, nisva imela sspanjem nobenih tezav ve6.Javornik se nama je predstavil naslednje dopoldne.Na nedeljo. Imela sva budnico, odi svazmoCila pri koritu v gozdu. Na vrh smo bezljalimorje gledat. In Bernika smo tudi nezno oprav-Ijali.GREBEN NAD KORITNICO, GREBEN LOSKE STENEDOLGA VERIGA SAMOTNIH VRHOVMARJAN BRADESKOKo Clovek enkrat prehodi vse grebene in vrhoveLoske stene, mu ta postane pojem za strmino,nevarnost, razglednost in samoto.Nekega poznomajskega vecera smo v dezjupritekli na pianino Balo in v podrtiji naSli udobenprostor za spanje. Pred nami sta bila dnevanaporne hoje visoko gori po grebenih in zatose je bilo potrebno dobro pripraviti. Tudi zajtrkovalismo, kot se spodobi. Pri lovski koci, kjer jevoda, smo si skuhali se Caja, ga precedili karskozi zobe in popljuvali naokoli ostanke hibiskusain mete.Jutro je bilo po nocnem dezju jasno, vremenskanapoved pa je govorila drugace, zato smo journo ubrali navzgor. Na sedlu Cez Brezice sezacenja lepo, samotno in divje precenje grebenov,ki se koncajo tarn nekje dalec, visoko nadKluzami. Konec maja smo za turo izbrali zato,ker v LoSki steni ni vode prav nikjer, v dveh340 dneh pa jo dlovek seveda potrebuje. V terncasu pa Se marsikje lezijo ostanki snega, ki sega da lepo stopiti na kuhalniku.Tudi na sedlu je bilo se nekaj snega, zato smookrog znacilnih temnih skladov morali pravprevidno pre&ti v pobofija prvega vrha s severav LoSki steni, Plesivca. V strmem, soncnempoborjju so roze ze na veliko cvetele in ko smosopli v breg, smo vdihavali ves dehteci opoj.Cvetje je trepetalo v rahli sapi, ki je vela prekgrebenov in nas prijetno hladila.VRHOVI SE POGANJAJO IZ GREBENAPleSivec je velika travnata plesa, mehka kotpreproga, kjer bi Clovek lahko lezal ure in urein zrl v divje zidove Jalovca, Ozebnikov inPelcev na eni strani in prek globoke Koritnice,dremajoce v senci jutra, tja prek Jerebice protiZahodnim Julijcem. Tu smo ponovili zajtrk, sajje tod res naporno vlaciti tezak nahrbtnik. Travnatapobocja so postavljena tako pokonci, dabi bil zdrs vedno usoden; odletel bi kot izstrelek,zato je potrebna res skrajna previdnost. Ravno

PLANINSKI VESTNIKtoliko skal je med travami, da se da kam tudiprijeti. Ce ni drugega, so zasilna opora tudi Sopimocne trave, pa tudi cepin ne Skodi.Se en pogled smo namenili Mangartu, ki kraljujena severu, zatem pa obrnili proti jugu, kjer sov dolgo verigo nanizani tezko dostopni in zatotoliko samotnejSi vrhovi. Bavh, ki je naslednjina vrsti, je od Plesivca oddaljen kakSno krepkominuto vec, kot piSe v vodniku. Morda je tisti,ki je pot opisoval, racunal zracno razdaljo.Tukaj se ni nic tezkega - tudi z grebena se dase zaviti navzdol v krnico Lanzevico in koncatituro, ce bi priSlo do tezav. Vrh Golezevice jetudi le strleci izrastek v grebenu, ki na nasidesni pada globoko v prepadnih stenah v Koritnico.Potem se pa zacne zares. Bedinji vrh seposteno pozene iz grebena. Jure je nekofi naeni od svojih 'norih' tur izbral prehod, ki namtokrat ni bil vSec. Zavili smo raje desno, naramo na koritniski strani, od tarn pa smo poskrotju zlezli naravnost na vrh. Malo je bilo sevlazno od ravnokar skopnelega snega, ravnotoliko, da je bilo zoprno. Je pa zato toliko boljprijalo alpskim zvonckom, ki jih je bilo vsepovsodpolno.Z vrha se pogled ze odpira naprej, proti Morezu,ki naj bi bil najteze dostopen v vsem grebenu.Naokoli so se medtem ze zacele obeSati prvemeglice, ki naj bi popoldne prinesle nevihte. Brzsmo nadaljevali - levo v pobodja, nato desnona greben in po neugodnem svetu v Skrbinopred neimenovanim vrhom. Vzpon nanj je poostrem robu rahlo tezaven. Z vrha smo se malospustili, sli po lepi travni polici v desno in zloznopo robu stene na najsirSo Skrbino v grebenu -Konjsko skrbino. Vreme se je Se malo skisalo,oblacno je postalo in malo hladneje. Prisel jetudi cas kosila. Prav hitro se je stopil sneg nakuhalniku in kmalu smo zajemali odlicne raviole.NEVIHTNA NOC POD PREVISOMCakal nas je le se en vzpon za tisti dan: odlocilismo se poskusiti se na Morez. Nahrbtnike smopustili kar na Skrbini in se po snezni vesiniodpravili levo v iztek zlebu, ki pride prav izpodvrha Moreza. Tu smo zavili desno in cez manjSiskok na trave, kjer je bilo ponekod Se vsemokro od talecih se sneznih krp. Vzpenjali smose levo po travah navzgor, v smeri vzhodnegagrebena. Pogled navzdol, kjer se globoko spodajvleCe ravnica Lepode tja do Stadorja, niprijeten. Ob vzpenjanju, ko gledaS le navzgor,v res izredno strmino, Se nekako gre. Se krajSiskalni odstavek - in razgledovali smo se z vrha;toda zaradi oblakov, ki jih je bilo cedalje vec,se je bolj slabo videlo.Kar kmalu smo obrnili, saj nas je tezji del -spust - Sele cakal. Sploh je na takih turah zvrhom tako, da clovek ne more biti prav spro-S6en, ko pa ve, da po tezavah ni niti na pol poti.Izredna previdnost je bila potrebna, da smovarno prilezli nazaj do nahrbtnikov. Takrat paje ravno zacelo prseti. Ce bi zacelo pol ure prej,ko smo bili v najhujSih strminah, bi ze takogladke trave postale prava drsalnica.Spustili smo se pod Skrbino, do razmetanegasveta, kjer naj bi pod stenami sli vse do podBriceljka, tarn pa nekako prespali. Pa ni bilo nic.PoSteno se je ulilo in kot naroceno se je pojavilzasnezen dolec, nad katerega visi rahlo previsnastena, ki daje zasilno streho. Na celidvodnevni turi smo potem le Se na enem mestunasli primerno streho - torej smo imeli tu ressreco. To mesto je postalo naSa jedilnica inspalnica, kajti dez ni ponehal, pa tudi v vecerse je ze nagibalo. V sneg smo si skopalinekakSna sediSca, na skale navesili pribor,naSli mesto za »Stedilnik« in kuhali, jedli, pili inupali na boljSe vreme. Na zacetku je sicerkazalo, da bo ture konec, ko bi ob menjavibombice skoraj priSli obnjo, pa se je vse srecnoizteklo.Proti veceru se je nebo malo ocistilo in zacelismo iskati kakSna primernejSa mesta za spanje.Na ravnici nad steno si je vsak nasel »udobno«posteljo. Toda komaj smo zlezli v vse mogocevrece, se je v Jalovcu divje stemnilo, nebo seje spet pooblacilo in med treski v stenah Jalovcain Ozebnikov je ze prihajala dezevna zavesaproti nam. S strahom smo jo udrli nazaj podprevis. Pred strelami ni bilo zaradi vlage varnopravzaprav nikjer. Grmenje se je sicer kmaluumirilo, dez pa ni ponehal. Ni nam preostalodrugega, kot da smo v snezno strmino skopalivsak svojo policko za spanje. V temi ob baterijito ne gre prav lahko, pa smo na koncu vseenozaspali na armafleksih, posutih s snegom inzaviti v tople 'zaklje'. Vcasih me je ponoci malozazeblo, malo sem tudi zlezel »iz centra«,zjutraj pa z veseljem pogledal v jasno nebo.Jure in Dario, ki sta se spravila na nekoliko viSjepolozaje za mano, sta ponoci skrivnostno izginila.Kmalu sem nasel dve speci gmoti na prvotnopredvidenih mestih za spanje. Ko je namrecponoci nehalo dezevati, sta vlazno in neudobnoleziSce zamenjala za udobnejSe.UZIVALI SMO SRECNE UREPo zajtrku nas je Cakal Se tezji del LoSke stenekot prejsnji dan. Po dolcu rahlo navzdol in podstenami Moreza smo tisto jutro zaceli pot. Kmaluje izza »vogala« pokukal Briceljk, najvisji vrhcelotnega grebena. Vzpon smo zaceli po snegunekako v sredini, potem pa preSli v malo boljtrdne trave, kot smo jih bili vajeni dotlej. Protivrhu smo se vzpeli na desni greben, ker je bilodrugje se prevec snega; le nekaj prehodov 6ezjezike snega je bilo potrebno. Tik pod vrhom jebilo nekaj vec tezav. Na koritniski strani smomorali preciti strmo sneziSce nad prepadnimistenami; po precej trdem snegu nam je prehodizboril Jure. Se ko smo se vracali domov skoziLog pod Mangartom, smo se ozirali v to divjeizpostavljeno mesto vec kot poldrugi tisoc metrovnad dolino.Sredi izredne samote smo v dudovitem dopoldnevuna vrhu Briceljka uzivali popoln mir.Sonce je razlilo svojo luc tudi prek grebenov,cisto na dno Koritnice, na svetio zelene, bujnetravnike, posute z rumenimi ocesci regrata.Med mir tu zgoraj so priplavali cudoviti zvoki -zvon v cerkvi v Logu je klical k nedeljski maSiin pel hvalnico velicastnemu obzidju nad dolino 341

PLANINSKI VESTNIK342in vsemu bozjemu svetu tod okoli. Uzivali smosvoje srecne ure.Ture pa na Briceljku se sploh ni konec. Se stirjevrhovi so, preden se odpre pogled v Bovskokotlino. Z vrha smo pogledali se na drugo stran,v dno Bavsice, kjer je na pesku zdela modrapika - nas avto. Globoko, globoko spodaj. VPihavcu, na drugi strani Bale, je neutrudno zetretji dan pela kukavica, brez katere bi kar nekajmanjkalo na nasi turi.Z Briceljka prek Vrha Rup je cudovit sprehod,eden od najlepsih delov na celi turi: na desniKoritnica kot iz letala, na levi razdrapana travnatapobocja nad pianino Balo. V Oltarjih pa segreben spet vzpne kvisku. Pod pragom, ki smoga morali preplezati, je lezalo strmo snezisce.Precej tezavno smo se prekopali prek tistezaplate in navzgor po kaminu, malo levo indesno. Izstopili smo na travnato sleme le nekajkorakov od vrha. Spust cez preplezani prag bibil za popotnika v nasprotni smeri tezji in splohbi bila tura v nasprotni smeri tezavnejsa.PLEZANJE PO STRMIH TRAVAHVrh Krnice, zadnji vrh v grebenu, ki je iz Bovcavideti kot velikanska gmota na koncu kotline, jezdaj ze zelo blizu. Vendar je vmes se najtezjidel na celotni turi - Oblica. Po skrotastem,precej tezavnem robu smo se spustili v skrbinopred njo. Tarn pa se je ustavilo. Lahkega»obvoza« namrefi ni. Z Dariom sva se nekolikospustila levo po grapi, od koder sva zaviladesno v strahovito strme trave. Jure se jeodlocil preplezati skalne stolpe kar po grebenu,vendar ni imel nifi manj tezav kot midva, saj seje moral kar krepko prijeti. Med drugim je podrlogromno skalo, ki je blizu naju divje oddrvelanavzdol v Rupe. Z rokami sva grabila za sopetrave in iskala mest, kjer bi clovek vsaj za silovarno stal. Pa jih je bore malo. Drugi zleb, kivodi proti vrhu, se mi je zdel resitev, zato semzavil vanj - pa tudi zleb ni bil nic boljsi. Malovlazne zemlje, slaba trava in sem in tja kaksnarazrahljana skala. Malo pod vrhom se zlebrazcepi in nadaljevati se da cez krajse skoke.Pogled navzdol me je odvrnil od vsakrsne mislipo povratku in od same graze, da bi se lazil poteh strminah, sem zbral toliko moci, da sem seob pomoci trav potegnil Cez in zlezel na sleme,kjer sem si posteno oddahnil.Jure je bil ze na vrhu, ko je nekaj sopihajocegav Darievi podobi prilezio globoko spodaj okrogroba. Dario se je odlocil preclti po travah povsemv levo, kjer se je potem po nekoliko»ravnejsem« svetu povzpel do mene. Tezave,ki jih je imel, je opisala edina beseda, ki jo jeizustil - rekel je: »Matr!« Jure, ki je enkrat zetekel tod cez, je bil na vrhu delezen kritike, sajtezav na tern mestu sploh ni omenjal. Ali jih niopazil, ko je tako brzel, ali pa naju ni hotelstrasiti.Po izpostavljenem robu smo se spustili z vrhacez edini mozni prehod, zatem pa v prav takoizpostavljeni hoji po tokrat skalnem grebenuvodoravno odsli do ze tolikanj cakanega VrhaKrnice. Tukaj pa je zares konec velicastnegagrebena, verjetno najlepsega v Julijcih. Cepravje do doiine se dolg spust, smo cutili velikozadovoljstvo, kajti za nami so ostali prav vsivrhovi prekrasnega grebena Loske stene. Razgledje, kot ze na celem grebenu, obsezen. Nadrugi strani, nad tesnijo Koritnice pri Kluzah,stoji gmota Rombona, lep pa je pogled tudi vMoznico in kamnito obzidje Jerebice.Navzdol se z vrha ponujajo zapeljiva pobocjaVelike Krnice, ki so Jureta pred leti spravila vzelo zoprn polozaj - globoko spodaj se namreckoncajo v neprehodnih skokih. Moral je bivakiratiin sele naslednji dan poiskati prehod-nazajcez vrh v Malo Krnico. Nam je bilo seveda zdajlahko - se naprej je treba po grebenu protivzhodu v smeri Kobile, ko pa se greben povesi,se odprejo prostrana pobocja Male Krnice, globokospodaj Bavsica in v cadu poznopomladanskegaopoldneva tudi Bovska kotlina. Trave, kivodijo v ozek kamnit zleb, so bile se vlazne, pavendar mnogo manj strme, kot smo jih bilivajeni s Plesivca sem. V zlebu je treba se malopoplezati, pojavi pa se tudi nekaj zablodelihmarkacij.Medtem smo postali spet lacni. Kraj je za takaopravila primeren - gruscnata krnica, ki sepahljacasto odpira navzdol. Zavetno in soncnoje bilo, sneg je tudi se lezal za skalami in zatosmo kar zaceli s kuho in pospravljanjem vsega,kar je Se ostalo v nahrbtnikih. V stenah nadnami so cveteli rumeni jeglifii, nad stenami pasta plavala krokarja in se cudila pojavam, ki jihje tu videti res poredko.VELICASTNO - S TREMI KLICAJIMedtem si je Bavski Grintavec ze nadel nevihtnokapo, pa tudi greben na oni strani Bavsice,proti Svinjaku, je bil ze nekoliko oveSen zmeglicami. Vrode je postalo in soparno. Podstenami smo med cudovitim cvetjem prefiilidesno na osamljeno ramo. Na tern mestu seodpre pogled v globoko grapo, ki se spusdaprav v Koritnico pri Kluzah. Nad njo se kondajoskoki Velike Krnice. Prav divje mesto je to,sredi sten in prepadov, se vedno visoko naddolino. V grapi smo ze zagledali lovsko potko,ki predka strmino in vodi levo na rob. Prevalilismo se cezenj, na stran Bavsice, in presli sezadnje tezavno mesto - izpostavljene ostankepotke tik pod robom, nad strminami, ki padajonaravnost v dno Bavsice.Pobocje se nato razsiri. Prisli smo v gozd, naudobno lovsko pot, ki se v lepih zavojih spuscado Izgore, ravnice nad Kluzami, kjer stoji prijetnagozdarska koca. Zadaj, na koncu doiine, jeze nekaj ropotalo - oblaki so se nekoliko prevefidrenjali na nebu. Malo smo pospesili korak, sespustili se po zadnji strmini in tik nad koriti primostu prisli na cesto, ki vodi v Bavsico.Tisti trenutek so popadali nahrbtniki na robceste, tezki Cevlji so zapustili razgrete noge, kiso »sveze« zadihale, z neba pa se je vsuldroban, topel dezek. Jureta je cakala se pot doavta - Cisto na konec doiine. Obul je copate, kismo jih skrili v grmovje v petek zvecer in seodpravil. Pa se ga je prav kmalu usmilila nekagospodicna z »bolhco«.

PLANINSKI VESTNIK2 Dariom sva se pocila na puhteci asfalt, ki jeprijetno grel. Nezne kapljice so padale na mojeutrujeno telo, ko sem lezal in zrl v pies oblakovnad seboj. Soncni zarki so jih razganjali inkukali skozi. Preprosto zadovoljen sem bil.To je bil konec ture, pri kateri sem v svojplaninski dnevnik zapisal: »Velicastno«! In tobesedo opremil s tremi klicaji na koncu.Opomba: Poskusal sem turo opfsatl tako, da bo v pomoctistemu, ki bo kdaj hodii tod okoli. V vodniku Julijske Aipeso namrec pri opisu Loske stene dolocene pomanjkljivosti.Na koncu koncev je premalo poudarjeno, da je to vendarlezeio zahtevna tura, ki jo zmore le vsestransko pripravljenplaninec. Vsekakor je zahtevnejsa od mnogih, pri katerihje v vodniku to bolj poudarjeno. Ce se torej kdaj odpravitetja, pojdite v zanesljivem vremenu (dva lepa dneva), vdruzbi, z dobro obutvijo in po moznosti z vrvjo.MINIATURAPOMLADNO DARILO ZA SIVE DNIMOJCA IPAVEC»Proc je pusta zima in prisel je tisti letni cas, kipozivi srca in misli ljudi.« Tako se je zacenjalaena izmed mojih solskih nalog pred mnogimileti. Kolikokrat se je pomlad ze vmila od tistegaleta! Lahko bi prestela. Toda se vedno je ista:vecno mlada in topla stopa z mehkimi korakicez travnike in njive, objame vrtove in sadovnjakein se rahlo dotakne tudi cloveskih src. In kose zafine vzpenjati proti pobocjem hribov ingozdov, se zdi, kakor da bi upocasnila korak.Vendar se vztrajno dan za dnem pomika proticilju. S svojo nezno roko poboza vrhove smrekin gozdne jase in se nazadnje ustavi tudi vnajbolj skritih skalnih razpokah, kjer jo nestrpnopricakuje avrikelj. Od veselja si je oblekel praznicnoobleko - svojo rumeno srajcko.Tudi jaz se vracam. Toplo pomladansko jutroje. Pot je sicer se kar dolga, toda prav nicnaporna. Ravno prava je za prvo pot v novisezoni. To niso visoke planine, s katerimi bi seclovek ponasal, so pa naSe, ker so doma.Hodim pocasi in nalaSd zaostajam za drugimi.Danes bi bila rada sama.Lepo je tu zgoraj. Pred mano lezi dolga valovitapokrajina, nasa Gora. Na dolgo je raztegnjena,od Cola pa tja do vznozja Cavna. Gledam hise,posejane po pobocjih, in na vsaki se takomajhni ravnini je njiva ali njivica. Znana slika:gorska domacija. Le malo his je strnjenih skupaj,in tu je sredisce vasi. Nad Cavnom inKucljem je jasno nebo, tarn zadaj proti Golakompa se je stemnilo. Od tarn rad pride dez. Blagisunki toplega vetra mi mrsijo lase in s seboj oddalec prinaSajo zvonenje vaSkih zvonov.Ne vem, kam naj gledam. Prevec lepote se jenabralo na enem mestu. Pogled mi drsi mimonjiv, se vlaznih od jutranje rose, prek gozdov inprek blagih grickov, po katerih hodim in kjer sepocasi sprehaja pomlad.Najlepsa pa so tla, koder stopam. Saj to sopravi vrtovi, polni cvetodih roz! Vsak je drugacnebarve. Eden je poln belih zvonckov, drugives moder od drobnih cvetic, tretji posejan spodleskom, ki je komaj prikukal iz zemlje. Nadolgem travnatem pobo6ju se med visoko, selansko travo prerivajo proti soncu zivo modricvetovi svisca. Noben slikar bi ne mogel zmesatitako Cudovite modre barve. Tudi avrikelj zecveti, kar po travniku; vse polno ga je. Nisemvedela, da raste kar po travi; vedno sem gavidela le pod visokimi skalami.Pocasi se obrnem se proti jugu in pogled miseze cez rob, dol v zeleno dolino, in z vetromisce steze in poti mojega zivljenja. Nekaj lezevame. V srcu se nekaj zgane, skoraj je podobnobolecini. Kaj je to, se sprasujem? Morda obcutekneznosti ob pogledu na vse te lepote, alioziveli spomini, ali morda celo sreca? Saj srecaso majhne in drobne stvari: pogled na cvetocetrave, Sumenje vetra v drevesnih krosnjah, vrhovi,obliti z mesecino, topel stisk roke, iskrenabeseda brez lazi in celo sled cloveske stopinjev snegu. Vse to me osrecuje.Da, tudi spomini so to. Spomini na neko drugopomlad, bolj pozno, bolj toplo, ze malo vroco,spomini na smrekov gozd na Nanosu, ki se jeze ogrnil s svojo svetlo zeleno pelerino, in nadvoje rok, ki si pripogibata visoke veje in trgatasmrekove vrsicke - za zdravilo, seveda. Inspomin na dvoje cloveSkih src, ki sta si blizu,a tega ne vesta. Danes se ne. Tudi to je sreda,o tern sem prepricana, ceprav malo boli.Zaostajam in zelo malo govorim, kar ni mojanavada. Toda prevec bi lahko povedala inprevec cutim, da bi mogla govoriti. Cutim, kotbi nekaj padalo z mene, nekaj, kar me v dolinitezi; cutim, da bom jutri lazje delala, da mi bota dan pomagal ziveti.Pogled mi se zadnjic objame slikovito pokrajino:poslovi se od roz, od gozdov in samotnihdomacij in od spominov. Se zadnjic se ozremproti Nanosu in s strahom obstanem, ko naGolakih zagledam nevihto. Slovo je naglo.Samo se vroca zelja se utrne, zelja, da bi prislasem ob uri, ko se bo noc utapljala v dnevu inbi v prijetni tisini dozivljala rojstvo novega dne.Leta 1953 je bila ustanovljena prva veznaplaninska pot v nasi domovini, Slovenskaplaninska transverzala, ki je bila nasplohprva vezna pot v Alpah. V skorajstirih desetletjih jo je prehodilo in dobiloposeben znak 4931 planincev, razsirjenoSlovensko planinsko pot (transverzalnimtockam je treba dodati se nekatere drugezanimive planinske cilje) pa je doslejprehodilo 469 pohodnikov. Rekorder tepoti je Ljubljancan Slavko Krusnik, ki jeSlovensko planinsko transverzalo prehodilkar trinajstkrat. Ob tern podatku jetreba vedeti, da je ta nasa transverzalaod Pohorja do morja dolga priblizno 800kilometrov.343

PLANINSKI VESTNIKPRAV NIC DOLGOCASNO POTEPANJE OKOLI TRIGLAVALEPE NOCI, JUTRA IN DNEVIJANEZ LONCARStroj v prizidku planinske koce je rohnel v mirnogorsko noc. Dajal je svecavo, a obenem unicevalgorsko romantiko, kvaril vzduSje, ki pristojilepemu gorskemu okolju, obiskovalcem, zeljnimmiru in pocitka, pa paral zivce. V podstreSnisobici je bila prva stvar ta, da sem zaprl okno,kajti zver pod njim je poleg ropota osmrajala sezrak.Nekaj po deseti uri sem se prebudil. Zeleznazgaga je prenehala bruhati plin in nastal jeblagodejen mir. Odprl sem okno, se nagnil venin...Spodaj nad pastirskimi stanovi je lezala meglenaodeja. Zahodni del je bil osvetljen od seskoraj polnega meseca, blizji del v Vernarjevisenci pa je bil temen kot oblaki pred poletnohudo uro. Enake barve so bili kot tisti, ki so tikpred nocjo pokrivali celo bohinjsko kotlino. Spe-Sil sem namrec po poti okrog Tosca in premis-Ijal, da za naslednji dan kljub spodbudni vremenskinapovedi stanje ni prevec obetavno.Zgoraj pa je bila povsem jasno osvetljena podoba:Triglav v vsej razseznosti od Skrbine prekvrha in veznega grebena do Malega Triglavase je skupaj s Triglavskim Voglom pod njimjasno odrazal od temnega neba. Nad njim innad macesni pod Vernarjem pa so mezikalevse zvezde Velikega medveda-voza razenspodnje desne - Meraka. Alcaid je visela tiknad vrhom, Mizar in Alioth nad grebenom inMalim Triglavom, Megrez in Phecda sta svetilinad Triglavskim Voglom, Dubha pa nekako nadKredarico. Severnica je polno zarela nad Vernarjem.Dolgo sem opazoval to vecno in lepo dogajanje.Z vrtenjem nasega domacega planeta se jeozvezdje pocasi pomikalo desno navzdol. Pricakovalsem, da bo prva za Triglavov vrhizginila Alcaid, a je le drsela po vzhodnem razunavzdol in se je sele po dolgem casu kot drugaskrila za greben. Prva je v noc poniknila Phecda,tretja Dubha, tej pa sta sledili Se Megrez inAlioth. Zadnja je zatonila Mizar, ki se je skrilaza Triglavskim Voglom.Med vso to predstavo sem kar pozabil napozno uro. Hlad je kljub ogrnjenemu kocu postalnasilen. S pogledom sem objel osvetljena ostenja,sencne temine v njih, pa Se megleno jezerospodaj in se ob nastezaj odprtem oknu odpravilk pocitku. Jutri, no, danes bo Se en dan! Upam,da bo vremenska obveljala.Pravzaprav bi se na tisto rohneco civilizacijskopridobitev ne smel hudovati. Brez nje bi bil lepodozivetje kar prespal.PREOENJE NA KREDARICIJutro. Tako, kot si ga le more zeleti gornik. Sene povsem buden sem ze bil pri oknu. Ocak je344 bil rdece osvetljen, zadaj za Planiko pa se jevodoravno vse do Skrbine vlekla dolga sencaveznega grebena in Malega Triglava. Nebo pamodro, kot more biti le v gorah. Vremenarji setorej niso zmotili.Nocno temno odejo nad Velim poljem je zamenjalrahel cad. Le tistega pozvanjanja, ki ga jeuho vajeno in naj bi prihajalo s paSnika v dnudoline, tokrat ni bilo. Pomislil bi, da smo pac zev drugi polovici septembra in se je poletnoplanSarjenje ze koncalo, ce se ne bi spomnilsvojega obiska sredi poletja, ko so stanovi tudisamevali.Jutranji hlad mi je pomagal, da sem do Konjskegasedla kar dobro pobiral stezo. Od tarn doKredarice, ko je pobocje pod in nad Kalvarijoze mocneje ogrelo sonce, pa sem se bolj vlekelkot hodil. Sam sebi sem pod pretvezo razgledovanjapripravljal postanke in pocitke in pusfial,da so me prehitevali ne le mlajsi, temvec tudikdo mojih let. Tisti zadnji del, ko se ze vidisleme doma, pa mi je bil ze kar zopm in odvec.Kondno sem zmogel tudi tega. Vgnezdil semse zunaj na zavetrni soncni strani doma. Utrujenostje pojenjala, zejo pa sta gasila 6aj in pivo.In tako sem potem do sredine popoldnevaspremljal dogajanje. Prihode, odhode, pogovore,hvale, graje, pristanek helikopterja, razkladanja,nakladanje, odlet, razgled na bohinjskostran, opazoval »mravlje« po steni Malega Triglava,ki so se pomikale gor in dol, vmes sliSalkakSen vrisk Mlakarjevega »hominis alp. ululantis«- planinskega vriskaca, in gledal kavke,kako lebde nad prepadom. Se prej sem opazildva turista, ki sta priSIa na kavico in zatoprepeSacila celo tako dolgo razdaljo, kot meripot od pristajaliSca helikopterja do vhoda v domin seveda se nazaj. Nadalje sem dobil potrditevtrziskega reka, da na Trzicana naletiS - trof's- pac vselej in povsod. Ob mizi poleg se jedruzba mozakarjev, ki so svoje boljSe polovicepustili doma, spustila v politicno debato in zravenob prineseni steklenici bistre tekocine nalivalase pivo. Prisluhnil sem tudi razgovoruzenskega dela osebja doma, ki je izkoristilokratek predah za pocitek na soncu in vmessliSal ljubece besede kuharice - babice - onjeni vnucki. Skratka, casa za dolgcas ali pa zanekaj minut mizanja sploh ni bilo.Pred seboj sem imel Se pot do Dolica. Cepravse mi ni dalo zapustiti prijetnega okolja, semhrabro premagal odpor, na rame zadegal nahrbtnik,vzel svojo krevljo, okolicanom dejal »nasvidenje«, oni pa meni »srecno«, in odrinil. VPlaniki sem se ustavil za caj, pa v koci nisemnasel drugega kot planinko, ki je pestovalaozuljena stopala in cakala soproga, ki se jenamenil na vrh.Ni kazalo drugega kot pot navzdol, potem Senekajkrati navzgor, pa seveda ponovno dol -in pod noc sem pristal na Dolidu. V kuhinjskirecepciji so mi dodelili lezisce, 6aj pa je bilhladen in zanic. Veckrat sem si ze rekel: »Ja-

PLANINSKI VESTNIKNekoristen svet? Za gospodarstvo ze mogoce, za duso panikakorFoto: Joco ZnidarSiSnez, presedlaj koncno povsem na pivo!« A kaj,ko se kaj rado zgodi, da cloveku ponudijo mrzelcaj in toplo pivo! No, naj povem po pravici, daje pivo v planinskih kocah obicajno prijetnohladno. V prenapolnjeni in zakajeni jedilnici mini bilo obstanka in se nisem dolgo obiral. Venna zrak, potem pa spat!SRECANJE Z DIRKACIPrebudil me je prihod skupine, ki je zasedlapreostala leziSca. S kotickom ocesa sem videlle od baterije osvetljene dolge svetle lase. Mislilsem si: »Revezi, fie nimate trdnega spanca indobrih zivcev ali pa ce niste na smrt utrujeni,boste kaj malo spali!« Moja soproga mi namrectrdi, da neznansko smrcim. Vlegel sem se torejna trebuh - ta lega menda preprecuje smrcanje-, da sem jim dal priloznost v miru vsaj zaspati.Zjutraj pa sem ze ob prvem svitu izginil izsobice, da bi ne slisal kakSne pikre.Za zajtrk sem popil sinodnji ostanek piva, se nadalec izognil caju, nato pa se za koco podal naKanjavec. Pot je lepo speljana po grapah,ploscah in kratkih meleh (pod vrhom pa poskalah varovana z jeklenico), po kratki preckina desno in nato po poci na vrh. Prijatelj mi jepred leti pripovedoval o tern, kako prima jespomladanska smuka s tega vrha na Hribarice,od tarn pa po Velski dolini ali pa na zahod kSedmerim jezerom. (Slednji del poznam s spomladnesmucarske ture iz Krme cez Kredaricodo Komarce.) Res mora biti po osrenjeni debelisnezni odeji smuka s Kanjavca cudovita. Morampac verjeti, ker si je sam ne bom mogelvec pripraviti. Sam sebe namrec se nekakoprenasam, Ceprav imam vsaj sestino svoje tezeprevec, skupaj sebe in nahrbtnik ze tezje, dapa bi si poleg skoraj ze sedmih krizev in vrecena hrbtu nalozil se smufii, bi bila pa prehuda.S Hribaric so pridirjali trije, ki sem jih prej pustilv jedilnici na Dolicu. Eden od njih se je pohvalil,da so z Dolica odSli dolgo za menoj, pa so tikza menoj prisli na vrh. Tudi jaz sem predtolikimi in tolikimi leti hitreje puScal pot in klanceza seboj...Malo sem se postopal po vetrovnem grebenu,vmes vse tri ovekovecil z njihovim fotoaparatom,potem pa sem se spustil na Hribarice, kjersem si v zavetrju vzel cas za postanek inprigrizek. Ta preval iz ene gorske doline vdrugo je precej obiskan, kar potrjuje tudi odvrzenaembalaza, ki je veter sproti ne more odnestidrugam.Namenil sem se navzdol po meli in mimoDolica v Velsko dolino. Hodil sem po rahlonagnjeni stezi, spotoma na dalec srecal dvedivji kozi (pred tridesetimi leti bi jih vsaj trideset),sliSal zvizge svizcev, videl njihove luknje, nastezi malodane pohodil drobceno miSko, nabralpest pelina, pozdravljal redko cvetje, nizje spodajsplaSil iz borovcev sneznega jereba, inopazil skupino gradbenih delavcev, ki naj bigradili zajezitve hudoumi§kih prodisc, pa somirno dremali. Ob vzponu do Vodnikove semsrecal delovodjo, istocasno pa fiul zven deloviS-6a tarn spodaj.V koci sem posedel za mizo in docakal druzino,ki je prenocevala z menoj v isti sobi na Dolicu.Spoznal sem jo po dolgih plavih laseh podpiralketreh vogalov. Niso bili videti neprespani;moja zena prav gotovo nekoliko pretirava stistim o smrcanju.Koncno mi je do noci ostalo se dovolj casa zapot do Rudnega polja in domov. 345

PLANINSKI VESTNIKMINUTE, KO SE V GOZDU PREBUJA DANRDECEGRLA TASCICAPETER VOVKS pogledom objamem drevo. Lanka krhka perutnicavztrepeta na vejici, zavita je se v julranjimrak. Nejasni so se obrisi gibov. Med priprtimiofimi zagledam drobno kepico, rdec rubin, navrhu smreke pripet. Tascica stoji na vejici,izteza nozice, otresa roso, siri pisana krila,prhutajoca, nezna, lahka. Cutim dih razprtihperuti, oklepajo me v svoj car. Moje besedemolce. Perutnice se odmaknejo, oci zapro. Prsise napno, grlo mehko izboci. Vsa narava otrpne,kot bi se bala skaliti prvo kitico. Glastascice, utrgan kakor sopek cvetja, se spustimed drevje, grmovje, cvetice, trave. Bliza se,sprva rahel, in boza uho. Slisim ga, cedalje boljzvocen in cist je. Polaga na uho opoj dehtecegajutra, pravcati snop vonjav. Spusca se z lahkimletom ptice, prebuja Jelenov studenec iz tisine.Cuti mi ozivijo, ostrmim nad vse mocnejsimpetjem. Tascico motrim z obcutkom nenavadneradosti. Zleti z utripajocimi krili kot ziva iskrasonca na nizjo vejo in poje.Petje, pozlaceno s prvimi sonfinimi zarki, prizigaopojno radost. Z zelenega svoda se spuscadehteca tisina. Ob prizganih luckah rose cutim,kako se sonce tihotapi skozi najtanjSe spranje.Se igra po vejah, se vzpenja po drevju, serazsuje po tleh, da so posuta kot sop razpletenihlas. Razgrinja zlate prte po cveticah intravah, pusca svoje blescefie lase v krosnjahdreves, pije pri studencu s svetlimi ustnicami.Motrim sence dreves, svetlikanje sonca, cistorahlo zastrto z vejami, z zeleno tancico iglic. Vbisernici ros na cvetlicah vise steklene kroglice.Svetijo se v mavrifinih barvah. Med priprtimiocmi vidim zive liste brsljana, gnezdo v spletuvej. Sanjarim, dihati sploh ni ve6 treba. Tisinajutranjega gozda je lepa, kot cudezna glasba.Zdi se mi, da je petje tascice odzven neslisnegaglasbila, ki ga uho le sluti. Nekaj se zgane; nicni, le kaplja pade z veje. V zraku visi nemirdrevja, pticev in zivali. Iscem drobne odprtine,prislonim svoje tankocutno uho, lovim srebrnezvoke tascice. Zdi se mi, da vsi udje drhtijo.Jutro dehti po gostem lepljivem hladu jelk,bukev in smrek. Glasovi tascic trepetajo. Melodijese zarisejo v tisino, nato visijo po vejah.Uzivam v lepoti zvokov. TasCica se vzpne ssvojim petjem nad drobno, gosto linijo drugihpticev pevcev.V zuborecem petju je petje ta§cice nekaj posebnega.Poje kot primadona med ptici. Za trenutekumolkne, zatem nanaglo ubere drugo kitico. Vnovem, hitrejsem in milem ritmu me vzame sseboj proti neznanim obetom. V meni zapustipodobo nove lepote.Ves prevzet od petja ptic poslusam, gledam inmolcim. Uho drazi dudovito petje, stkano izneznih vrvicastih crt. Zrak je preSit iz cistihzvokov tasdice. Neutrudni kolobarji petja plava-346 jo na zeleni povrsini gozda.V tisino zasejan glas tascice doni. Petje zvenikot najtisji motivi na violini. Dusa se mi utapljav pticjem petju. Ena sama ponizna zamaknjenostme je, sam sebi nekaj sepetam. Zareceniti sonca tipljejo pevko na vrhu smreke. Izmolka se slisi vse vec glasov iz sosednjihdreves.Tihi svet mahu, lisajev, brad, drevesne skorje,iglic in listov onemi. Glasnejsi postaja zrak,napet. Poslusam posamezno cingljanje zvonckoviz sosednjih dreves. Karkoli pricakujem, jenekaj posebnega. Vznemiri se mi srce v tisinikakor voda Jelenovega studenca pod pihljajemvetra.V mavricnih barvah se stiskajo soncne niti,crtala luci vise po vejah. Mehek, siv, drobensneg lezi na tleh, hoja medi. Iz visin dreves seskozi veje preceja srebrni zvonki glas tascice.Z odtisi drevesnih senc so popisane moje oci.Med smrekami je ze nakopicen dan, vrhoveobjema sonce.Gledam skozi veliko zeleno okno iz vej. Trepalniceso spuscene na pol. Svetel blisd ros nacveticah jemlje vid. Bos stopam po travi, nemotim tisine. V tancico iz pajcevine se lovesoncni zarki. Natezajo se in krcijo v hladnemzraku. Mehki zamet vetra pobliskava po rosnemcvetju. Vse polno sumov, v zrak spuscenih,objema uho. Moje oci so polne v meglicozavitega ptica, srebrne rose, molcecega drevja,mrtvega kamna; strme in mezikajo.Na razsirjeni Slovenski planinski poti,kjer je bilo doslej 18 obveznih in 43neobveznih tock, naj bi bilo odslej le35 tock, ki pa naj bi bile vse obvezne. Tobi bile Bavski Grintavec (2344 m), Boc(980 m), Bohor (1023 m), Debela pec(nad Krmo - 2015 m), GEOSS (Slivna -660 m), Gradisce nad Sticno (519 m),Jance (794 m), Kepa v Karavankah(2139 m), Kosenjak v Kozjaku (1521 m),Kum (1219 m), Limbarska gora (768 m),Lisca (947 m), Lubnik (1024 m), Malagora (nad Ribnico - 943 m), Matajur(1643 m), Mangart (2678 m), Menina planina(1508 m), Mima gora (1048 m), Mrzlica(1119 m), Olseva (1929 m), Paski Kozjak(1172 m), Peca (2126 m), Prsi vec (nadBohinjem - 1761 m), Ratitovec (1666 m),Rombon (ali Veliki vrh - 2208 m), Slivnica(nad Cerknico -1114 m), Stol (Kobariski- 1673 m), Skrlatica (2738 m), Spik(2472 m), Trstelj (643 m), Veliki vrh vKosuti (2088 m), Veliki Sneznik (1796 m),Visoki Kanin (2585 m), Zavrh v Slovenskingoricah in Zavcarjev vrh (914 m).

PLANINSKI VESTNIKZGODBA, KAKRSNE NISO VEC V NAVADINEPOTREBNOBREMEJOZE PIKELJV gore je sel stric s svojim petnajstletnimnecakom. Janez je stricu, ki ga je na vsemsvetu edini se kolikortoliko razumel, neprestanotozil, kako ga nihce ne razume in kako mu vsina vsakem koraku (ce se le da) grenijo zivljenje.Jezil se je na oceta, ki ima zanj premalo casa;ce pa si ga ze vzame, si ga vzame samo zato,da mu daje zoprne nauke in ga enkrat zivcirazaradi njegove netocnosti, drugifi zopet zaradipotepanja in lenarjenja, kot da je on, njegov sin,navadna zguba, posiljka brez vrednosti, splohnekdo, iz katerega nikdar nic ne bo, kakornavadno konca svoje lekcije njegov super uspesnioce, ki tudi ni dosti vec kot nic. Saj, kaj paje to, ce dan za dnem, ze deset let, voziljubljanskega zelenca! AN je to sploh kaj?Stric in njegov necak Janez sta spesila povijugavi stezi in fant je se naprej mrmrajestresal jezo na svojega oceta. Ko sta zapustilagozd in se je steza bolj strmo vzpela prekmelisca, je prisla na vrsto mama: sitna, tecna,zivfina, skratka, neskoncno neznosna. Nic manjtudi ni zameril svoji starejsi sestri: domisljavka,smrklja, ki misli, kaj da je, ce jo je sosedovAndrej enkrat ali dvakrat povabil na kavo. Natose je spomnil svojih uciteljev in uciteljic, ki vvsakem mladem cloveku dokoncno zatrejo slehernoin zadnje in sploh najmanjse in se tistomalo veselja do zivljenja.Pot pa se je vijugala v breg. Stric je z mirnimin enakomernim korakom meril stezo vse dovrha Grintovca, Janez pa je se vedno slabevolje godrnjaje prisopihal za njim. »Kako lepo,kajne?« se je stric prek Dolgega hrbta ozrl protiv soncu se blestedi Skuti, za katero se je kotbrezmejna modra zavesa sirilo temno nebo.»ln se zejen sem in lacen!« je Janez zinil skozizobe.»No, kar podpri se!« je stric fantu prijaznopokimal.Janez je odvezal nahrbtnik, segel vanj in izvlekelkar debelusno vrefiko dobrot, ki mu jih jepripravila mama. Ko pa je zagledal posebnosalamo, je razocarano zastokal: »Pa spet tasalama, ki je sploh ne maram!«Stric je se vedno obcudoval vrhove in grebeneter se ob Janezovem godrnjanju nasmihal.Janez se je ze kar krepko zaiozil, ko je stricprisedel. Pogledal je Janeza v njegov nakremzeniobraz, se nato sprosceno ozrl po grebenihin rahlih meglicah, ki so se dvigale iz dolin, paspet pogledal Janeza, kot da premisljuje, kajnaj stori.Nato je mirno vzel kar precejsen kamen in gaspustil v Janezov nahrbtnik. Janez je zacudenopogledal, toda stric se ni dal motiti. Drugega zadrugim je spuscal kamne v Janezov nahrbtnik,dokler Janez ni eksplodiral: »Ja, stric, kaj papocnes? A si nor?«Stric se zazre v dolino, nato pa skozi dobrodusennasmeh pogleda Janeza: »Ce si vse dosem gor prinesel breme jeze in slabe volje, tehnekaj kamnov pri vsem bremenu, ki ga nosis,nic ne pomeni!«Spev jezeraZgodnji novembrski dan. Narava je umirjena,pripravljena na zimski po&tek. Je padrugafina kot obicajno v tern letnem casu.Na pozno jesen spominja le nizko sonce, kisvetlo sije z jasnine. Na prisojnih legahponuja prijetno gorkoto, v osojah pa osrenjenarosa in ponekod krpice zaledenelegasnega le namigujejo na bliznjo sicer zapoznelozimo. Tokratno s padavinami preskromnoobdobje ni dalo vsakoletne obilicevodovja, se manj pa je v gorah nasulosnega.K jezeru prihajava cez Prode. Grebeni invrhovi bohinjskih in tolminskih gora na juguonstran Komne se blesce ozarjeni od sonca.Popolnoma mirna gladina cistega jezercane daje vtisa gorskega zimskega casa. Vnjej odseva nazobcano Spicje tako kot poleti,le goli macesni imajo zimsko lice. Neboje brez oblacka, temno zeleno gorsko borovjepo meliscih pa ocem nudi prijaznotemno zelenilo. A vendar! Tu necesa ni, tunekaj manjka. To obcutiva. Tokratni gorskimir je nenavaden. Je to morda zato, ker nicvetja, visokih trav in ptic?Sele ko se z najinim stirinoznim krasevcempriblizava jezerskemu bregu, dozeneva, vcem je obfiutena nenavadnost. Jezero jenamrec zamrznjeno, led pa popolnoma gladek,prozoren in cist. Skozenj se vidi dno,vsak kamencek posebej in se kaksna plocevinkavmes.Nikjer ni nobenega zvoka ali znaka, da jese kdo drug v blizini. Nenadoma pa blagodejnimir pretrga nedolocljiv, presunljiv zalobennihajoc zvok. Utihne, pa se pojavljaznova in znova. Ugibava, kaj bi to utegnilobiti: podoben je glasu pojoce zage. To nioglasanje sneznega jereba, je premoCno.Ko pa hodiva nad severnim delom dvojnegajezera, je izvor zvoka pojasnjen. Na nasprotnistrani sta dva planinca po ledu - tako kotpoleti »zabice« - metala kamne in drsenjevecjih je povzrocalo nihanje ledne ploskvein pojoc glas.Spev jezera - kot da zaluje za minulimpoletjem in tozi nad grobostjo 6loveskegaposeganja v njegov mir in pocitek!Vracava se 6ez Stapce. Z vrha sedla vrzevase dolg, a vedno prekratek pogled: na lepojezersko dolino, na okolisko gorovje, naoddaljene zahodne grebene, ki se vztrajnopriblizujejo soncni obli.Dolge sence za hrbtom, ki se hitro se boljdaljsajo, naju opozarjajo na krajsi dan in napovratek cez Ovdarijo, Visevnik in Blato.Janez Loncar347

PLANINSKI VESTNIKMALO NAGAJIVOSTI IN MALO HUDOBIJESONČENJE NA BLEGOSU348FRANC TEMELJTakole je bilo. Spomlad se je bilapritela in vdasih je jug bucal okrognasih vrhov, da se je sneg topi! ponjih.Ivan Tavdar, Medgorami - HolekovaNezikaTiste nedelje, ko sva se z Miranom odlocila, dagreva na BlegoS, se je sneg topil po njemzaradi toplih soncnih zarkov, ki so ga objemali.Bila je ena od tistih prvih pomladnih nedelj, koti nekaj ne da miru, da bi jo prezivel poddomaco streho.Ker noge Se niso bile ne vem kako uhojene,sva se odpeljala kar do Leskovice. Parkiralasva za pokopalisSem; tam imajo namrefi kontejnerza smeti in okoli njega je Se toliko ravnine,da se lahko parkira. Povrhu vsega je bila Senedelja, dan, ko ne vozijo smeti in se ni bilotreba bati, da bi bil avto komu v napoto ali dabi ga komunalci zamenjali za kontejner.Telohi so ze belili obronke poti proti Ogradomin prve zaplate snega so se zacele Sele nadJelenci. Zato sva hodila brez besed, razmiSljajode,kako bi drug drugega zamenjala za pomladiprimernejSe bitje. Tako sva celo zavetiS6e naJelencih obSIa, Ceprav je dim, ki se je valil izdimnika, najavljal, da se tam morda kaj dogaja.Na Muravah so se snezne zaplate zacele zdruzevati,Ceprav jih je sonce pri tern mocnooviralo. Ko pa sva zagledala koco, je bila Sevsa v snegu, le lesene klopi, ki so posejaneokrog, so ze nastavljale svoje deske toplimsonCnim zarkom.»Poglej! Ali so imeli zehto?« je rekel Miran, koje zagledal, da se na balkonski ograji kocesuSijo hlace, bunda in pulover.»Nekdo se je levil. Pohitiva, da vidiva, kdo.«Stopila sva in kmalu zagledala lastnico omenjenihrekvizitov, ki se je na eni od klopi nastavljalasoncu in posluSala tranzistor.»Pozdravljena! Kaj bolj greje, sonce ali glasba?«Delezna sva bila ne ravno prijetnega pogledain nekaj cudnih glasov, iz katerih ni bilo mogocerazbrati niti ene besede.Ker sva bila delezna tako hiadnega sprejema,se nisva niti ustavila, ampak sva zacela gristikolena proti vrhu.»Danes pa ne bo niC z razgledom,« je rekelMiran, ko se je na vrhu ozrl naokrog in ugotovil,da sta Ratitovec in Porezen zadnja mejnikapred megleno zaveso.>>Pri koci je bila boljSa »panorama«, samonjena lastnica se je rjudno obnaSala.«»Se zal ji bo, samo 6e bo Se dol, ko se vrneva!«In res je bilo Se vse tako kot prej, ko sva sevrnila h koci, le glasba iz tranzistorja se jespreminjala. Miran, ki je prvi priSel do koce, jenajprej pogledal, kje visijo hlace, nato pa se jeudobno zlozil na klopci, ki je bila pod njimi. Jazsem zasedel sosednjo. Pospravila sva vsaksvojo malico in se dala v vodoraven polozaj,kajti pocitek po jedi prija. Ker za lastnico tranzistorjaofiitno nisva bila dovolj zanimiva, da binama vrnila kakSno besedo, sva se midvaposluSala cestitke in pozdrave naSih posluSalcev.Cez 6as, ko me je zacelo ze malo tresti, sempredlagal Miranu, da bi Sla.»Bundo si obleci! Jaz bi bil Se kakSno uro tu,«mi je odgovoril in namignil na sosedo.Oblekel sem bundo in vztrajala sva, dokler nisonce zaSlo in naju je ze poSteno zeblo.»BoS videl, ko bova priSIa za rob, da se najune bo verj videlo, bo Sla po hlace, fie bo Selahko vstala,« je rekel Miran.Res sva stopila izza roba nekaj korakov nazajin videla, da je Se lahko Sla po hlade, brezkaterih se na BlegoSu verjetno zlepa ne bosonCila.Midva pa sva odhitela do Jelencev, kjer sva siprivosCila malo mofinejSi caj, da se ne bi prehladila.ZIVLJENJE NA MENINI PLANINIROJSTVO, KRSTIN SMRTMARTA REISSNERDanes me je spet obiskal pastir Jaka s planineTravnik. Njega sem vedno vesela in drazim ga,kdaj mi bo pod okno pristavil »lojtro«. Radi sesmejemo na racun teh besed iz znane popevke,Jaka pa le pravi, da bo raje skozi vrata priSel- na nocni obisk, se ve.Prinesel mi je masla in ocvirkov, ceprav munisem narodila; vedel je, da mi bo prav priSlo,saj sem tudi kuharica v Domu na Menini. Nimaral pladila, rada pa ga vsakokrat postrezem- in ravno danes sem imela sveze pripravljeneokusne vampe, ki so mu zelo teknili. Potem svaga spila kozardek in se veselila sondnega dnein miru na planini.Prihajali so planinci. Bili so veseli in utrujeni inmed njimi je bila simpaticna gospa, ki je prviipriSIa na pianino. Potreben je bil krst. Iz srcase je preSerno smejala in nastavila zadnjo plat- golo. Krstitelj je bil Jaka, ki na tej planini paseze prek 26 let in se tudi na krst spozna. Dan jebil vesel in prijeten.Pozno popoldne je priSel kmet iskat svojo kravo:dan prej jo je odpeljal s planine, ker je priSelrok telitve, vendar je zival ze zjutraj kar odSIaiz hleva v dolini in jo popihala nazaj v pianino

PLANINSKI VESTNIKmed svoje pasne prijateljice. Kravo je torejtreba najti! Pot od doma nazaj v pianino jedolga in nevarna - krava pa tik pred zdajci! Vsiso bili pripravljeni pomagati pri iskanju, ki se jezavleklo v naslednji dan. Tedaj je prisel pastirin povedal, da je verjetno nasel pravo kravo, znjo pa je nekaj dni star telicek, ki za materjo sepijano hodi. Na planini namrec krave kar samerojevajo; sele naslednje dni pastir opazi novozdravo telidko, ki skace za materjo.Vedno pa ni tako. Zgodilo se je ze, da je kravatelila dvojcka. Ker je to redko, nihce ni iskal seenega telicka; pozneje so ga nasli mrtvega.Vdasih pa je nesreca hujsa in najdejo mrtvaoba, kravo in teleta.Nismo se vsi videli krave, ko je spet prisel pastirin povedal, da je nasel mrtvega konja; naplanini se namrec pasejo tudi konji. Seveda jebilo treba spet ukrepati. Po CB postaji smoobvestili predsednika pasne skupnosti Knebla,da je obvestil lastnika konja in pristojno higienskosluzbo, da so naslednji dan odpeljali poginulozival. Kmet ni imel zavarovane zivine, sajje zavarovalnina tako zelo visoka, da se skorajne izplaca.Dan je ze spet sel v zaton, krave pa se nisonasli. Naslednje jutro je kmet spet prehodil vsekuclje na planini in koncno pripeljal svojo kravo,z njo pa zdravo zivahno tele.Kmet je namrec nekaj dni prej kravo odpeljal vdolino in sploh ni opazil, da je ze povrgla, dobramama krava pa je pobegnila z doma nazaj vpianino, da bi bila cimprej pri svojem otrocicku- telidku.Vse se je srecno izteklo: zivina je zdrava,planina pa spet diha.MINIATURASRECANJA S STIRINOZCEMHELENA GIACOMELLIMarsikdo rad hodi sam v gore. Pa ni vase zaprt,odljuden clovek - celo uzitek se je pogovarjatiz njim! Potem, v planinski koci, na vrhu gore.Na poti pa si zeli nemega sopotnika - tiSino.Lahko pa te spremlja na gorskih stezah stirinozniprijatelj, ki tiho stopa za teboj. Ce te prehiti,naredi to nevsiljivo in te pocaka, kadar tepredolgo ne zacuti za seboj. Prilagodi se tvojemutempu hoje ali ti njegovemu, kakor se pacdomenita. Pogovarjata se samo s pogledi. Lekadar se srecata z drugimi gorniki, ga z besedo,dvema, morda se z gibom, ki je zanj ukaz,opomnis, da mora ostati miren.Jaz sem ob takih srecanjih z vama tujka, vsiljivkana vajini poti. Ce je tvoj prijatelj majhen, boljkuza kot pes, se prijazno spogledava in grevabrez spotikanj drug mimo drugega po svoji poti.Kadar pa je velik, ceprav lep pes, mi je obsrecanjih z njim tesno pri srcu. Komaj da gaupam od strani pogledati. Se najraje bi se muv velikem loku izognila. A se vselej ne da.Tako sva se nekega dne znaSIa na stezi protiKamniskemu sedlu iz oci v o6i velik pasji gorohodecin jaz. Na obeh straneh gosto borovje.Drug mimo drugega greva lahko samo tako, dase eden umakne v grmovje. Stojiva in se gledava.Tu ne gre samo za vprasanje moje alinjegove »opraskane koze«. Ce se premaknem,premisljujem, kdo ve, kaj si bo mislil pasjivelikan in kako bo reagiral na moje pocetje.Varneje je pocakati na njegovega gospodarja,se odlocim.Cez nekaj tesnobnih minut se izza ovinka leprikaze lastnik, ga poklice, pes se ubogljivostisne k njegovim nogam in naenkrat je na ististezi dovolj prostora za oba.Na poti k Sv. Primozu je bilo bolj napeto. Trijeso mi prihajali naproti - starejSi par in velik pes.Nic kaj prijazno me ni pogledal, ko smo sezna§li na crti srecanja. Nenadoma je savsnil pomoji roki. Ni je stisnil, samo v gobcu jo je drzal.»Ve§ kaj,« sem rekla, pa ne vem, ali glasno alile v svojih mislih, »tale moj pulover je resdaobnosen, toda za hribe mi se dobro sluzi. Nikarmi ga ne strgaj!«»Nic vam ne bo naredil, gospa! Samo spoznavase z vami,« je pripomnila lastnica psa. Jaz nepoznam pasjih navad, ji bom ze morala verjeti.Pes je res izpustil mojo roko, me obkrozil inzagrabil se za levo laket. Cudno spoznavanje,sem si mislila in bila cisto pri miru. Menda pasem okamenela od strahu. Koncno se je pesnajbrz navelifial igre in sli so svojo pot navzdol,jaz pa brez posebnega navdusenja navzgor.Toda v mislih mi je vrtalo: Kaj bi se zgodilo, kobi takrat, ko me je pes prvic" zgrabil za roko,zavpila in mu jo skusala potegniti iz gobca?Sama nimam psa, v soli nismo imeli predmetnikao pasji vzgoji (se cesa pomembnejsega zazivljenje ni bilo na urniku!), izkusnje so takoedina sola. Kadar so neprijetne - in teh jepraviloma vec kot lepih -, ostane v clovekovipodzavesti pritajen strah. Ne pravi zaman pregovor:kogar kaca pici, v vsaki zviti vrvi vidikaco. Saj se vsakokrat prepricujeS: tak velikpes je navadno solan ali vsaj tako vzgojen, date bo pustil pri miru, ce se ti ne bos obregalobenj. Pa vendar... Ob srecanjih s stirinoznimiplaninci se pocutiS nelagodno, naj ima pes setako prijazne in pametne oci.Da ne bo strahu na tej in slabe volje na drugistrani - roko na ovratnico, jaz pa bom - in karje 5e meni podobnih planincev - brez besed,brez nepotrebnega giba, skoraj kot duh, zdrsnilamimo vaju.Kaj ko bl v gore spet vpeljali staro, lepo navadopozdravljanja? Vcasih smo se na gorskih poteh pozdravljalivsi, ki smo se srecevali, zdaj se le senekateri. Ko v gore uvajamo stevilne stare navade, bllahko spet zakoreninili tudl to.349

PLANINSKI VESTNIKIDAN SE OBRNE TAKO ALI DRUGACEDRUŽINSKA IZLETAVERENA MENCINGER350Avtomobil pozira kilometre proti Gorenjski. Vnjem so poleg druzinskega poglavarja se zenain dva otroka, v prtljazniku pa sportni pripomocki,»rostilj«, cevapcici, stoli, miza, lezalniki in semarsikaj.Vroc poletni dan je. Druzina si je za svoj ciljizbrala dolino Radovne, da bi na svezem zrakuin soncu prezivela lep dan. Radovna je bila odavtomobilov zavita v oblak prahu. Peljali so sedo mosta, tarn pa je oce kljub v travo zabitimkolom zavozil nanjo in krizaril po njej, dokler ninasel primernega koticka.Vsem je po dolgi voznji prijal rahel vetric.Otroka sta bila v trenutku v kopalkah in stapricela raziskovati okolico. Iz prtljaznika so znosilivse v senco pod kosato drevo in si uredilitaborisce.Ko so si nekoliko oddahnili in se okrepcali spijaco, so se lotili priprav na kosilo. Otroka stamorala nabrati suhljadi in znositi steklenice vhladno vodo, oce si je dal opravka z ognjem,mati s pripravo hrane. Opojne disave so drazilenosnice in otroka sta kar naprej sprasevala,kdaj bo kaj za pod zob. Res je jed na prostemvsem nadvse teknila.Po kosilu se je oce udobno zleknil v lezalnik,prebiral casopis in obcasno pocil nadlezno muho.Mati se mu je kmalu pridruzila. Pa se oglasiAndrej:»Ocka, se gremo igrat?«»Sedaj po kosilu se mi pa res ne Ijubi. Pa tudiprevroce je.«»Pa nama naredi mlincek, saj si obljubil!« vztrajaMatej.»Kasneje, kasneje, saj bo se dovolj casa! Pustitaoceta, da si malo oddahne in zadremlje. Sajse boste potem igrali,« se oglasi mati.»Pa se ti igraj z nama!« prosi Andrej.»Dajta no mir! Ves teden tekam v sluzbo, nasestanke, v trgovino, pa po nisi, vsaj tukaj mepustita malo v miru pocivat!«Cez cas se spet oglasi Matej:»Mama, pridi pogledat, kako veliko mravljiscesva nasla!«»Tak dajta ze enkrat mir! Igrajta se po svoje,saj imata toliko stvari s seboj! Ne drezajta karnaprej v cloveka! Kot muhe sta tecna,« je bilaze huda mama.Tiho sta se otroka spravila k vodi.Kar precej casa je minilo, da sta se starsazbudila. Oce se je najprej dodobra pretegnil,pogledal naokrog in zaklical:»Kako je, fanta? Se lepo igrata?«Brz sta pritekla otroka s prosnjo.»Zdaj se bomo pa skupaj igrali, kajne? Segremo nogomet ali lovit?«»Ja, sedaj se mi pa res ne Ijubi! Tako prijetnosem se ohiadil, potem bom pa spet ves prepotentse brani oce. »Ali se se nista dovoljnaigrala?«Otroka sta uvidela, da z igro ne bo nic, kajti tudimama ni uslisala njunih prosenj.»Pa pridi pogledat, kaksen bazencek sva naredila!«»No, vidita, kako se znata lepo igrati!« ju pohvalioce.»Ocka, kam pa tece Radovna? Ali v Savo?«sprasuje Andrej.»Radovna te6e skozi sotesko Vintgar, potempa menda v jezero,« modruje oce.»Ali ne bi sli tudi mi v Vintgar, saj se nismo bilitarn? Ali je dalec?« hoce vedeti Matej.»Ne, ni dalec, le z avtom ne mores skozisotesko. Bi morali dvakrat pes po isti poti. Sicerpa ni nic posebnega. Le Radovna tece tarn, naobeh straneh pa sta breg in skale.«»Kam se gre pa od tukaj dalje?« stresa radovednostAndrej.»Ta pot gre tja v dolino, pod hribe. Ne vem vec,kako se imenuje. Saj bi se lahko zapeljali dokonca, pa je slaba cesta. Skoda avtomobila. Pa

PLANINSKItudi nid ni videti. Le ena koca je tam,« razlagaoce.Po cesti jo primaha veselo razpolozena skupinicaplanincev. Smejejo se, vriskajo, pojejo inobrazi jim zarijo od zadovoljstva.»Odkod so pa tile? A s hribov?« bi rad vedelMatej.»Ja, najbrz,« se oglasi mati, ki se je medtemnehala manikirati. »Gotovo so se ga v kocinalezli, sedaj pa razgrajajo po cesti. Saj jih bose kdo povozil!«»Ocka, zakaj pa mi ne gremo nikoli v hribe?«»Bodi no pameten, Andrej! Kdo bo pa rinil vbreg in grizel kolena, pa se prenasal nahrbtnik!Vedita, da gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor.Je pa ze lepse tako: pripeljes se z avtom,uzivas na svezem zraku in se spocit vrnesdomov. Ce bi ze rada v hribe, se bomo paenkrat zapeljali na Vrsic. Tarn bosta imelahribov dovolj.«Mati meni, da bi se lahko ze pocasi odpraviliproti domu.»Gremo, fanta, pridita pomagat pospravit!« redeoce. »Ce bosta ubogala mamo, vaju peljem §ena Bled na kremsnite.«Kljub obljubi pa sta se fanta le nerada lotila dela.»Papirje in smeti kar pustita, le to poglejta, danismo cesa pozabili,« poveljuje mama.Ko so se odpeljali, je prijeten koticek postalsmetisce. Tudi kolesnice v sodni travi so bileprice nedeljskih izletnikov.Med voznjo je oce zatrjeval, kako cudovit danje bil, mati mu je pritrjevala, otroka pa sta brezbesed zrla v bezeco pokrajino.II.»Da bi le bilo jutri lepo vreme!« pravi mati, kopripravlja nahrbtnik.»Saj bo! Najbolje bo, da se do Poljske planinezapeljemo z avtom, naprej pa bo Mihec zezmogel pot. Pocasi bomo ze prisli do Robleka,«meni ode.Se ne petletnega Mihca je samo to skrbelo, daga bo mamica pravocasno zbudila.Tako so se naslednje jutro odpeljali proti Begunjam.Mihec sploh ni bil zaspan. Poslusal jeodeta, ki mu je kazal in razlagal, da so v graduKamen ziveli Lambergarji, ki so se veliko bojevali,da rastejo tu murke, avriklji in encijani, okaterih poje tudi pesem, ki so jo uglasbili Avseniki,ki so tu tudi doma. Hitro so se povzpeli doPoljske planine. Mihec si je oprtal svoj majhennahrbtnik, v katerem je imel malico in izkaznico.Vedno ga je nosil sam. Na prvem ovinku nadPoljsko mu je ode pokazal »ta debelo« jelko.Res je debela, saj se morajo kar stirje prijeti zaroke, da jo objamejo. Mihec se ji ni mogelnaduditi.Kaj ko bi letosnje poletje ostali kar doma na pocitnicah?V krajih pod gorami, na primer, od koder bl vsakdan hodili na izlete in ture po gricevnatem in goratemsvetu? V predelih, ki so kot nalasc za popotnistvo aliza gorsko kolesarjenje? Kar pravi cas je, da pustimosvoj dopustniski denar doma in vsi skupaj poskusamopostaviti to naso Slovenijo na trdnejso gospodarskopodlago.Pocasi so zakoracili v breg. Med potjo sta mustarsa kazala drevesa in rozice, med katerimimu je bila najbolj vsed bodeca neza. Razlagi,da pokaze vreme, ce jo das zvecer pod rjuhoin lezes nanjo, pa le ni verjel.Po krajsem pocitku so se odpravili naprej. Biliso ze na zadnjem ovinku, ko je Mihcu zacelozmanjkovati sape in je spraSeval, ali bodokmalu pri ko6i. Oce je to kar presliSal in dejal:»Mislim, da slisim zvonfikljanje. To so gotovoovcke, ki se pasejo okoli ko6e.«Misel na ovcke mu pospesi korak.»Kdo bo prvi zagledal dimnik in streho koce?«se oglasi mati. - Mihec pohiti naprej, da bi bilprvi. In res, ves srecen vzklikne, da vidi streho.Kar pozabi na utrujenost in stece naprej, da bibil prvi tudi pri koci. Oce se je delal strasnoupehanega in utrujenega, pa tudi uzaljenega,ker ga je Mihec tako prehitel. Res so se pasleovcke za koco, a ni bilo casa, da bi jih priklical.Oskrbnik jim je brz postregel s cajem, ki se jezejnemu Mihcu se kako prilegel.Zunaj je sonce prijetno grelo, zato so sedli naklop pred kodo. Mihec se je spravil nad malico.Ovcke so se medtem priblizale ograji. Ni se jihbal, vendar jim soli iz roke le ni upal ponuditi.Oce mu je razlagal, kako se imenujejo bliznjivrhovi in posebno beseda Stol se je Mihcuzdela smesna. Bles6alo se je Blejsko jezero,videlo se je dalec proti Ljubljani. Pisan metulj-£ek je pocival na cvetki. Mihec ga je hotelprijeti, a mu je usel. Mama ga je poucila, da bimetuljcek gotovo umrl, ce bi ga ujel, ker bi mupolomil krila in ne bi mogel vec leteti.»Saj bi mu zrasla druga!« modruje Mihec.»Ne, saj tudi ti ne bi mogel tekati okoli, ce bi tikdo spulil nogico! Tako tudi metuljcek ne morebiti bfez kril. Ne tebi ne metuljcku ne bi zraslanova nogica ali krilo!«Mihec je umolknil in premisljeval, kar mu jepovedala mama. Pa je ze bila tu mravlja stovorom. Z ockom sta jo opazovala, ko ga jenesla na mravljisce. Samo malo je dregnil vanj,le toliko, da je Mihec videl, kako mravlje »stanujejo«.Kaj hitro so ga zacele popravljati. Zockom sta se potem se valjala po travi ingledala ter Stela oblake, ki so pocasi bezalimimo.Zmotil jih je oskrbnik, ko je dejal, da je enoloncnicapripravljena.»Mihec, nesi vse papirje tja v kos! Za seboj jetreba vedno vse pospraviti. Kako grdo bi bilovideti polno smeti med temi lepimi rozami. Praviplaninci nikoli ne puscamo smeti za seboj.«Pojedli so okusno enoloncnico, se malo posedeliin pokramljaii z oskrbnikom in se vpisaii vknjigo. Mihec je ves ponosen sam zigosal svojoizkaznico.»Na svidenje, pa se kaj se oglasite!« jih jepozdravil oskrbnik.Po poti navzdol je oce nekajkrat zavriskal inMihec mu je pomagal. Hitro so bili spet naPoljski. Se nekaj besed so izmenjali s pastirjem,nato pa so se zadovoljni odpeljali.Zadnji soncni zarki so Mihca bozali skozi sipo,da je prav kmalu sladko zaspal. 351

PLANINSKI VESTNIKGACNIK - GRAPA SLAPOVDOLGA, SAMOTNA, DIVJA POTMARJAN BRADESKOV Trebuso se z vhoda, z Vojskarske planote,stekata dve grapi - Prsjak in Gacnik. Cepravza obe vecina niti ne ve, pa je bil menda Gacnikdruga najhujsa grapa nekdanje Avstro-Ogrske.Ko smo se v svezem zelenju majskega jutra vTrebuSi odlocali, v katero bomo krenili, je bilaodlocitev lahka: Gacnik je mnogo tezje prehodenkot Prsjak. In to vlece. Torej bomo tokratrazgledne gorske grebene zamenjali za temaCne,samotne globeli Gacnika.Ko se odpravljamo na tako pot, niti ne vemo,kaj vse nas caka. Ogledati si poti ne moremood nikoder (od dalec le iz cepovanskih VrS), vknjigi (Slapovi v Sloveniji) tudi ne pise vsega,povrh pa gremo §e v nasprotni smeri opisa.V zacetku je grapa se siroka, vendar pravkmalu ze telovadimo s skale na skalo prekdokaj vodnatega Gacnika. Pri prehodih z bregana breg nam pojma .smrkav' in .solzav' iz opisav knjigi postaneta takoj jasna. Skratka - ,sluzavo'.Vlazni bregovi in mokre skale nas dodobraogrejejo, saj je potrebno precej previdnosti inspretnosti, 6e hofiemo ohraniti suhe cevlje invse drugo, kar tiCi v njih. Sabina ugotovi, daima rada nekoliko trdnejsa tla pod nogami in sekmalu odpravi nazaj v TrebuSo. Ostaneva samaz Dariom in nadaljujeva ob uspesni pomocipohodnih palic, ki tu res mnogo pomenijo.Glede na hlad, ki veje v grapi, se ne nameravavamociti, poskuSala pa bova cimbolj sleditistrugi. Dokler bo pad slo. Po nekaj manjsihslapicih in lepih tolmunih se namrec grapa zaprvim veCjim slapom modno zozi.V strmih bregovih in stenah nad vodo ze vescas opazujeva belo-rumeno alpsko mastnico,nekoliko bolj osamljen pa se pojavlja domafiinv ten krajih, jeglic. Cvetove ima nekoliko temnejse,kot smo jih vajeni s posnetkov, vendar je tole posledica temacnosti, ki vlada v grapi.SLAPOV PA RES NE MANJKANa vrsto pride prva vecja ovira - lepo zelen,globok in velik tolmun, stisnjen med kamnitisteni. Prvic se spopadeva z izredno strmimibregovi, drevjem in skalami, ki stojijo nad strugo.Visoko v levo se morava vzpeti, prek kamnitegarebra, ki se vlece nekam navzgor, natopa ob manjsi grapici prideva nazaj do vode. Tanafiin bo v nadaljevanju prevladujoc; pobereprecej moci, na trenutke pa zmanjsuje tudi voljo- vecino pridobljenih metrov morava znova inznova izgubljati. Razlika je kljub vsemu v pridvzponov, saj se struga kar posteno spusca,posebno pri skalnih stopnjah, cez katere padajoslapovi. Teh pa v Gacniku res ne manjka: prvize buci pred nama - Slap pod balvanom. Lep,kot so lepi vsi slapovi, le neskoncno samotnejSiod .razvpitih'. Slap je treba obiti po ze opisani352 metodi: izbereva pobocje, ki je videti prijaznejse,se vzpenjava po kaki grapici ob skalnemrebru, in sicer vedno do prvega sedelcka vtakem grebenu. Taka sedelca pa so vfiasih tudisto in vefi metrov nad strugo. Poskusi, da bi seprej prekobalila Cez, so v glavnem neuspesni.Nato pa je spet na vrsti previdno dricanjenavzdol, do ustja slapu in naprej po strugi. Nepoznava sicer grape, vendar kmalu ugotoviva,da bi ob morebitnih tezavah lahko prej zakljudilapohod tako, da bi se po strmih pobocjih vzpelavse do visokega roba, ki se vlece med Gacnikomin Prsjakom proti Vojskem. Misel na morebitnipovratek ob strugi je namrec odbijajoca.Ob vodi in v stenah nad njo je vse polno cvetjain zelenja. V skalah cepijo osamljene tise, blizjestrugi pa se je razkoSatila kranjska bunika. Medopazovanjem pomladi skozi veje pokuka dol vgiobaco tudi sonce, ki je prilezlo ze visoko nadrobove.Pred nama pa ze prSi in drvi skozi tesni Stopnicastislap - v treh divjih spustih skozi nekaksenzleb se pripodi do tolmuna, ob katerem gaobcudujeva. Vse je izredno stisnjeno in spet sebo treba nekako ,pretisniti' (izraz opisovalcevgrape): visoko v desno, se visje kot prej, pa poze znanem nadelu cez skalni rob in po grapicinazaj dol. Tokrat se ne bova spustila v vznozje,pac pa prek se enega roba do Cudovitegatolmuna ob ustju Skritega slapu, enega izmednajbolj samotnih in najmogocnejsih v grapi.Prod ob tolmunu, v katerega v divjem teku cezstopnje drvi najin danasnji sopotnik, praelementvoda, ravno pobozajo soncni zarki. Na najinilevi, ob izteku tolmuna, voda dobesedno omahnegloboko navzdol. Da je mesto idealen ,Frtihstucksplatz'(kraj, primeren za zajtrk), o tern nidvoma. Cas hitro tece, saj je zaradi stalnega,gor in dol' pot precej zamudna. Tudi moc namahitro odteka, zato jo obilno nadomestiva. Zanimivostso tudi najini pogovori: kljub samoti setako dereva, da naju ze po prvih urah boli grlo.Posteno mora§ namrec vpiti, da prevpijes vodov njeni vedni pesmi. Med malico se odlofiiva,da bomo prihodnjic na tern mestu kar prespali,tako je prijetno.OPICJI PREHODZdaj gre za nekaj casa pot kar ob strugi, midvapa seveda sem in tja, s kamna na kamen, zbrega na breg. Z leve prav kmalu .prileti' Statarskagrapa - v lepem slapu pade potocek nakamne, se razlije in stefie v mogocnejsi Gacnik.Od tu naprej greva v glavnem tik ob strugi alipo njej nad lepimi tolmuncki do Slapa v zelenemkotlu. - Imena so zelo posrecena, saj jeze v imenu skrit ves 6ar slapu in njegoveokolice. Tistim, ki so slapove poimenovali, nimanjkalo ne navdiha, ne daru opazovanja.Iz zelenega kotla tokrat zakopljeva v breg polevi strani. Dario v bregu s svojimi goretexcevlji, ki imajo v povsem gladkih podplatih ze

PLANINSKI VESTNIKprenekateri kilometer, ni tako suveren kot vblizini vode, kjer veasih prav junasko brodi poplitvinah, medtem ko jaz divje ska6em. Povzponu se prerineva skozi grmovje nazaj dovode in bez, pa spet v breg, a tokrat ne visokoin strmo, pac pa na Gamsovo polico, nekaksenpomol nad strugo. Tukaj se Gafinik .pretisne'skozi ozko korito spodaj pod polico. Navzdolpade s slapom, ki je s police tezko viden. Karkrepko je treba stegniti vrat nad zleb, po kateremdrvi. Kmalu po ravnem delu se vse se boljzozi in pred nama je iep slap, ki nekako nimaimena.Sploh je tezava s temi slapovi, saj jih je vec,kot je opisano v knjigi. Zanimivo je, da v grapidozivljas toliko stvari, da pozabiS pot za sebojze po pol ure. Za tole zgodbo sva delala opisskoraj po vsakem slapu, pa stavim, da jeverjetno kaj zgre§enega.Nad tolmunom in slapom vodi lepa polica vsedo ustja slapa, tu pa je konec ,heca'. Levonavzgor je majhen skok, prek katerega senekako nimam korajze prekopati, nad njim paizredno strm breg. Po polici hodiva sem in tjain odlocim se za ,opicji' prehod. Primem se zadrevo, ki posevno Strli iz pobocja, se krepkozaniham in vrzem noge navzgor, zatem pa sevse ostalo, da o nahrbtniku ne govorim.Toda prisel sem z dezja pod kap, saj je pobocjenevarno strmo, vlazno in prepredeno s koreninami.Tako nevarno sem hodil doslej le pogrebenih in travah LoSke stene. Daria spodajne vidim vec, Se vedno pa .izbira' prehod inhodi po polici sem in tja. Kiicanje in usmerjanjein opogumljanje je brez pomena, saj se samsebe bolj slabo slisim, kje da me bo on, ki jetik nad slapom.Ko sem ze visoko, na malo varnejSem mestu,pa pogleda na mestu, ki sem ga odpisal ze nazacetku, najprej sopihajoca glava, nato pa eelDario, ki je prehod izbral ravno zaradi svojedolzine: malo se je stegnil, pa je Slo. Veasih jepa6 dobro biti malo dap.Prilezeva na varno polico, ki se posevno spuscanazaj v strugo in ko ze dvomiva o prehodnostigrape za navadne smrtnike, ugotoviva, da svaseveda posteno zgresila: levo navzgor svakrenila nekoliko prepozno. Morala bi, se predensva prisla na tisto polico spodaj, ki pa je bilavideti tako lepo shojena, da naju je zvabila.Tukaj v grapi v glavnem ni poti, ceprav se navseh prehodih da slutiti, da sem in tja kakSensamotni romantik i§ce svoj mir po podobnihpoteh kot midva. Veasih pride s poboeij prefinokaksna stecina, saj hodi divjad pit v grapo, dapa se zaslutiti tudi kaksno nekdanjo stezo, ki jevodila z enega robu grape na drugega, k ,sosedom'med zdaj opustelimi kmetijami.V STRUGI IN NAD NJOTik nad strugo prihaja izpod previsnih skal nadan studenfcek, po katerem ima ime naslednjislap, ki ga ze slisiva - Studenckov slap.Nezno ime, slap pa nic kaj nezno prsi naokrog,ce se mu prevefi priblizas. Vsi slapovi v grapiso dokaj mocni, saj je Gacnik bogat z vodo.Visoka pobocja in se Vojskarska planota zgorajzberejo njegovo vodo. Desno navzgor naju vabi.prijeten' vzpon, eden izmed mnogih, le da jeta verjetno najvisji. Kakih sto petdeset metrovvisje je sedlo, ki omogoca udoben prehod.Zgoraj naletiva na stezico, ki se le pocasispusca nazaj, saj so pod nama tesna korita.Ko se struga spet razsiri, greva k vodi in polepem, lahko prehodnem produ in zelenju vovinek, ki pa se kmalu konca. Spet je prednama soteska, ki bi jo bilo mozno v poletnem,toplem Casu morda prebresti. Zdaj je maj inmorava torej spet veselo v breg nad sotesko,v kateri bobni Slap pod Luknjo. Spust donjega naju ne veseli prevec, zato sva zadovoljnaze s tern, da sva ga uzrla skozi bujnozelenje. Nekoliko visje prideva v strugo, ki jevideti precej drugace kot doslej. V njej lezijorazmetani veliki balvani, med katerimi se prebijavoda. Vdasih je treba kar malo poplezati cezkaterega. Da bi zmanjkalo slapov, se ni bati.Po levi obideva Iep, neimenovan slap, ki semga, ce pogledam v svoje zapiske iz grape,ozna&l kot posebno lepega. Bo ze drzalo, sicerpa gremo kmalu spet pogledat. - Zatem nekajkolovrativa po grmovju in skalah nad strugo inse po .opicje' ob pomoci vej spustiva nazaj vstrugo. Se vedno je polno balvanov in na enemraste velik, zelen macesen, krepko oprijet skoreninami. Krasen strazar Macesnovega slapa- katero drugo ime bi pa tu sploh ustrezalo!Greva cez strugo in kot ze nickolikokrat navzgorv pobocje, malo precno in po robu in po manjsigrapi nazaj do vode, ki dela na tern mestu velikovinek v desno. Midva torej zavijava levo. Vescas so najine leve in desne strani ravno nasprotnelevim in desnim stranem Gacnika.NA VRHU PRI BRDARJUVelik tolmun je na ovinku in vanj pada majhenslap - majhen zato, ker je bila vedina doslejvisja od desetih metrov, tega pa je precej manj.Slap pade iz tesnih korit, ki so zarezana medvisoki steni na obeh straneh. Levo pobocje jeprijaznejse in zato se prek skalnih rogljev ingrmovja odpraviva navzgor.Prvic danes prideva na nekoliko ,visji' polozaj,saj je tu ze slutiti podasno umirjanje in prehodv planotast svet. Prvic naletiva tudi na zapusdenopot, kolovoz iz nekdanjih dni, ki se, porascenz grmovjem, lepo polozno spusti do vode.Voda pa se vedno ni mirna. Kmalu, ko ze kaze,da bo konec ,vija-vaj', se morava spet umikatimanjsemu slapu v desno. Nad tesnijo grevanekaj casa vodoravno, nato pa spet k vodi, kise dokonfino umirja. Zuborece se pretaka podolinici, med drevjem in travnatimi deli. Tudicivilizacija je ze blizje, saj prav do vode vodisveza rana - nova gozdna pot.Romantika se za trenutek sreca z realnostjo,pa kmalu spet zaideva v ozje dele, kjer ze Suminov slap. Med velikimi balvani se prerinevaskozi pravo luknjo, nekaksen spodmol, na najinidesni pa plane voda v Slap pri spodmolu.Nekaj casa se kolovrativa po strugi, potem pase zadnjic umakneva v levo, predzadnjemuslapu v grapi - Slapu pod Brdarjem. V blizinije Brdarjeva kmetija, ki jo s skalnega robu nad 353

PLANINSKI VESTNIKslapom tudi uzreva. Nad slapom je lesenapregrada, do sem pa pripelje tudi pot od Brdarja.Pogled navzgor proti toku nama na koncuproda odkrije se zadnji, Brdarjev slap. Vode jetu ze manj, zato tudi slapovi niso tako mogocnikot spodaj v grapi.Tu jo ubereva desno navzgor in precno nadstrugo do poti, ki se rahlo spusti in izvije izobjema gozda. Pred nama se razprostrejo obsirneplanote in travniki okrog Gacnika - kmetije,po kateri nosi ime cela grapa z vodo vred.Gacnik je le se potocek, ki zivahno tece prektravnika in odhaja na svojo divjo pot v sotesko.Kmetija je ogromna, ena od znacilnih za idrijskehribe. Nekaj se sicer se dogaja tarn okoli, todahlev leze skupaj in svet se zarasca. Tako jelepo, da bi bila lahko tu ena sama pesemzivljenja in miru, sredi gozdov in osamelih skal,med vetrom, ki vlece prek planote, in soncnimizarki, ki bozajo komaj zeleneco travo. Takovisoko je tukaj, da prve pomladi se ni. Pozimije verjetno tezko, toda zagotovo bi bilo lahkodrugace. Nekaj zalostnega in nezasiisanega senaseli v cloveku, ko gleda, kako kleca mogocenspomin na nekdanje zivljenje.VODA STOJI NA OGNJISCU...Modrujeva, kaj bi se tu dalo narediti in pospravivazadnje zaloge iz nahrbtnikov. Ura je ze stiripopoldne, treba pa se je se vrniti nazaj vTrebuso. Mimo Brdarja, mocne in zive kmetije,se odpraviva po soncTii strani roba nazaj protizahodu. Na levi se svet pocasi spusca v Prsjaskograpo, pogled pa nama ves cas ze uhajatja cez, v Zeleni rob, v Govce in Poldanovec, vrobove Trnovskega gozda. Naslednjo nedeljobova skozi Prsjak in prek Mrzle rupe naredilakrozno turo vse nad Cepovan in nazaj v Trebuso.Ob poti ravno cvetijo cesnje in polja so svezepreorana. Toda spet prihajava v samotnejsisvet, pot pride v gozd in tu naju krulece pricakajotrije krepki divji prasici. Nekaj naju ogledujejoin Dario rece: »Upam, da bodo odsli v pravosmer!« In gredo. Krepke mrcine so bili.Strasno razgleden in samoten je svet. V cadupopoldneva se na zahodu izgublja Cepovanskaplanota, prav tako osamljena in pozabljena.Pozabljenost in izgubljenost sta v teh samotahvsakdanja pojma, saj te opusteli zidovi nekdanjihkmetij znova in znova spominjajo na preteklost.Zivo ponazori to stanje pesem, ki jo jenekoc zapisal pesnik Dane Zajc: »Dez je zlizalkamenje. / Voda stoji na ognjiscu. / Dez podirapec. / Pesek zasipa klet. / Trta je podivjala. /Vodnjak se seseda. / Poslednji zid se krusi. /Osat raste v kotu, / kjer je stala miza.«Pri Hvalu vendarle naletiva na zivljenje, nagospo in gospodarja, ki se kljubujeta, kljubveliki odmaknjenosti. Pogovorimo se o medvedihin divjih prasifiih, toda vedno znova se vpogovor mesajo opusteli zidovi tu zraven in tarnzgoraj, pri Medvedu, pa nekje vmes, pa tarncez, nad Prsjakom in v njem. Nekje je v bogvekaksnih blodnjah in obupu zazgala sama gospodarica,drugje spet je upepelila strela, tarn354 cez je bila partijska sola. Zdaj ni nikjer nic vec,le prerasli zidovi v samotnih noceh se tiho jecijonad usodo, ki jih je doletela. Pa bi bilo lahko tuzivahno in veselo - taki, kot smo mi, bi kasneje,ko ne bomo vec tako ,gajstni', prihajali nadopust. Z zivinorejo in turizmom v nehrupniobiiki bi verjetno slo - edina tezava je resizredna odmaknjenost.KDO BO UKROTIL TRTO?Po lepi, ze nekoliko zapusceni stezici se spus-6ava navzdol, da .zaspiliva' danasnjo klobaso.Ob poti med soncenjem zmotiva goza, ki sedivje zapelje navzdol po listju. Neverjetno, kaksnohitrost doseze. Tudi midva jo hitro ubirava,saj naju Sabina verjetno ze poSteno 6aka.Nazadnje smo se videli pred enajstimi urami.Upava seveda, da ni kje padla v vodo. Ko nadbrvjo Cez Gacnik zagledava avto, Dario s skrbjougotovi, da nekaj manjka. Tisto nekaj cepi malovstran na pesku in potrpezljivo vegetira...V spominu mi sumi voda (Dario jo je mendapotem slisal se vso noc), ki sem jo poslusaldolge ure, bucijo slapovi in migotajo soncnizarki, ki so se skozi vejevje prebili do zelenihtolmunov. Prav tako pa ostaja trdno v spominuzapuscen svet visoko gori v robu med Gacnikomin Prsjakom, pa tudi na drugi strani Gacnikamenda ni nic drugace. Lahko bi se vprasaltako, kot se koncuje ze prej citirana Zaj6evapesem: »Kdo bo ukrotil trto. / Kdo bo zakuril naognjiscu. / Kdo bo izkopal spod njega / razpadajoceobraze mrtvih let.«Ne vem. Vem pa, da bo v Gacniku voda sedolgo padala prek skalnih stopenj v modrozelene tolmune, da bo se dolgo samotna in enaod najhujsih grap dale6 naokoli.Obilni posvetiLe redkokdo od gorenjskih planincev ingornikov ne pozna Mariana, alpinista izprvih povojnih let in nekajletnega oskrbnikaplaninskih domov na Zelenici in v Tamarju.Z leti je precej pridobil na obsegu in tezi.Pred dasom sva se na cesti srecala z danesze pokojnim Tonetom Bucarjem, takratnimpodpredsednikom Planinske zveze. Postalasva v razgovoru. Priselje se Marjan in Tonega je prav nedolzno vprasal: »Kam pa gresdanes igrat?«Zadudeno ga je Marjan pogledal: »Saj negrem igrat! Zakaj pa vprasujes?«»No, mislil sem, da gres igrat, ko nosisboben s seboj!« mu je Tone smeje sepojasnil in ga potrepljal po trebuhu.Ko smo tako se skupaj mozevali, se jeTonetu, ki je bil obrnjen navzdol po ulici,obraz razlezel vsmeh. »6estitam ti, Marjan,v Trzicu le nisi najbolj obilen!« je dejal.Obrnila sva se se midva in ugotovila, daprihaja se modnejsi - Trzican Blaz.Janez Loncar

PLANINSKI VESTNIKCASI SE SPREMINJAJO - IN TIPI PLANINCEV Z NJIM1 - 3GORNIKI MODRE IN HUDE KRVILOJZ STEBLAJTako, osnutek studije o tipih planincev sedanjegacasa je pri kraju. Seveda seznam niti zasedanji cas ni popoln, saj goroznanstvo odkrivaiz dneva v dan nove tipe. Nas raziskovalec namje postal se nekatere izsledke s tega podrocja,ki jih bomo nemara kdaj objavili - skupaj s sekaksnim poskusom raziskave gornistva s tegazornega kota. Planinski vestnik bo nasplohprav rad objavil vse nove tehtne doneske s tegapodrodja. (Op. ur.)* Y *30. Planinska pijavka ima ime po tem,ker pije in je se sploh nadlezna. Pije oziroma»loka« in pridno ponavlja tisti znani gib z rokoodmize do grla. Vsebina lokanja je, strokovnopovedano, vse, kar ima dva grada vec kotLjubljanica. Vpitje in tuljenje v oblakih dimaizpopolnjuje in krepi z razlidnimi elektronskiminapravami, kot so tranzistor, gramofon, magnetofonitd. Tako pije se potrpljenje, zivce in kriter kvari dober zrak ostalim plemenom, ki so posili razmer pod isto streho. Pijavke so navadnonekaksni zahojeni samci, ki jih k pilju spodbujajoustrezne samice.31. Planinski kameleon je planinec, kispreminja barvo po okoliscinah in je zdaj pijavka,zdaj alpinist. Moja preucevanja kazejo, dasega njihova barvna lestvica mnogo sirse - odnavadnega planinca do (sramezljivo) planinskegapravicnika! Velja za samice in samce!TRIBARVNA KRIPri vsem dosedanjem preucevanju me je peklilo,cemu s(m)o taki. Ko pa sem zagledal prvistavek neizpodbitnih ugotovitev Antona O. »Ubiranjeplaninskih poti« na 455. strani PV '90,se mi je posvetilo. Planinstvo nam je v krvi! Trivrste planincev, ki jih opisuje, ustrezajo trembarvam in kakovostim krvi! Ta ugotovitev jeKolumbovo jajce na kvadrat! Sedaj je vse jasno!Oglejmo si podrobneje njegove opredelitve!Plemeniti planinec (Tone skromno: planinec-hodacali tako imenovani normalni planinec),je ocitno plemenite, tako imenovanemodre krvi. V hribe hodi iz zdravorazumarskihrazlogov, o razgledih govori z duso(?), to mu jemotiv vlacenja v gore! So planinski informatorji,poznajo standardne case hoje med posameznimitockami, razen tega svetujejo najboljsa pocivaliscain razgledisca, pa ce jih vprasaS ali ne.So predstavniki planinske kakovosti, kar jimjamci modra, plemenita kri. Obcudujejo »naravo,razglede, zanimiva srecanja, druzabnost,kolegialnost« itd.Plebejec (preprost, neizobrazen, neotesan,surov, zarobljen, nizkoten)-planinec (Tone:planinec-tekafi, maratonec) je plebejske,tako imenovane rdece krvi. Je proizvod (neposledica?) sodobne druzbe, daje prednost koliciniobiskanih vrhov in postojank in prehojenihur v dnevu. Ima popolnoma izkrivljen odnos dozivljenja, do sebe, do narave. Nima casa zase,za druge, za obcudovanje planin v celoti. Zanimajoga le dosezki, planinski rekordi, cistakolicina planinskega udejstvovanja.Antiplaninec (Tone: planinec-neplaninec)je nekaksne se brezbarvne, zacasno recenobele krvi, ce je tistemu, kar mu polje po zilah,sploh se mogoce reci kri (antikri?). Le lezeali se plazi po gorah. Je potencialni kandidatza gorske resevalce zaradi neprimerne obutve,nevescosti, strahu, pomanjkanja fizicne in psihicnekondicije. Je neveden, nerazsoden avanturist,posnemalec in zasledovalec mode hoditiv gore. Praviloma niti ni Clan planinske organizacije,baraba, niti clanarine ne placuje!PRISLUSKOVANJA OB VECERIHO Tonetovi krvavi teoriji sem se pogovarjal spoznanimi krvosesi in preucevalci krvi. Bili sosi edini, da naj kot nestrokovnjak raje ne drezamv njihovo posveceno znanost. Pritrdili so le, daobstajajo razlicne krvi in da se kri spreminja. Alise kri spreminja po mojem teoremu od antikrvido modre krvi zvezno ali stopnicasto, pa jestvar posebne raziskave, ki se je bodo lotilitakoj, ko jo bo kdo placal.Za vmesnih sto let pa pri polni zavesti, oprt naopazovanja planincev, postavljam teorem, dase kri iz antikrvi do modre krvi spreminja zvezno,po razlicnih doslej se neznanih funkcijah.To pomeni, da nekdo, ki pricne kot antiplaninec,ima nekaj moznosti, da se bo prelevil v planinca-plebejcain dalje morda celo v plemenitegaplaninca, ce... Pa pustimo ta »ce« za drugic.Opazovanja pricajo, da je v zacetni fazi sprememb(pa tudi na visjih stopnjah) ogromenosip. Da od sto antiplanincev postaneta le dvaali trije plemeniti planinci, drugi pa prej odnehajoali za vedno ostanejo na kaksni nizji, navadnovmesni stopnji. Tudi hitrost preobrazevanja jemocno razlicna: nekateri potrebujejo le nekajlet, da dosezejo pravo plemenitost, vecina pasele takrat, kot pravi Janez: »Ko se mi je zezgrbil stas, mi trebuh visel je cez pas...«.Nekateri pa, zal, nikoli.Tonetu sem neizmerno hvalezen za idejo inpobudo. Ker ga vec stvari mufii, jaz pa nisemravnodusen, niti ce se zival muci - cemu ne biposkusil pomagati (krscenemu?) Tonetu?Najprej ugotovitev g. Erskina: ».. .dolgotrajnourjenje noznih misic na svezem zraku izdrebridkosti zelo.« Torej, vec hoje!Glede prisluskovanja ob vecerih, ko sestavljajomostva in nacrtujejo ture, opozarjam na zeopisani rod planinskih gobezdacev, razred hvalisavcev.Razen ur in tofik obiska navadnonajavljajo tudi uro odhoda, ob treh, ob stirih,redko ob petih. Nemalokrat se nato primeri, dajih po povratku z bliznjega vrha sredi dopoldne- 355

PLANINSKI VESTNIKva vidis, kako se krmezljavi motovilijo okrogkoce.Pri vsakem prisluSkovanju je treba upostevatimoznost pretiravanja in lahkovernost. To veljatudi za navedbe casovnih razdalj. Se najbolj selahko zaneses na tiskane vodnike, kot so JulijskeAlpe, Kamniske ali Savinjske Alpe, Karavankeitd. Ce pa si pravi Gorenjc in si ne moresprivosciti razkoSja lastnega vodnika, si ga lahkoogledaS, zal pred turo, na PD ali v javni knjiznici.Hitrost hoje je razen od stopnje treniranosti inlet odvisna od vremena in od vsakokratnegapocutja. Ce ti zrastejo krila, pad letiS; steza tisama bezi pod nogami, kaj bi se plazil kotantiplaninec! Razgledovanje pa je se odvisnood sposobnosti hitrega dojemanja. Ljudje imamopac razlicno dolge »lajtnge«! Nekateri tudishranjajo vtise v notranjost, drugi pa se morajoo tem pogovarjati in potrjevati, kot bi ne zaupalivase. Vzkliki: Prekrasno! Divno! Cudovito! Reslepo! so lahko tudi posledica napacnega razumevanjadobre vzgoje.KAJ PA PLANINSKA POLICIJA?Tistemu, ki ga motijo tekaci, maratonci, antiplaninciitn., povem, da lahko pricne ubirati samotnejseplaninske poti. Teh je, na sreco, pri nasSe dosti. Tako se izognes »poteptanih kakovostiplanin in razvrednotenega poligona za hitrostnedosezke« na planinskih promenadah, 6e ti nisoprevec vse6. Hoja po neoznacenih poteh inbrezpotjih pa tudi §e ni prepovedana. Lastnajetra je pac treba varovati pred jezo oziromajezljivostjo!Tone ima solniiko duso. Planinskim drustvompredlaga vzgojo, dobesedno v praksi, v gorah.Njegov predlog bi dozivel zanesljiv polom. G.Murphy namrec trdi: Zapleteni problemi imajopreproste, lahko razumljive napacne odgovore.To potrjuje zadnjih 50 let obvezne vzgoje inizobrazevanja v javnih solah, vstevSi nekakSnopolkadetnico oziroma celodnevno solo z usmerjenimizobrazevanjem vred. Dvomim, da bi takodelo lahko prevzeli oskrbniki na splosno, saj jimje Hudomusni Janko pripisal, da je njihovaglavna naloga strizenje volne. V nekaterih kocahsi kar kljuko podajajo; vem za primer, kose je ves komplet zamenjal trikrat v letu. Takoskrbnik ne spozna niti vseh loncev v kuhinji,kaj Sele gore okrog postojanke. Mogoce pa bibilo potrebno uvesti posebno planinsko policijo,ki bi v teh spremenljivih casih lahko zaposlilabivse pravoverne milicnike, ki ze imajo potrebno»vzgojno« prakso, pa tudi stare uniforme. Ali bito vlogo zaupali posebnim gasilcem?Za naso rabo ze poznamo planinskega gobezdaca,razred zabavljac. Zbirko dopolnimo lese s plemenom, rodom, razredom, oddelkom.32. Planinski naivni realist, kijepristasnaivnega realizma, za katerega g. Verbinc trdi,da je nezavedna, elementarna oblika materializma,ki ne loci bistva pojavov od videza injemlje neposredno cutno zaznavanje za pravilenodraz resnicnosti. Naivca samega pa g.Verbinc razlaga: prostosrcen, prostodusen; naraven;neprisiljen (ne ozirajoc se na druzbene356 konvencije); naravno preprost (pej. omejen);nedolzen; pretirano zaupljiv; otrofiji; neuk, neizkusen.Dovolj!Iz napisanega je ocitno, da rod planincev posvojih lastnostih zal ni enoten.Ze navidez se loci: otroci, mladi, brstedi, cveto-6i, plodni, umirjeni, uveli... kot iz skatlice vzetiin zanemarjeni... v pravih planinskih Cevljih, vvse mogode vrste dotrajalih in neprimernih obuvalih...pisano obleceni kot metuljdki in pusto,klasidno odeti... zaviti do nosu, razgaljeni... zogromnimi nahrbtniki in brez nahrbtnikov... ssmucarskimi, kaksnimi drugimi palicami alibrez... tezke sape, lahkotni... dame z mogocnimimodrci in tiste brez... taki, ki celo pozdravijoali odzdravijo, pa taki, ki se molce zmuznejomimo... itd., itn.Hudomusni Janko jih je pred leti razdelil v devetpiemen. Po globokem preucevanju smo dodalise triindvajset znacilnih »tipov«, ki pa jih zaenkratmorfoloSko nismo dolocili, ali predstavljajopleme, druzino, razred ali le oddelek. To je tudiglavni vzrok, da jim nisem pripisal latinskihnazivov, malo pa tudi zato, ker ne znam latinsko.Ponovno ugotavljam, da ni vec fiistih piemen,druzin, razredov in oddelkov. Vse je nekakozmesano iz opisanih dvaintridesetih sestavin.Pri prvem osebku prevladujejo ene sestavine,nekaterih pa sploh ne premore.Ce koga se zanima, v kakSni druzbi se reSujeali pa se bo reseval, naj si iz zapisa izberelastnosti, ki so mu vsec, po njih pa druzbo.Kako bo dejansko ob morebitni katastrofi, bomprezivelim §e porocal. Seveda le, ce se bomizmazal.Trepljanje po ramiV letoSnji majski stevilki Planinskega vestnikasta Crt Skodlar in Bostjan HIadnik objavilazelo pohvalni oceni filma Katedrala Lotse scenaristain reziserja Tomaza Ravniharja. Ker tioceni ne vsebujeta - razen zelo sploSnih inposploSenih mnenj - nobenih relevantnih kritiskihugotovitev, tega njunega pisanja ne grerazumeti drugace kot prijateljsko trepljanje porami; kar pa spet ne gre razumeti drugace kotizraz zasebne spodbude, ki seveda z nicemerne zavezuje samih avtorjev teh spodbud.Pravo kritiSko delo, pisanje, recimo, filmskihkritik, je zagotovo neprimerno bolj resno, predvsempa odgovorno pocetje, kot je trosenjeprijateljskih pohval. Zato se tudi oglasam ssvojim nepristranskim pogledom na Ravniharjevfilm.Filmska kritika - 6e je res kritika - mora bitizasnovana na analizi filmske vsebine in forme,v kateri je ta vsebina posredovana. Filmskakritika - 6e poenostavim - mora najprej zaznatifilmsko vsebino, jo miseino interpretirati, soocitis filmsko sliko in ovrednotiti sozvocje filmskemisli z njeno upodobitvijo. Ce pri tem kritiskempodetju ocenjevalec ugotovi harmonijo obehtemeljnih filmskih elementov, gre za uspesen

PLANINSKI VESTNIKfilm; vsakrsna disharmonija, ki ne ustvarja tretjedimenzije, pa avtomaticno kaze na filmski neuspeh.VsakrSno drugacno kritisko pocetje je zgoljimpresija, ki s pravo filmsko kritiko nima nobenezveze, tudi ne nikakrsne teze in ocenjevalneveljave.*Zatorej poglejmo, kaj nam Tomaz Ravniharkaze v filmu Katedrala Lotse.Ceprav je osnovna izrazna enota filma zakljucenasekvenca, o sekvencah v Ravniharjevemfilmu skorajda ne moremo govoriti. Forma sekvencepogojuje njen miselni lok, njeno koherentnost,ki se vizualno odraza v jasnem zacetkuin sekvencni izpeljavi. Sekvence v KatedraliLotse zaradi nekoherentnosti razpadajo na posamicnekadre, ki so med seboj zelo ohlapnopovezani; predvsem pa - prvi kader skoraj vnicemer ne pogojuje naslednjega. Prva vecjaenota v filmu kaze Cesnovo spoznavanje mestnobudisticnegamiljeja. Kamera belezi sameznane, ze tisockrat videne posnetke, ki zaradikliSejskega pristopa gledalcu ne posredujejonobenega novega sporofiila. Zaradi »uniformiranosti«posnetkov se je ze zdavnaj izgubilatudi njihova folklorno-etnografska vrednost.- Cesen se vzpenja po stopnicah budisticnegatempija, sedi, zamiSljeno strmi...Zakaj to Cesnovo vzivljanje v drugo kulturo,drugo religijo, to vzpenjanje po budisticnemsvetiscu, ni jasno. Cesen-plezalec je priSel vHimalajo, med gore, prisel je osvojit vrh Lotseja;vsakrsna drugacna preokupacija ga samo »moti«v njegovi kristalno jasni nameri. Ce bi vsajstrmel v Lotse, bi clovek se nekako sprejel tafilmski uvod; tako pa strmi »v prazno« in onemogocenoje ze na zacetku vsakrsno vzivljanjev Toma Cesna, filmskega protagonsita.- Cesen na poti v bazno taborisce...Cesna vidimo samo v dveh, treh situacijah, napoti, na mostu, pred baznim taboriscem, kar jeslikovno premalo, da bi avtorju uspelo prikazati»dolgost« te hoje; in kar bi bilo se bolj zanimivo,razumeti Cesnovo »priblizevanje« gori. V temsklopu kadrov manjka temeljna izrazna komponenta- obelezje casa, trajanje. Cesen pa6samo hodi, kot bi lahko hodil tudi po kranjskihulicah. Ta njegova hoja je »prazna«, v njej sene izraza niti ne Cesnova zelja po osvojitvivrha, ne strah, ne neudakanost, nid.- Cesen v baznem taboriscu goreDober, pomemben trenutek filma, ko se Cesensooca z Lotsejem. Moti samo ponavljanje istihizrezov kadrov in staticnost Cesna samega.Razgibani plani bi montazno zagotovo vzpostavilipotrebno napetost, ki bi z glasbenim akcentomse potencirala izjemnost izpovedi.Pripravljanje nahrbtnika deluje zaigrano, zatoizumetniceno, >>hitchcockovsko« pojavljanjefilmskega avtorja pri slovesu pa je Cesnovemuodhodu proti Lotseju odvzelo vsakrSen pridihdokumentamosti.- Cesen napada steno LotsejaGre za osrednji del filma, ki pa ga v filmu takorekoc ni. Celotna sekvenca spet nima nobene-* Mimogrede: filmska ustvarjalca Crt Skodlar in Bostjan Hladniksta v sodobni siovenski filmski kritiki popoina anonimneJa.ga zacetka, plezanje v ledeniku je zaigrano, nezasledimo nobenega napora, nobenega dvobojas steno, plezanje ni locirano (ker je paczaigrano), gore so plakatno dale6, statifcne,mrtve, Cesnovo plezanje ne vzbuja nobenihemocij; nifi se ne dogaja. Nobeni oblaki se nepodijo po nebu, ni plazov; zelo kmalu tudi nivec Cesna. Gledalec pa se spraSuje; kaj najsploh gledam, zakaj moram gledati ta »nic«?Osvojitev vrha! Kaksen izjemen Cesnov dosezek- pa kako prazen film! Geografski vrh nihkrati tudi filmski vrh. Film je linearen. Nobeneborbe, nobenega napora, nobenih nevarnosti,nobenih tezav z dihanjem, nobene utrujenosti.Same staticne, koledarsko osvetljene gore - oddalec, seveda. Hkrati tudi nobenega vzduSja. Vbaznem taborisdu kot da ni napetosti, negotovosti,skrbi za Cesna v steni. Pa Cesen sploh jev steni, se upraviCeno vpraSaS?Bazno tabori§6e se v filmu spet pojavi s Cesnovovrnitvijo v dolino. Pravi cudez je, kako jeavtorju uspelo izniditi vsakrsno dokumentarnopristnost veselja ob sreCanju, ob uspehu. Zvnovicnim vstopom avtorja v filmsko sliko sezastavlja temeljno vprasanje, kdo sploh je protagonistKatedrale Lotse, Tomo Cesen ali TomazRavnihar.In kje je ta tako cudovita in tako prekletaHimalaja?- Tomo Cesen v sotoruPredvsem - zakaj v sotoru. ki s svojo dominantnordeco barvo »zakrije« Cesna do te mere, dananj, glavnega junaka, ne mores biti pozoren?Vsakrsna druga lokacija v naravi Himalaje bigovorila v prid Cesnovi pripovedi in ljubezni dogora bolj kot scena v sotoru.In to je pravzaprav vse.Seveda, tu je Se Cesnov tekst. Ima dovoljosebne barve, da bi lahko »pomagal« sliki in joskusal nadgraditi, ce bi ta slika v filmu splohbila. Na nekaterih mestih - na primer, ko seCesen po meliScu »sprehodi« v bazno taborisce,tekst pa pripoveduje o hudem peklu sestopa- deluje slika prav smesino kontrastno s tekstom.Slika nasploh: prevec staticna, brez obfiutka zadokumentarnost, nesproSSena, neodzivna, brezvsakrSne prostorske dimenzije.Film je posnet brez drugega, tretjega plana.Montaza: rezijsko suhoparna, med posamidnimikadri ni nobene kineticne zveze, nobene napetosti.Isto velja za ostre prehode med sekvenCnimisklopi. Popolno pomanjkanje domisljije jepripeljalo do »mrtvega« filma. Nobene »sile« niv filmu, ki bi ga gnal naprej. Ni ne dogodka(manjka namred resno plezanje, manjka vrh,manjka spust, torej manjkajo vsi elementi uspeha),ni ne psihologije, ker ni Toma Cesna v tistiobliki, da bi gledalec z njim lahko vzpostavilkakrsenkoli odnos. Tudi tekst ne more presecite psiholoske asepticnosti, kajti Tomo Cesen jefilmu posodil samo telo, duse pa zagotovo ne.V montaznem smislu Tomaz Ravnihar ne locimed bolj in manj pomembnimi vsebinskimi elementi.Vse sekvence imajo isti ritem, nifi ni boljpoudarjeno na racun manj pomembnega prizora.V tem nizanju kadrov ni nobene prispodobe 357

PLANINSKI VESTNIK(izjema je kader kapljic, ki pa zaradi sablonskegapomena sodi se v obdobje crno-belih melodram),ni pa tudi nobenega relevantnega sporocila.Avtor nam nic novega, nic originalnega nepove.Zavedam se, da je filmsko snemanje TomaCesna kjerkoli v Himalaji peklenski posel. Daga tudi fizicno ne zmore kdorkoli. Toda kotcezatlantske regate skorajda ne more snematisnemalec-neplavalec, naj tudi v Himalajo hodijosnemalci-alpinisti. In avtorji, ki jim gore niso tuje.Vsi drugi naj Toma Cesna snemajo na Smarnigori ali pri slapu Savica, da bomo gledalciverjeli v »dokument neprecenljive vrednosti« inv »briljanten filmski esej«.Tone FrelihVarne poti ob markacijahV PV st. 5/91 sta objavljena dva prispevka, kiobravnavata delo Komisije za pota pri PZS,zlasti pa problematiko vzdrzevanja in markiranjaplaninskih poti. Delno o tej problematikirazpravljamo ze vec let, verjetno pa se tudi poobjavi ten prispevkov ne bo veliko zgodilo, ceKomisija za pota ne bo bolj ekspeditivno inavtoritativno ukrepala. Tako se ze vec let govoriin pise o vprasanju zascite Knafelceve markacije,s katero bi smeli markirati samo registriraneplaninske poti. Komisija bi morala ufiinkovitejeukrepati proti drustvom, ki cisto nic ne skrbijoza vzdrzevanje poti, za katere so zadolzena.Skrajni ukrep bi bil: nevzdrzevano pot odvzetiin jo oddati v vzdrzevanje drugemu drustvu alipa zaceti postopek za opustitev poti, zlasti cegre za taksno pot, ki pelje na izletnisko tocko,na katero se pride tudi po cesti.Clani Komisije za pota bi morali tudi vedeti, daje z dobrim vzdrzevanjem poti skozi gozdoveved dela kot s potmi nad gozdno mejo. Le kakobi bile videti poti pod gozdno mejo, ce bi jihoznacili samo s posebnimi tablami, ki jih objestnezize na izhodiscih unicujejo! Skoraj vsakagozdna pot ima po vec tock, kjer obstaja nevarnost,da bo popotnik zasel (pespot iz Nemilj naMohorja precka na razmeroma kratkem gozdnatempobocju gozdno cesto in pet traktorskihvlak!). Knafeldeve markacije so torej potrebnena vseh planinskih poteh, vendar jih je namarsikateri poti najmanj polovico prevec, karvelja tudi za poti nad gozdno mejo. Vse odvecnemarkacije je ze zaradi estetskega razloganujno premazati, in sicer z barvo, ki ustrezalubju listavcev (z lubja iglavcev jih lahko tudiostrgajo), oziroma z barvo, ki ustreza skalam.Tako bo znatno hitrejsa tudi obnova zbledelihin dopolnitev unicenih markacij na drevesnihdeblih.Mnenja sem tudi, da je na opuscenih planinskihpoteh in na poteh, ki so bile »na crno« markirane,potrebno premazati vse Knafelceve markacije,ne pa samo ob vstopu oziroma izstopu (izprakse vem, da je to delo hitro opravljeno, leda imas ustrezno barvo). Edino PZS naj skrbiza objavo v sredstvih javnega obvescanja, zavpis v kataster poti in za obvestila izdajateljuzemljevidov, ceprav je pobudnik drustvo. Vprasanjeje tudi, kako naj bi opusceno pot ekoloSko358 sanirali, ce niti ne premazemo vseh markacij.Redntpk&zdfzevanje planinskih poti skozi gozdoveje potrebno zaradi estetskega videza invarstva gozdov, saj pohodniki uhodijo vzporednesteze obicajno tedaj, ce so cez pot podrtadrevesa ali "leze veje posekanega lesa. Velikoje dela tudi s porezovanjem na pot razraslih sevej in podrasta, sicer jih pohodniki polomijo alisamo zalomijo. Zelo vazno je tudi, da markacistiredno cistijo odtocne jarke in odtoke dezevnice(praviloma po vsakem vecjem neurju), sicer obnalivih postajajo steze vedno bolj grapaste. Potiskozi listnate gozdove je v jeseni ali spomladimarsikje nujno ofiistiti listja (v pobocjih zapolnjenaozka steza, stopinje po skalah in koreninah).Za ciscenje poti in odtokov skozi gozdove inpotrebno porezovanje vej bi drustva, ki nimajodovolj markacistov, lahko vsako pomlad enkratali dvakrat organizirala prostovoljno udarniskodelo, ki bi ga vodil aktiven markacist. Za takadela ima vsako drustvo sposobne 6lane. Marsikdobi se prijavil vsaj na enkratno delovnoakcijo, noce pa postati clan odseka ter prevzetistalne obveznosti in odgovqrnosti.Med potmi, potrebnimi obnovitve, ki so jih drustvaprijavila Komisiji za pota, je tudi pot cezPsico na Storzic. Kolikor mi je znano, je na tejpoti treba obcasno samo ocistiti naleteno kamenjein ponekod porezati razraslo rusevje. Nujnopotrebna pa je obnova poti Cez Tasko, kar smopredvideli ze pred desetimi leti. Prelozeni odsekpoti, ki se izogne Taski, pelje zgoraj tik nadprepadnimi stenami, prehod po hudourniski grapipa je oviran ali celo nemogoc po vsakemvecjem nalivu.Dolznost vsakega kulturnega planinca naj bibila, da bi bolj pazil in javljal maticnemu drustvuobjestneze, ki uni&ujejo Knafelceve markacije,saj so zdaj skoraj vse tiste na drevju zrezljaneali prestreljene s sibrami. Obidajno to vandalskopocetje opravljajo, kot vemo, vec ali manj vednoZemljevid RisnjakaZavod za kartografijo Geodetske fakultete zagrebskeUniverze je izdelal, NP Risnjak pa laniizdal v merilu 1 :18000 izletnisko karto narodnegaparka Risnjak (format 56 x 84 cm, zlozena10,5 x 19cm), natisnjeno v petih ban/ah in splastnicami na 20 metrov ter s sencenjem, ki jepo mnenju poznavalcev doslej najboljsa kartaRisnjaka in okolice, posebno kar zadeva planinskepotrebe. Avtor karte Pasko Lovric je, kotpise urednik zagrebske planinske revije Naseplanine, v zakljucni fazi izdelave karte opravilvrsto terenskih ogledov in preverjanj, da stanjena karti v resnici ustreza stanju v naravi, posebnose kar zadeva poti in steze. Velik je tudiavtorjev prispevek k toponomastiki: Stevilne pomembnetocke brez imen na karti, posebno Sekrizanja stez, je avtor imenoval tako, kot jihimenujejo domacini. Najpomembneje za planinceje to, da je natancno vrisal vse markiranepoti in vsako od njih preveril na terenu. Cepravje karto narocila uprava narodnega parka Ris-

PLANINSKI VESTNIKnjak, se avtor karte ni drzal mej narodnegaparka, ampak je na vzhodu zajel se Crni Lug,na zahodu pa Snjeznik, Platak in Guslico inkarti tako bistveno povecal uporabno vrednost.Z obdelavo risnjaskih Bijelih sten, izredno atraktivnih,vendar planincem razmeroma slabo znanih,je opravil pionirsko delo, za katero mumorajo biti planinci se posebno hvalezni.Hrbtna stran karte je racionalno izrabljena zapetjezifini kratek vodic po Risnjaku s podatki onaravnih posebnostih in znacilnostih (zivalstvo,rastlinstvo, podnebje itd.). Prav lepo bi bilo, cebi imela vsaka nasa gorska skupina tako kakovostnokarto, kot jo ima zdaj Risnjak, je nakoncu ocene zapisano v »Nasih planinah«.Vodnik po BiokovuPlaninsko druStvo Biokovo iz Makarske je obsvoji 60-letnici izdalo v nakladi 2000 izvodovplaninski vodnik Iva Puharica »Biokovo-planinai planinarstvo«, 387 strani debelo knjigo s327 slikami ter s stiribarvno karto Biokova vmerilu 1 :50 000 in profilom kraske jame Staraskola v merilu 1 :1600 kot prilogama. Gre pravzapravza zivljenjsko delo makarskega planincaPuharica, 65-letnega dolgoletnega clana inpredsednika PD Biokovo.Koncept je izviren: kronika, vendar ne suhoparna,temvec pisana z duso in srcem. V knjigo jevlozenega veliko truda, napisal pa jo je avtor,ki zelo dobro pozna temo, ki se je je lotil. S tomonografijo je PD Biokovo dobilo reprezentancnoizdajo, kakrsne doslej ni uspelo objavitinobenemu planinskemu drustvu na Hrvaskem.Knjiga pravzaprav vsebuje tri dele: Gora Biokovo,Planinstvo in Oda naravi. V prvem delu jedeset podnaslovov, ki so posveceni gori incloveku na njej. Drugi del je posvecen planincemiz Makarske, v tretjem delu pa avtor dobikrila in se poskusa spojiti z naravo, gorami,planinci in planinstvom, kot pise recenzent prof.Milan Sunko iz Splita. Knjiga je pisana vlahkotnem slogu in predvsem izraza velikanskoljubezen cloveka do narave in gore, zato boverjetno postala priljubljeno ctivo za vse tiste,ki imajo radi naravo, in prirocnik za one, kinameravajo obiskati Biokovo.Knjigo je mogoce narociti z odkupnino na naslovu:PD Biokovo, 58000 Makarska, pp 75, inNova karta Mount EverestaNovembra leta 1988 je bila razkosni reviji GeographicMagazin prilozena karta Mount Everestav merilu 1 :50 000, ki so jo pripravili napodlagi snemanj podjetja Swissair Photo +Vermessungen v sodelovanju s svicarskim Zveznimuradom za dezelno topografijo. Ta kakovostnoizredna karta je takoj naletela na zanimanjesvetovne javnosti, posebno Se zato, kerje v trgovinah ni bilo mogode kupiti posebej.Svicarska ustanova za raziskovanje Alp je natoskupaj z bostonskim Muzejem za znanost poskusilavse, da bi dobila pravice za ponatis, priCemer je zelela pri novi izdaji hrbtno stran karteopremiti popolnoma na novo in jo preoblikovati.To ji je naposled uspelo in karta bo sredi julijavnovic izsla v novi obliki in obogatena s stevilnimi,predvsem se za planince in alpinistepomembnimi informacijami.Na sprednji, Celni strani karte so bila v prviizdaji za kitajski (tibetanski) predel natisnjenaimena v kitajskem jeziku z anglesko pisavo. Toje pripeljalo do tega, da so ze dolgo znane gorein ledeniki nenadoma dobili popolnoma novaimena. V novi izdaji so to transkripcijo spremenilitako, da so geografska imena spet dobilaprejsnje tibetanske razpoznavnosti: na karti jespet prepoznaven dobro znan ledenik Rongbuknamesto ledenika Rongpu, prav tako so spetpostala tibetanska imena vseh naselij in goraseverno od nepalske meje. Deloma so na kartinatisnjena dvojna imena (na primer Changtse/Bei Peak).Na hrbtni strani je predstavljeno obmocje kaksnih150 kvadratnih kilometrov okoli Mt. Everestakot barvna povecava s sprednje strani vmerilu 1:25 000 (od Changtseja do juzno odLotse Sara in od baznega tabora pod Everestomdo Peaka 38). Na tern izseku so narisanevse prvenstvene smeri na Mt. Everest, Lotse,Lotse Sar, Nuptse in Cangtse od leta 1953(Hillary) do leta 1990. Oznaceni sta tudi prvenstvenismeri v juzni steni Lotseja SlovencaToma Cesna ter Bersova in Karatajeva izSovjetske zveze iz leta 1990. Dodatno so kotdopolnilo k predstavljenim smerem na kratkoopisana porocila o odpravah in opisi smeri.Ze samo nova hrbtna stran ponuja zato vsakemupoznavalcu Himalaje in tistemu, ki ga topogorje zanima ter vsakemu zbiralcu kart ogromenvir informacij. Do konca julija je mogocekarto narociti v zalozbi SAC za dlansko ceno24 svicarskih frankov, v knjigamah pa bo kartastala 29 frankov.Vodnik po svetovnih gorah447 vrhov ali gorskih regij z vsega sveta, odEveresta do Gibraltarske skale, vse to je opisanov tretji izdaji knjige Michaela R. Kelseya"Climbers and Hikers Guide to the WorldsMountains«, ki je z lansko letnico izida izSIa vZDA in stane 19,95 ameriskega dolarja. Tavodnik po gorah sveta je lahko za vsakogar, kise ima kdaj namen podati se kam drugam kotv Alpe in ki namerava tod nemara celo maloplezati, kar nujno potreben pripomocek. Vsakaod izbranih gor od Mount Aspiringa na NoviZelandiji do 3511 metrov visokega Zuckerhiitlav Avstriji je predstavljena na dveh straneh: nadesni z vsebinsko zelo bogato zemljevidnoskico, ki je lahko v velikansko pomoc posebnoza obmocja brez dobrih kart, in na levi s crnobelo fotografijo in besedilom, v katerem jevsebovano (skoraj) vse, kar je treba vedeti zaprvo silo: kaksne vrste gora ali pogorje je to,kako clovek pride do tja, najlazja ali najlazjepoti ali smeri in kaj clovek, ki se poda na togoro, nujno potrebuje. Podatki o tezavnosti biresda lahko bili tu in tarn izcrpnejsi in natancnejsi,pri svicarskem Matterhornu, na primer, ze.V vsakem primeru je vredno polistati po tej 928strani debeli knjigi, ki niti ni draga. 359

PLANINSKI VESTNIK iMonografija o Karavankah360 Faksimile Tuscharjeve pesmi o Karavankah

PLANINSKI(Hans M. Tuschar, Karawanken, zalozba JohannesHeyn, Klagenfurt 1989)Kjer se meSajo rase in kulturni vplivi, pravijo,mora nastati nekaj dobrega. Za petdesetletnegaHansa Tuscharja, Boroveljcana, ki zivi na Dunaju,to vsekakor velja. Po ocetu (doma izIdrije) je Slovenec, po materi Koro§ici Nemec,po poklicu inzenir in po srCnem nagnenju umetnik.Vse to je razvidno iz njegove knjige Karawanken,Brucke und Bollwerk (Karavanke, mostin branik), s katero nas je na obeh stranehistoimenega gorovja krepko presenetil - ali, cepomislimo na njegov nenadkriljivi vodnik Karawanken,znova presenetil. (Razen seveda Trzicanov,s katerimi ima dobre stike, a ti so poSparovni gorenjski navadi vso vednost ohranilizase.)(Sodec po letnici izdaje je vodnik - glej PV1991/5, str. 230 - eno leto mlajSi od monografije,vendar je oCitno, da sta deli nastajali vecali manj socasno.)Knjiga razodeva izjemnega Ijubitelja koro§koslovenskegamejnega gorovja, Ijubitelja, ki je posvojih zmoznostih absolutno poklican, da izpovesvojo ljubezen. In izpovedal jo je v besedi,sliki in pesmi. Navdih je zgradil na globokih insvezih planinskih, plezalskih, smudarskih in fotografskihdozivetjih, vmes pa se oprl na konkretnetocke iz zgodovine, narodopisja, imenoslovjain, razumljivo, zemljepisa in celo speleologije.K navdusujocim spisom je dodal tu intarn tudi vodniske podatke.Sestava celotne knjige razodeva sistematika,nekateri spisi pa besednega umetnika, ki se jezgledoval pri planinskih klasikih. Slikovno gradivoje dokumentarno in umetnisko (recimo slikajesenske Kosute na ovitku - slika se v knjigiponovi - velifiasten pogled s Kosutnikovegaturna skozi posevno sonce proti zahodu cezKladivo do Stola in Triglava), pogosto presenet-Ijivo in malodane ocitajoce, ko nam kaze stvari,ki jih tako malo poznamo. Med dokumentarnimgradivom naj omenim sliko slovenskega casopisnegaporodila o plazovni nesreci na StorziCuiz leta 1937 (Tuschar steje Storzid h Karavankam)in 49 fotografij karavanskih prvopristopnikov(tudi Trzicanov). Drugo k drugemu narediknjigo prijetno in bogato.Kaksen pomislek se najde pri imenoslovju nastraneh 17 in 18. Larchenturm ni Cajnik, pacpa Cjajnik, to je gora, kjer raste »cjan« (t. j.encijan/Enzian); Vrtaca se okoli Begunj imenujeNemski vrh, ne Nemska gora; pri Storzicu jetreba popraviti »§tor« v »storz«, zakaj »Stor« (kiv to zvezo sploh ne spada) ni »Zapfen«; Grlovecje knjiznoslovenski zapis tistega, kar soNemci sprva zapisali Harlouz in ni mogofietrditi, da je ime umetno, kajti slovenscina nima6rke za zveneci velarni frikativ, ki v knjizevniizgovarjavi ni sprejet in se zapise z »g«; (tudinem§cina nima crke za ta glas, zapisali pa soga s »h«, kar je ravno tako »nepravilno«, samona drugi strani). Se o kakem imenu bi se bilomogoce pogovarjati in dogovarjati, vendar jepomembneje poudariti avtorjevo objektivnosprejemanje izvora imen in odpora do ljudskihzastrupljevalcev (»Volksvergifter«), ki tako manipulirajos topografijo, »da se fronti gledatanasr§eno« (»dal3 sich die Fronten verharten«).Gre za medsebojno nacionalno sprejemanje, kibi pri danaSnji stopnji humanizma, s katerim setako radi trkamo na prsi, moralo biti samoumevnoin bi ga ze zdavnaj morali nehati poudarjati.A ce ga poudarjamo, ga pac zaradi grenkihizkusenj. Tuscharjeva knjiga pa je v odnosu doslovenstva ne Ie dokaz avtorjeve osebne civilizacijskein kulturne Sirine, marve6 celo dokazspoltovanja (vidno tudi v njegovem Clanstvu vSPD Celovec). Zadnjo kitico svoje pesmi oKaravankah, ki jo je tudi sam uglasbil, je napisalv sloven§cini, gotovo z zeljo, da bi pesemprepevali na obeh straneh drzavne meje. Totudi zasluzi. Melodija je preprosta in impresivna.Nasel se bo kdo, ki bo tudi prve §tiri nem§kekitice presadil na slovenski vrtec in morda sebo nekoc pesem prepevala tako v nemskih kotslovenskih planinskih druzbah. Zadnja, peta,slovenska kitica pa se glasi:Kjer Kranj s KoroSko zdruzen je, tarn Karavankeso.Tarn meni zemlja draga je, domaca - lepa vsa.Kjer divja jaga, pehtra gre, zasliSim jak odmev,Tarn rad bi gledal dolgo v dol, pocivat'b' radhotel,Tarn rad bi gledal dolgo v dol, pofiivat'b' radhotel.(Naj v zvezi s slovensko kitico omenim, da je»Kranj« miSljen v nemskem pomenu, torej razumemotukaj pod tern imenom »Kranjsko«, kotje bilo ze pri Valvasorjevi »Slavi vojvodineKranjske« - »Die Ehre des HerzogthumsCrain«; - in jezikovno nenavadno povezavo nakoncu brez skode za sporocilo in ritem lahkozapiSemo »...pocivat' bi hotel.« Srcno upam,da mi avtor tega »uciteljskega vtikanja« ne bozameril.)Summa summarum mojega vtisa o knjigi je ta,da nas je avtor peljal za pet minut v kot nasramovanje. Ali smo vprico velikih dosezkov vsvetovnih gorstvih pozabili na lepoto pred domadimpragom? Knjiga je dokaz, da je tudidoma brez publicitetnih zarometov, ki sijejo sHimalaje, mogoce ziveti planinsko poteseno,Hove&ko toplo in umetniSko bogato zivljenje.Boningtonovi VrhoviStanko KlinarGorniSke knjige, ki so jih napisali Anglezi, spadajov vrh takSne literature: Leslie Stephen zIgriscem Evrope ali Albert Frederick Mummerys svojimi GorniSkimi potovanji po Alpah inKavkazu sta ze kar dobra primera za to trditev.Njim je uspevalo »po moznosti karseda natancnoin verno sporoditi vse vidike gornistva«.Tisti, ki je to povedal, je prav tako Anglez kottudi avtor in fotograf: Chris Bonington. Zdaj47-letni alpinist je postal znan predvsem ssvojimi odpravami (juzna stena Anapurne leta1970, jugozahodna stena Everesta leta 1972)in kot prvopristopnik na visoke gore (Cangabang,Ogre), pa tudi zaradi svojih knjig, ki jih jenapisal o teh turah. Zdaj polaga Bonington s 361

PLANINSKI VESTNIKslikovno monografijo z glavnim naslovom Vrhoviin s podnaslovom »lzziv v gorah sveta«fotografski obracun svoje 30-letne dejavnosti vgorah sveta. 450 barvnih fotografij kaze najrazlicnejsevidike gornistva od po dolgem casupodarjene srece do nenadne smrti, od neizmernihtezav do brezskrbnega brezdelja. Natancnipodpisi k slikam, ki so v vsakem pogledu velike,kratka spremna besedila k njegovim ekstremnimturam in mocni uvodi k posameznim poglavjemzaokrozujejo to v glavnem s kameronapisano gornisko knjigo, v kateri pa so tudibesedila taka, da cisto nic ne zaostajajo zafotografijami. Kdor hoce tako razumeti, so ChrisaBoningtona Vrhovi najresnicnejSa in najboljprava gorniska knjiga nasega vizualnega casa.Velika gorniska literatura pa seveda se vednonastaja, kot potrjuje Joe Simpson s svojimPadcem v prazno. Pa saj je naposled tudi onAnglez!Diembergerjevi Vrhovi in tovarisiKot spojka zajeme podnaslov »Med niclo inosmimi tisocaki« celotno gornisko zivljenje. NajsiKurt Diemberger v svoji knjigi »Vrhovi intovarisi«, ki je izsla v munchenski zalozbi Bruckmann,popisuje, kako je sel iskat kristale, pa jepri tem odkril ljubezen do gora, ali pa opisujesvoje pustolovscine na kolesu svojega staregaoceta, ni nikoli dolgocasen in pripovedni tok semu nikoli ne ustavi. Nezadrzno veselje do pustolovskegain brezmejnosti se povezuje z radostjodo fabuliranja, tako da nastane dobrosozvocje in da se clovek zdrami sele takrat, koje pripoved ze pri kraju. Toda ali je res pri kraju?Ne! Ni mogoce dati vecjega komplimenta, kotje ta - tako je dejal ze Goethe o dobrih knjigah-, da knjigo spet zacnemo brati od zacetka.In memoriam: Minka MalipiELv 98 - letu starosti jeletosnjega 8. maja vVsa ta dozivetja so napisana v zivahnem, tekocemjeziku, ki je ucinkovit prav zaradi tega, kerni visoko letec in napihnjen. Cloveku je kar zal,ko spet pride do zadnje strani, toda brati knjigotretjic zapored bi bilo vendarle nekoliko pretirano.»Stampiljka«. Pokopaliso jo 14. maja v Sentvidu pri Ljubljani obganljivo lepem spremstvu. Zadnjic se je javno362 vsa srecna pojavila v Mojstrani 27. avgusta1989 ob odkritju Aljazevega spomenika, kar soji omogocili njeni zvesti planinski prijatelji.Pri nas je gotovo prav malo takih, ki bi bili stako edinstveno Ijubeznijo predani goram, kotje bila Minka. Ko je bila ob novoletnih praznikihleta 1953 prvic pri nas, je nekega vecera, ki jebil ze noc, odvezalasvoj »bombadurcek«, izvleklaiz njega in s posebnim spostovanjem polozilana mizo tri krasne v usnje vezane knjizicez zlato obrezo in pozlacenim napisom »Mojegore« in nam povedala, da je to njeno najdrazje,kar ima. Naredila je - kot v dobri dramaturgiji- odmor in nato povedala, da bi nekoc ze skorajbila ob to bogastvo. Vozila se je namrec scolnom po Bohinjskem jezeru, coin se je prevrnil,zaplavala je proti bregu in v smrtnem strahudrzala nad vodo svoj cekardek s knjizicami, dase ji ne bi zmocile ali padle v vodo, in vpila:»Moje gore, moje gore!« Pa se je vse srecnoizteklo.Po tem uvodu nam je pokazala notranjost tegasvojega zaklada: vec kot 2000 nadvse skrbnoodtisnjenih zigov je bilo zbranih v njih, dvajsetlet pozneje pa je bil ta njen zaklad podvojen.Ob vsakem zigu je bila v kratkih in jedmatihbesedah opisana tura, ki je bila povezana s temzigom. Koncala je navadno s srcnim izlivom, kije izrazal njeno ljubezen do narave.Takrat nam je pri nas doma rekla: »Ne zbiramzigov zaradi zigov, ampak zato, da imam potrdilo,da sem na tistem mestu res bila.« Imela jese posebno svojo stampiljko, na kateri je bilsamo okvir. Ce v dolocenem kraju in na dolocenitocki, ki jo je obiskala, ni bilo mogoce dobitipricakovanega ziga, je v ta okvir vpisala imekraja in nadmorsko visino. S seboj je vednonosila tudi blazinico za odtiskovanje zigov, ces,ponekod so tako zanikrni, da ne posvecajo pravnikakrsne pozornosti temu pomembnemu pisarniskemupriboru.Potem se je Minka se veckrat oglasila pri nass svojimi najdrazjimi planinskimi prijatelji. Medprvimi so bili Fanci Speletic, Ivan Lazar inSilva Kersinar Nameravala sta priti se prof.Janko Mlakar in prof. Jos Wester, pa je prvizbolel in nato umrl, drugi pa se ni mogel odlocitiza tako dolgo pot. Njene knjizice hranijo tudispomine nanje: v njenih »Mojih gorah« sonjihovi podpisi. Pripovedovala mi je o nekaterihod teh svojih znanstev, med drugim, kako jeleta 1939 z Elzo Urbancicevo obiskala dr.Juliusa Kugyja v Ovcji vasi in kako ji je obslovesu dejal: »Dober nasvet vam dam: neporocite se. Moz bi vas oviral pri planinstvu.«Ta nasvet je upostevala in se po njem ravnala.Minkino zivljenje je bilo popolnoma zapisanogoram. Menda nihce ne ve, na koliko vrhovihje bila, tudi zunaj slovenskega ozemlja, tudi naZugspitze, na primer, in se na marsikateremalpskem orjaku. Kadar je bila tarn zgoraj, je bilav svojem pravem svetu; celo v starejsih letih seje mladostno razzivela, ko je stala na gori, sepozneje, ko tega ni vec zmogla, pa so jo njeniavtomobilizirani planinski prijatelji vozili v osrcjegorskega sveta ali na njegove obronke, da sojo tako ohranjali v zivem stiku z njeno najvecjoIjubeznijo, o kateri je pogosto povedala: »Vsakizlet v hribovski svet je zame pozirek nebeskega

PLANINSKI VESTNIKnektarja, ki mi oslaja trpko starost.« Na vrhuTriglava je bila, na primer, 32-krat, od tegadvakrat prek Severne stene.Na Minko Mali me bo med drugim vedno spominjalaspominska knjiga, ki nam jo je pred mnogimileti prinesla, da bi se vanjo vpisovali nasiobiskovalci. Dne 11. maja letos, ko so pri nasidomaciji odprli Ormosko planinsko pot, je bilata njena knjiga polna: zadnji se je vanjo vpisaldr. Matjaz Kmecl, potem ko je odprl pot. Seisti dan smo iz casnika Delo izvedeli, da jeMinka umrla.Eno celo planinsko zivljenje je v teh knjizicah znaslovom »Moje gore«, ki jih je v oporokizapisala planinskemu muzeju v Mojstrani.Robi Cernilogar*21.6.1968+ 18.7.1990Mineva leto dni, odkar seje v Centralnih Alpahsmrtno ponesrecil obetavenalpinist AO IdrijaRobi Cernilogar. Rojenv majhni vasi visoko nadlevim bregom reke Idrijcese je Robi zelo zgodajzazrl v kraljeslvo Julijcev.Hrepenenje po odkrivanjugorskih skrivnosti ga jepripeljalo v Alpinisticniodsek Idrija, kjer si je izpopolnjeval alpinisticnoznanje. Obiski perujskih Andov, francoskih Alpin Dolomitov ter izvrstni vzponi v nasih gorahdokazujejo njegove kvalitete. Postal je eden odnajperspektivnejsih primorskih alpinistov.V visokih lednih stenah, v skalnih previsih, narobu svojih sposobnosti clovek v sebi odkrije sedrugacne vrednote zivljenja, kot se kazejo povrsnemuopazovalcu; toda kdor tega ne nosi vsebi, tudi ne more razumeti. Ti ljudje nisosamotarji in cudaki; so ljudje, ki znajo poslusatiin opazovati, znajo v ritem svojega srca ujetimogocno goro in svoj korak na njej ter vse tozdruziti v cudovito harmonijo zivljenja. AN ninajveqa vrednota zivljenja ziveti polno zivljenje?Robi je hodil po tezavnih poteh. Vendarmu niso bili tezki bivaki v mrzlih noceh, ne dokrvi ranjene blazinice na prstih po plezanju vzahtevnih smereh. Ko smo se pred njegovimodhodom v Francijo pogovarjali, ni niti malodvomil v svoje sposobnosti. Takrat smo sipodali roke - in takrat smo se zadnjic videli.Po uspesnem vzponu v steni Grandes Jorassesse je med sestopom 18. julija 1990 smrtnoponesrecil, star komaj dvaindvajset let. Zivel jeskromno in preprosto, z naravo, in se nikoli nisilil v ospredje. Le redki smo ga zares dobropoznali. Tisti, ki smo ga poznali, smo ga obcudovali.Ture na zanimive in visoke goreMladinska komisija in Komisija za mednarodnosodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije bostaletosnje poletje pripravili vrsto zanimivih akcij,od katerih so nekatere tako privlacne, da jim jevredno posvetiti posebno pozornost.Mladinska komisija bo v svojem vzgojno-izobrazevalnemcentru v alpski dolini Bavsici nedalecod Bovca organizirala od 2. do 10. avgustatecaj gornistva za tiste planince, ki so se nasvojih planinskih potepanjih zaradi spleta nepredvidenihokoliscin ali pa zaradi lastne nepremisljenostiin neizkusenosti kdaj znasli v zadregi,pa bi z nekaj vec znanja in spretnosti zlahkoto preprecili negotovo situacijo. Na terntecaju, ki ga bodo vodili izkuseni planinski inalpinisticni instruktorji, si bodo udelezenci izmenjaliprakticne gorske izkusnje iz preteklosti,poskusali skupaj resiti nepredvidene situacijena turah, se naucili gibati v manj obljudenemgorskem svetu, kjer se koncajo planinske inlovske poti, in vsaj deloma obvladovati tehnicnoznanje, tako da bodo »izjemno tezavne ture«postale kar znosne. Poleg tega se bodo sevedaodpravili v divji svet gora nad Bavsico in sosednjookolico, tako na Bavski Grintavec, Briceljk,Rombon, Kanin, Jerebico, Jalovec, Mangart inse kakSen vrh in greben, poleg tega pa jepredvidena nocna tura z bivakom, dvodnevnogrebensko precenje z lazjim plezanjem, orientacijskozahtevna tura in tura po zelji udelezencev.Od 23. do 31. avgusta bo Mladinska komisijapri PZS prav tako v Bavsici organizirala republishseminar za mentorje planinskih skupin, vsklopu katerega so predvidene tudi tri visokogorsketure.O tecaju in seminarju je mogoce dobiti podrobneinformacije v Mladinski komisiji pri PZS naDvorzakovi ulici 9 ali po telefonu 061/312553ali 315493.Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZSbo od 9. do 11. avgusta organizirala tridnevniizlet v Oetztalske Alpe in predvsem na Weisskugel(3739 m), tretji najvisji vrh Avstrije, ter na seen bliznji tritisocak.Od 24. do 31. avgusta bo organizirala planinskoturo na stiritisocake nad Saas Feejem v Svici.Izhodiscni kraj bo Saas Fee (1790 m), od koderse bodo udelezenci najprej povzpeli na Allalinhorn(4027 m), sestopili v koco Britania(3029 m), naslednji dan sli na Strahlhorn(4190 m) in sestopili v Saas Fee, dva dni poznejepa sli se na Alphubel (4206 m) in se vrnili vdolino. Komur niti to se ne bo dovolj, bo naslednjidan lahko sel se na Wiessmies (4023 m).Vzpon na nekatere od teh vrhov bo vsaj delnoolajsala zicnica.Dne 21. septembra bo Komisija za mednarodnosodelovanje organizirala enodnevno turo naSonnblick (3105 m) vzhodno od Grossglocknerjain Heiligenbluta.Od 17. decembra letos do 6. januarja prihodnjeleto bo ista komisija organizirala treking v Kenijoin Tanzanijo, kjer bodo planinski cilji vrh Lenana(4985 m), Nelion in Batian (5199 m) in Kilimandzaro(5895 m) ter Mavenzi (5151m), Kibovbliznji sosed.Vse podrobne informacije o vseh teh planinskihturah po tujini je mogoce dobiti v Planinski zveziSlovenije, Dvorzakova 9, Ljubljana. 363

PLANINSKI VESTNIK364Nova transverzala - Ormoskaplaninska potPlanine v miniaturi so se slavnostno odele sprelepim majniSkim soncem, ko je ormoSkagodba na pihala veselo zaigrala dobrodoslicovsem, ki so v soboto, 11. maja letos, preddeseto uro prihiteli z avtobusom, osebnimi avtomobili,kolesi in pes v prijazno vas Lahonci, kjerje bilo pred domacijo Meskovih (tod se jerojevalo vse, kar v Prlekiji sanja o planinah) zevse pripravljeno, da prisrcno sprejme veseleplanince, ki so v osrdju Prelekije hoteli prisostvovatiplaninskemu prazniku Planinskega dru-Stva »Maks MeSko« iz Ormoza. Vse, kar jepriSlo ali se pripeljalo, je bilo veselo razpolozenov prifiakovanju tega enkratnega slavja medna§imi prleSkimi gridi in dolinicami. Burenaplavz in veselo vzklikanje pa je zavrsalo, kose je pred slavolokom ustaviio vozilo, s katerimse je pripeljal nas gost, clan predsedstva RepublikeSlovenije dr. Matjaz Kmecl.Godba je zaigrala, nato pa je predsednik PDCiril Mesko navzoce prisrdno pozdravil in meddrugim dejal:»Vabljeni v nase kraje! Prihajali boste ob prebujanjunarave, ko bodo po na§ih vinogradihcvetele breskve, ob cvetenju jablan, ob zorenjupSenice. V jeseni bodo vaso pot kratkoSasiliklopotci in razveseljevali tudi tiste, ki bodo zepospravljali sadove svojega celoletnega dela.Takrat se pobarvajo nase Sume, polne kostanja,iz naSih goric pa doni vesela pesem brafiev. Poskrbno pripravljenih njivah takrat zemlja zesprejema novo seme, ki bo obrodilo stoterensad - kot uspeh dela pridnih kmetovih rok.Pridite, spoznajte nasega 6loveka, ki se trudiod zore do pozno v nod in bo vseeno na§el setoliko casa, da bo spregovoril z vami in vaszejnega in lacnega tudi potesil!«Njegovemu nagovoru je sledil govor dr. Kmecla,ki je izrazil posebno veselje, da smo ga povabili.Poudaril je, da je to 63. transverzala v Sloveniji,kar pomeni, da si zelimo srecanj in medsebojnihpovezovanj in da nocemo meja; hodemo senajlepSe, prijateljsko razumeti. »OPP je speljanamimo prijaznih domov, ki jim je lastna gosto-Ijubnost in vljudnost, kar je dragocena vrlinatukajSnjega cloveka,« je dejal. »Obljubim vam,da jo bom dimprej prehodil in ze danes seveselim tega dozivetja.« - V nadaljevanju jetudi omenil narodno zavedne, kulturne osebnostiin mnoge rojake, ki zavzemajo Sastno mestov zgodovini slovenskega naroda, zlasti tega tuob severovzhodni meji.Predsednik Ciril Mesko je zaprosil g. dr. Kmecla,da napise spremno besedo h knjigi »Slovenskegorice«, ki bi jo naj slikovno opremil CirilAmbroz, priznani mojster umetniske fotografije.Ob tej priloznosti je podpisana predlagala, dasprejmemo vsi Prleki dr. Kmecla za 6astnegaClana Prlekije. Predlog je bil z mogofinim aplavzomsprejet, nasa dezelica pa za dragocenegacloveka bogatej§a. Zopet si bomo morali omislitiprijetno planinsko slavje, na katerem bomo dr.Kmeclu izrocili zasluzeno diplomo.Od mnogih spoStovanih gostov, ki so priSlipredvsem iz Maribora in Ptuja, naj omenim seToneta Tomseta, dlana PD Radovljica, nadelnikaKomisije za pota pri Planinski zvezi Slovenije,ki se je na slavju ob otvoritvi o novi potiizredno pohvalno izrazil: »Pot je zelo lepa inpestra. Na njej je veliko zanimivosti, speljanaZelite prodati all kupiti planinsko opremo, dobitl planinskegasopotnlka, najti v gorah izgubljene stvarl?Planinski vestnlk se vedno objavlja za svoje bralceIn narocnlke brezplaine male oglase s planinskovsebino!

PLANINSKI VESTNIKje imenitno in bo za vsakogar posebno dozivetje.«Treba je pohvaliti lepo pripravljen kulturni program,ki so ga izvajali Pihaini orkester Ormoz,Trobilni kvartet, Dekliski komorni zbor DPDSvoboda iz Ormoza in recitatorja Sasa Mastenin Bojan Rajh iz Ormoza, celoten program paje povezovala Majda Lukner.Po koncanem kulturnem sporedu je bila brezplacnazakuska, za malo cvenka pa so bilepozneje na voljo tudi pijace. Po okrepcilu je bildr. Kmecl naproxen, da prereze trak v znamenje,da je pot odprta. Z nasmejanim obrazomje nas imenitni gost to svojo nalogo opravil inz MeSkovega dvoriSca je odSIa mnozica veselihplanincev, ki so z lepo planinsko zastavo nacelu junaSko zakorakali iz grabe na breg protiHujbaru in proti Jeruzalemu. Bil je enkratenpogled, ko se je po vrteh vila pestra vrsta 150pohodnikov OPP.Ob koncu naj bo izrecena zahvala tistim ilanomPlaninskega druStva »Maks MeSko« iz Ormoza,ki so z veliko truda pripravljali markiranje tetransverzale in se drugace trudili, da je prireditevpovsem uspela.Iskrena hvala pa tudi pozornim novinarjem, kiso v javnih obfiilih seznanili javnost s tern naSimplaninskim uspehom.Erna MeSkoKranjska sola Jakoba AljazaOsnovna sola Bratstva in enotnosti v Kranju naPlanini se je preimenovala v osnovno SoloJakoba Aljaza. Ob tej priloznosti so pripravili8. maja planinski vecer, na katerem so bilipoleg uciteljev in ucencev Se castni predsednikPZS dr. Miha Potocnik, ki je_ bil Aljazev ucenec,planinski fotograf Jaka Cop, minister zaSolstvo Republike Slovenije dr. Peter Venceljin zupnik z Dovjega Franc Urbanija. Tarn sobili tudi uciteljski pevski zbor te sole, obcaniKranja in Se drugi prijatelji gora in planinstva.Kulturni spored s planinsko tematiko so izvedliucenci sole, s svojimi izvrstnimi diapozitivi pajim je pomagal Jaka Cop. Ob tej priloznosti soizdali tudi Solsko glasilo »Beseda«, v kateremje celoten uvodni del posvecen triglavskemuzupniku, po katerem se odslej imenuje Sola.V nagovoru je utemeljila spremembo imenaSole ravnateljica Antonija Weis. Posebno pozornoso prisotni posluSali skoraj 20-minutnopripovedovanje dr. Mihe Potocnika o svojihsrecanjih z Jakobom Aljazem. Njegovi spominiso segli v osnovnoSolska leta, ko je Aljaz imelure verouka, ki jim je kajpada prisostvoval tudimali Potocnik. Ob tern je dr. Potocnik pripovedovaltudi o velikanskem Aljazevem poslanstvuza ohranitev slovenskih gora Slovencem.Zanimivo je, da so po Aljazu poimenovali solona Planini v Kranju, v najvecji kranjski koncentracijibivalnih silosov, kjer je narodnostno zelomesano prebivalstvo. Vendar med njimi ni bilonasprotovanj temu preimenovanju.Ob tern je bilo sliSati, da o Jakobu Aljazu doslejSe ni bila napisana znanstvena studija in da bibila to nemara tema za podiplomski Studij.Zvenece novo ime Sole v Kranju bo nemaravplivalo tudi na ustrezen Solski program, nasiritev planinske in glasbene vzgoje tako v tejSoli kot v bliznji osnovni Soli, ki se imenuje poMatijU Copu.Franc EkarPlaninska pot po otoku BracuClani PD Priroda, ki deluje v Gospodarskibanki Zagreb, urejajo na otoku Bracu novoplaninsko pot, ki jo imenujejo Bolska planinskapot. Stirje zagrebSki planinci-markacistiso imeli veliko podporo na Bracu in seposebno v Supetarju, Bolu in Blacah, takoda so lahko lansko poletno in po&tniskosezono v prav kratkem casu markirali potipo delu otoka.Ze dolgo je znano, da bi se na BraCunekateri turisti med pocitnicami radi ukvarjalitudi s planinstvom in si spotoma ogledovalikulturnozgodovinske spomenike, ki so nekolikobolj oddaljeni od naselij in hotelov.Zato morda ni nenavadno, da so imeli zagrebSkiplaninci veliko podporo pri ljudeh izturisticnega gospodarstva, kulturnega zivljenjain gozdarske delovne organizacije naotoku, tako da so bili v Casu svojega planinskegain markaciskega delovanja na otokucelo gostje gostinskega podjetja Zlatni rat vBolu, izdatno pa so jim pomagali tudi doma-6i logarji, ki poznajo vsako stezico na otoku.Lani so markirali traso Nerezisca (markacijaje na zgradbi poSte) - kapela sv. Jakoba -Vela Stina - kapela sv. Lucije - Voda naZurmu (mlaka) - Celca - Stara voda (konecceste pod Dragovodo) - Blaca. To pot jemogoce prehoditi v priblizno dveh urah.Markacije so ali Se bodo nadaljevali letosna trasi Blaca - Blatadka vala (mandrac) -Vala lozna - Mala Farska - Vela Farska -Smrceva luka - Planica - Veli Zagradac -Mali Zagradac - Vela Slatina - Mala Slatina- DraCeva luka - Murvica - kapelica sv.Pavla - Zlatni rat - Bol. Ta pot pelje najvecjidel ob morski obali in mimo prelepih zalivckovz drobnim peskom in mivko, kjer se jeseveda mogoce spotoma okopati. Ta delpoti je mogode prehoditi v Stirih urah.Kot so napovedali markacisti iz Zagreba,naj bi oznacevanje te poti nadaljevali zeletosnjo pomlad. Tako bo morda ze doletoSnjega poletja markirana z obeh stranitrasa dominikanski samostan - srediSceBola - Vidova gora - Blaca. Tako bo markiranocelotno obmocje otoka in bo tod nastalakrozna pot, ki se bo zacela v Bolu, tekalaprek Vidove gore in znamenite pustinjeBlaca po goratem delu otoka in se koncalaspet v Bolu. Ni torej izkljudeno, da bodoobiskovalci Braca lahko ze letoSnje poletjehodili po lepo markirani planinski poti, karbo dodatna turistidna ponudba otoka inpredvsem Bola. Prihodnje leto pa naj bizaceli markirati Se del Braca proti Skripu,BoboviScu in Milni.365

PLANINSKI VESTNIKMladina in goreV osnovni soli Edvarda Kardelja v Polju priLjubljani je bilo v petek, 10. maja, finale republiskegatekmovanja Mladina in gore. Kviz zaosnovnosolce »Spoznavanje in varstvo gorskenarave« je pripravila Mladinska komisija priPZS, finaini del pa je organiziralo PD Spik izLjubljane oziroma planinska skupina na osnovnisoli Edvarda Kardelja pod vodstvom mentoriceMojce Grilc.Za tekmovanje je bilo precej zanimanja, saj seje na podrocnih izbimih tekmovanjih v Mariboruin Ljubljani pomerilo kar 32 ekip iz vse Slovenije(prijavljenih pa je bilo celo 37). V finaini kviz seje uvrstilo sest najboljsih ekip. Vsi udelezenciLetos je bilo v Ljubljani ze tretje tekmovanje v spoznavanjuin varovanju gorske naraveso pokazali dobro poznavanje rastlinskega inzivalskega sveta, geologije, razmerij v naravi invarstva narave, ceprav so bila vprasanja dokajzahtevna.Najvec znanja so pokazali mladi planinci izNove Gorice, ki so si s tern priborili udelezbona mednarodnem planinskem taboru v Sondriuv Italiji. Druga je bila (po dodatnih vprasanjih)ekipa PD Brezice, tretja pa PD Spik iz Ljubljane(planinska skupina iz Sostrega). Nagrado zadrugo mesto, nahrbtnik Stenar, je prispevalizdelovalec planinske opreme Rok Zelinka,knjizno nagrado za tretje uvrsceno ekipo paCankarjeva zalozba.366Helikopterji v slovenskih gorahPlaninsko drustvo Kranj je letosnjega 3. aprilav Kranju organiziralo okroglo mizo o helikopterjihv gorah, in sicer zaradi vsakrsnih govoric innamigovanj o pretiranem hrupu, onesnazevanju,plasenju divjadi in neupravicenih poletih.Na okrogli mizi, ki jo je vodil Franc Ekar,predsednik PD Kranj, je bilo med drugim receno,da se je od leta 1968, ko je helikopter prinas prvirj nesel v gore tovor za lovsko zavetisfie,helikopterski prevoz uveljavil, da je enako pogostkot v drugih alpskih dezelah, da pri resevanjihv gorah sodeluje v skoraj 90 odstotkihprimerov, da je izredno koristen tudi pri iskalnihakcijah in da je sodeloval kot cenovno in ekoloskougoden »partner« pri gradnjah vec visokogorskihpostojank, med drugim Triglavskegadoma na Kredarici in Koce pri sedmerih jezerih,ter pri gradnji in obnovi skoraj desetih lovskihkoc v Kamniskih in Julijskih Alpah.Ko so sodelujodi na okrogli mizi omenjali onesnazevanjes helikopterjem in ga primerjali stistim, ki ga povzrocajo reaktivna letala, je biladana primerjava: srednje veliko potnisko letalo,na primer DC-9, porabi v eni uri letenja tolikokisika, kolikor ga proizvede deset hektarov gozda,vsi helikopterji na slovenskem prostoru paonesnazijo s kerozinom v enem letu zrak tolikokot dva pristajalna dneva na Brniku, da o solahin testiranju pilotov na velikih reaktivnih letalihna mariborskem pa tudi brniskem letaliscu negovorimo. Receno je bilo tudi, da se celo»sterilno cista Svica« odloca za helikopterskitransport hlodovine z zgornjih gozdnih mej,medtem ko je nasa gozdarska praksa gradnjegozdnih potov in cest izredno nevarna.Dr. Tomaz Azman, zadolzen za medicino vGRS, in Marjan Salberger, clan Komisije zaGRS, sta na podlagi analiz poudarila, da sohelikopterji v gorah resili ze mnoga zivljenja inrazbremenili resevalce nadcloveskih naporov.Zato je treba stremeti k cim popolnejsemuvkljufievanju helikopterjev v resevanje v gorahin k cim popolnejsim helikopterjem.Boris Znidaric, odgovoren za letalsko helikopterskoenoto milice, in pilot helikopterja JozeBrodar sta povedala, da brez strokovnih vaj nivarnega letenja, pa tudi to, da je helikopterskihpoletov v Triglavski narodni park komaj 10odstotkov. Dejala sta, da po opazovanjih sodecvpliv helikopterskih poletov na gorske zivali nikritiden, saj se zivali enako kot gozdarjev inplanincev privadijo tudi helikopterjev.Emil Herlec iz postaje GRS Kranj je poudarildvolifinost nekaterih koristnikov helikopterskihstoritev: cisto nic jih ne moti niti varstvo narave,niti hrup, kadar vozijo zanje (cetudi je, na

PLANINSK! VESTNIKprimer, zidava na crno), ko pa je njihovo delopri kraju, postanejo spet veliki varuhi narave.Janez Bizjak iz Triglavskega narodnega parkase je zavzel za urejenost vzletisc, tako davsako planinsko drustvo ne bi imelo svojega.Medtem ko uporabi helikopterja za nameneGRS ne nasprotuje, se ne strinja s prevozilovskih gostov v gorski svet. Jelko Kacin, tedajse namestnik republiskega sekretarja za ljudskoobrambo, je bil preprican, da niti plovila RSNZniti JLA ne predstavljajo omembe vrednegaproblema. Kot alpska drzava, je dejal, moramoteziti k se kakovostnejsemu razvoju na tempodroqu, odlocati se moramo za nakupe seboljsih tipov, za varnejse in zmogljivejse helikopterje.Nacelnik Uprave za notranje zadeveGorenjske Ivan Hocevar je prav tako mnenja,da je helikopter v gorskem svetu zdaj ze nenadomestljivpomocnik, ki bi ga bilo treba sesmotrneje izkoriscati in polete v hribe nacrtovatitako, da bi plovilo nosilo v obe smeri, v dolino,na primer, smeti.Okrogla miza je trajala skoraj tri ure. Ekologi,naravovarstveniki in inspekcijske sluzbe, ki sekljub vabilu okrogle mize niso udelezili, pa najse spoprimejo z najpomembnejsim problemom,z domacimi in mednarodnimi letalskimi koridorji,ki zdaj mocno ne onesnazujejo le alpskegasveta, ampak ogrozajo tudi gozd in okolje.Karlovska planinska solaFranc EkarHrvasko planinsko drustvo Dubovac iz Karlovcaje uspesno organiziralo ze sedmo karlovskosplosno planinsko solo, ki sta jo vodila instruktorjaHrvaske planinske zveze Mladen Kuka inpredsednik drustva dr. Ante Starcevic. Kotpredavatelji so nastopili najbolj znani karlovskiplaninski strokovnjaki Zdenko Kulas, dipl. oec.Rudolf Staric-Juca, Mladen Kuka, DragoTropcic, prof. Zlatko Bucar, Dubravko Butalain drugi. Slavnostni podelitvi diplom na planinskiizletniski tocki Kalvarija so prisostvovali tudivisoki mestni gostje, tako zupan mag. DragutinPribanic, prof. Anica Simuncic in Josip Perkovic.Najbolj prizadevni v casu dvomesecnesole so dobili dragocene nagrade. Nagrajeni sobili Marija Furlic, Nikola Kresojevic, IvanaDijacic, Ivancica Kiseljak, Branimir Kuka,Palmina Novosel, Irena Janakovic in SandraCar-Dr. Ante Stareevic37. obcni zbor PD PTT LjubljanaPlaninsko drustvo PTT Ljubljana je lani uspesnodelovalo, cetudi se je moralo ubadati z nekaterimitezavami, ki so bile predvsem posledicazaostrenega politicnega in gospodarskega polozajav drzavi. Se zlasti se je izkazal gospodarskiodsek drustva, ki je zelo dobro obracal inplemenitil drustveni denar. Kot so malo za saloin malo zares ugotovili na drustvenem obcnemzboru, ki je bil prvo soboto v marcu, se drustvospreminja v pravcato majhno podjetje.Po obravnavanju porocil o delovanju drustva soizvolili nov upravni odbor in druge organe drustva.Novi predsednik drustva je Jure Srhoj.Vrsti drustvenih clanov so na obcnem zborupodelili priznanja. Zlati znak drustva so dobiliRajko Gerdovic, Mile Guzina, Andrej Komatarin Stane Simsic, pohvale pa LeopoldBalzic, Slavko Judez ml., Aleksander Jurejeyic,Anica Osolnik, Darinka Pavlic, CirilStembal, Marija Stembal in Stane Trobec.Zlati castni znak Planinske zveze Slovenije stadobili Ana Grbec in Helena Jarc, srebrni castniznak Lojze Cuznar, Anton Krauthaker, MarijaOsterman, Lojze Terglav in Franc Troha,bronasti castni znak pa Gojko Bjelakovic inIvo Kastelic. Zlati castni znak Planinske zvezeJugoslavije sta dobila Stanko Jaki in MiroMarolt, srebrnega pa Vilma Mavec. isignainSpomladanski pohod po ZumberkuV organizaciji PD Monter iz Zagreba je bil 18.maja cetrti pomladanski pohod po Zumberkuod Sosic oziroma Suhorja do cilja v Sekulicih(710 m). Ceprav je bil dez neizprosen, ni ustavilnekaj sto planincev iz Slavonske Pozege, Pleternice,Travnika, Jastrebarskega, Samobora,Zagreba in iz vec krajev Slovenije, da so seudelezili pohoda. Nekateri so si spotoma ogledalise znamenito krasko jamo Jazovko, ki jepo vojni postala grab tako stevilnih ljudi, nekateripa so zaradi visoke vode na poti in zaradipoplav odsli mimo Radatovica v Sekulice; lerazmeroma redki so odsli iz Sosic, in te sopoplave na poti zelo zadrzale.Kot je bilo slisati, bodo oskrbniki doma v Sekulicihdo konca junija dom in okolico lepo uredili,da bi se obiskovaici cim prijetneje pocutili v tempredelu Zumberka. Za se ve6ji obisk pa bi bilonujno urediti cesto iz Kostanjevice v Slovenijiin proti Zagrebu.Josip sakoman»Za cistejse Gorjance«Dolenjski planinci imamo radi Gorjance. Dvigajose nad Novim mestom 1181 metrov visoko.Zaradi prvobitnosti, lepot in blizine Novegamesta so zelo obiskani. Nanje hodimo planincikot tudi mnozica drugih obiskovalcev. Kosenicepri Sv. Miklavzu in Trdinov vrh so zelo primemiza taborjenje in prezivljanje prostega casa obkoncu tedna. Zal so obiskovaici v teh okoljihpustili tudi mnogo odpadkov, ob poteh, ki vodijona Gorjance, pa so jih celo namerno pripeljaliin odvrgli.Odsek za varstvo narave in gorsko strazo priPD Novo mesto je zato v soboto, 11. maja1991, organiziral in izvedel obsezno cistilnoakcijo na Gorjancih. Vanjo je bilo vkljucenih 164udelezencev, pretezno mladih planincev, velikopa je bilo tudi odraslih, od tega 10 planinskihvodnikov. Predvsem za mlade je bila cistilnaakcija tudi nazoren pouk, kako se v naravi nesmemo obnasati.V akciji so sodelovali tudi Komunalno podjetjeNovo mesto, Dinos, Gozdno gospodarstvoNovo mesto in Zeleni iz Novega mesta.Ocistili smo vse markirane planinske poti, ki 367

PLANINSKI VESTNIKvodijo na Gorjance ali prek njih, najveC dela paje bilo v okolici planinskih domov pri Gospodicniin pri Sv. Miklavzu.Ob tej priloznosti smo na samem Trdinovemvrhu, kjer je razgledisce, postavili panoramskotablo, ki obiskovalce obvesea, kaj vse lahkovidijo, ce pogled usmerijo proti severu in severozahodu.Transport in postavitev so opraviliplaninci UNZ Novo mesto.Vsi udelezenci akcije smo bili zelo marljivi, sajsmo nabrali vec tot 25 kubicnih metrov odpadkovin za velik tovornjak kosovnih odpadkov.Nacelnica odseka za varstvo naraveRozi Skobe26. zimski vzpon na StolZe sestindvajsetic je Zveza telesnokulturnihorganizacij obcine Jesenice letos organiziralamnozicni zimski vzpon na Stol (2236 m); medtemko so ga 24-krat organizirali konec mesecafebruarja, so zadnja dva pripravili zadnji konectedna v maju. Lani je bilo, na primer, velikoudelezencev, pa tudi lepo vreme z malo snegana na§i strani Stola. Letos pa je bilo dovolj inprevec snega in ledu od nadmorske visine1400 metrov dalje; hoja je bila dopoldne Seprijetna in znosna, medtem ko je bilo popoldnezelo naporno in celo nevarno. Vendar to nimotilo nekaj tisoc udelezencev iz celotne Slovenije,pa tudi nekaterih iz BiH, Hrvaske in Vojvodine(Novi Sad), ki so prisli na pohod in na vrhStola. Poleg bronastih, srebrnih in zlatih znadkso organizatorji podelili tudi plakete in spominskediplome, ki simbolizirajo Stol pozimi. Cepravso bile ta cas vse slovenske gore bele odsnega, so dobro opremljeni udelezenci pohodauzivali v zimsko-pomladanski gorski naravi: pogorah je se na debelo lezalo snega, doline paso ze zelenele.Organizacija pohoda in sprejem planincev navrhu Stola in pri planinski Valvasorjevi koci(1180 m) sta bila izvrstna in na to ni mogocedati nobene pripombe.JOSJ P sakomanIzlet po ZagorjuOb dnevu drzavnosti, 30. maju, se je skupina44 planincev-zeleznidarjev iz Zagreba odpravilana Cesargrad, Zelenjak in Svete gore. Najprejso se ustavili v Klanjcu ob grobovih OtonaIvekovica in Antuna Mihanovica, od tod paso pes odsli k planinsko lovski koci na Cesargradu,od koder so prelepi razgledi na vsestrani, med drugim na Sotelsko dolino, na slovenskeghee in gore, na Bizeljgrad in Kunsperk(Cesargrad in Kunsperk sta imela med prodiranjiTurkov nalogo, da jih zaustavita, kar jima jetudi uspelo). Od tod so se spustili v Zelenjakdo spomenika Lepi nasi, ki so ga leta 1935postavili clani Hrvatskega zmaja, in bili nadvsepreseneceni, kako lepo je urejena okolica. Popostanku so se odpravili v Kumrovec in naSvete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer so se obGorskem domu v prijetnem hladu zadrzali dopopoldneva, potem pa so se po Sotelski doliniin skozi Zapresic vrnili v Zagreb.Josip SakomanZimski pohod na RaduhoTretjo soboto v marcu je PD Luce pod pokroviteljstvomGorenja Servis in Gorenja MGA organiziraloprvi zimski pohod na Raduho. Pohod jebil posvecen 90-letnici rojstva skladateija BlazaArnica, cigar rojstna hisa lezi pod Raduho.Izhodisce poti je bilo v Lucah, kjer so pohodnikidobili za popotnico skodelico vroSega caja. Potje vodila mimo kmeta Nadlucnika cez Vrhe inmimo planine Kal do koce na Loki, kjer sopohodniki prejeli izkaznico pohoda. V kofii jevsakega pohodnika cakal tudi pravi planinskicaj, ki ga je organizator pohoda delil brezpladno.Vecina pohodnikov se je po krajsem pocitkuodpravila na vrh 2062 metrov visoke Raduhe.Pot je bila kljub snegu dobro pripravljena, takoda ni bilo nobenih nevamosti za pohodnike. Navrhu nas je pricakalo lepo sonCno vreme in zata letni cas presenetljivo malo snega.Pohoda se je udelezilo okrog 100 planincevpohodnikov, kar je za prvi pohod lepa udelezbain spodbuda za organizatorja. Zimski pohod botradicionalen in bo vsako tretjo soboto v mesecumarcu -Se so meceni!Miran KosV korist Planinskega vestnika so odstopiliavtorski honorar:Joze Dobnik, Ljubljana, 1250 dinarjev;Mitja Kosir, Ljubljana, 800 dinarjev;Joze Zupanc, Sentjur, 600 dinarjev;Dusan Novak, Ljubljana, 350 dinarjev;Luka Karnicar, Jezersko, 250 dinarjev;Franc Perse, Rimske Toplice, 100 dinarjev;Vinko Bozic-Humar, Solkan, 250 dinarjev;Marinka Petancic-Jecelj, Ljubljana, 550 dinarjev;Miha Potocnik, Ljubljana, 150 dinarjev;Ljubo Meden, Podnanos, 450 dinarjev;Joze Dvornik, Ruse, 250 dinarjev;Roman Turk, Celje, 100 dinarjev;Franc Ekar, Kranj, 750 dinarjev;Fran Vodnik, Medvode, 250 dinarjev;Jankq Mirnik, Ljubljana, 350 dinarjev;Miro Zolnir, Velenje, 200 dinarjev;Dusan Vodeb, Maribor, 350 dinarjev;V gotovini so prispevali za Planinski vestnik:Sqnja Kaizer, Maribor, 60 dinarjev;OS Ludvika Pliberska, Maribor (namestovenca za Ano Senger iz Domzal), 1500dinarjev.V korist Gorske resevalne sluzbe je odstopilavtorski honorar:Pavle Segula, Skofja Loka, 350 dinarjev.V korist GRS Celje je odstopil avtorskihonorar:Stane Krempus, Store, 450 dinarjev.Vsem tern planinskim mecenom in vsemdrugim, ki so darovali za razlicne dejavnostiplaninske organizacije, pa ne zelijo biti imenovani,se urednistvo in uprava Planinskegavestnika v imenu vseh prejemnikov lepozahvaljujeta.