Februar - Planinski Vestnik

PIANI N S KIVESTNIKGLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJELETNIK LXXX1980

P L A N I N S K I V E S T N I KGLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEIZHAJA OD LETA 1895Miha PotočnikMarijan KrišeljJure UlčarJanko ArhFranček KnezLado CvetkoLučka SodjaDaniloCedilnik-DenDr. Anton ŽuntarBeba JenčičJožica VogrinecMoj spomin na KrištofaSinteza razmišljanj ob PlaninskemVestnikuPamir 79Pik Jugoslavija (5741 m)Sončni žarek — Špik-SNa Kajnik — 802 m, od motelav Rižani prek PodpečiNa ŠkrlaticoOvca in krokarLjudski pesnik izpod RogatcaValentin Hodnik, planinski slikar(1896—1935)In memoriamMarka, Janeza in Mirana zdajni več ...Kočna je zahtevala novoživljenjeDruštvene noviceVarstvo naraveAlpinistične noviceRazgled po svetu737577899292949599101104105106107117119122GlasiloPlaninske zveze Slovenije»Planinski Vestnik«je bilo z ukazompredsednika republikeJosipa Broza-Titaob 80-letnici izhajanjaza poseben prispevekk razvoju planinstvav Slovenijiodlikovanoz redom zaslug za narods srebrnimi žarkiNaslovna stran:-"toTL i t%ž d0 £ e ec. Kamn,Ške Be ' e 290daj julija ' k0 cveti ncgn0 'Notranja priloga:1Foto 3 prof". B Marijan°Lipovšek desn0 - d Lazom, -2vzpona S na°Trlgtav«) 9 '— Foto^FrTn^Sluga 6 '^8"° b(SItrimoTrebanjska industrija montažnihobjektovn. sol. o.68210 TrebnjeJugoslavijaTelefon: (068) 83 321, 83 125. 83 072Telex: 33735 yu trimoPoštnina plačana v gotoviniPro S f ni Tin/n ni ? Ska f veza Sloveni i e - Ljubljana. - Glavni urednik-Prof T,ne Orel. naslov: 61111 Ljubljana - pošta 11 p p 38 odUprof'r H r iM : S S rb UredniŠki 0db0r:r r'"««• Tomaž Banovec!prot. Marijan Kriselj. prof. Evgen Lovšin, dr. Miha Potočnik Jane?Pr0fS TA, Jank °RaVnik Franci'Savenc - Franc VogelnTk dr Tone^ven , ie m9 Rinn, r t K S , UŠnik Janez Bizjak-~ Naslov'Planinska zvezaonJ ci 1 001' Ljubljana, Dvofakova 9, p. p. 214 - Tekoči račun nrloma vsak"^'meseciT ^ ~ ^n'nski'Ves.ntthJaTraSLetna naročninaS i h '200 din. plačljiva tudi v dvehS , inozemstvo 360 din (20 US S). Oglase vodi Rado Lavrič -Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke Spremembenaslova jav jajte upravi glasila, navedite vedno tudi stari naslov s tiskaŠvedi 8 do ? d T ' \ m e d ' e t 0 n l n e s > — Upoštevamo p smeneodpovedi do 1. decembra za prihodnje leto, — RokoDisov in tlik n»vračamo. - Tiska in klišeje ,zdeluje Tiskarna .Jože Mol^č- l L^Uan!LETO LXXX j ŠT. 2 LJUBLJANA FEBRUAR^I980TRIMOprojektira, izdeluje, montira,na željo prevzame inženiring.Gradi objekte doma in v tujini:industrijsko-proizvodne hale,skladišča, garaže, servisnein tehnične delavnice, športnein rekreacijske objekte, objekteza kmetijstvo, razstaviščnedvorane, trgovske objekte,upravne zgradbe, bivalne prostore.

PLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJELETNIK LXXXMOJ SPOMIN NA KRIŠTOFA(Odlomek iz radijskega cikla Zlata naveza, ki ga objavlja oddaja Odmevi z gora.)Popotovanja po gorah so kakor sprehodipo odprti knjigi narave pa tudizgodovine, saj navsezadnje ne hodimotja gor sami, zaprti v svojo školjko,ampak vedno in vselej s srečnimi prijatelji.Vse to navidezno bivanje, ki jeob poteh našega pogovora z naravo,je v resnici del vseobčnega in neprestanegaspreminjanja, del krutega zakonanarave, ki mu ne uide niti najmanjšacelica niti en sam naš korakniti ena sama naša misel ... In včasihse nam dogodi, da se znajdemo vendarlena gorski poti sami, na gorskemvrhu sami, sami z vsem briljantnimrazgledom in modro nedoseženo višino... Nenadoma sami... In tedaj zaslišimotisti skrivnostni šepet narave,ki se pretaka nekje v nedrjih pod našiminogami, ki preliva barve in oblikopred našimi očmi... In v teh trenutkih,kljub vsej lepoti razglednega dne, ni vnas niti nikjer drugje nobenega vedregaodmeva, ki bi nam zazvenel, kotvedno zazveni v takih primerih... Kotneznana struna tistih prijateljskih srečanj,ki so oplajala naše življenje, mudajala smisel in globoko vsebino ...Ko bi priklicala zven nekdanjih srečanj,ki smo jim bili priča, pa so onemela ...

Sipin e • P ac osta P e 2 nami utrujena planinska torba, popotna palica, kotostanejo s teboj vsega vajenim shojeni kvedrovci ... Tako kot ti predmeti, z vsako guboposebej, razpoko, odrgnino silijo vate, da razmišljaš o njih, o rečeh, ki jih dobro poznaš,pa te misli odganjamo in se jih otepamo... Prav tako ne moreš mimo praznine ki ziiapoleg tebe, za teboj, pred teboj... Misli lahke, kot je lahek puh gorskih trav v vetruprinašajo pomme na prijatelje, na srečne planinske tovariše... Na Krištofa čopa Hafnerja,Tominska, Jesihovo, Debeljakovo, Borisa... Poslovili so se od nas'in od'goratovarna Pn/i? Qua ZV - l j' ub, J? n °Bo . p,s .Z,l ? erL , Tako sem dobil nove 9 a PlaninskegaP r i Tn - sesrecala pn 0tv ° ntvi neke P'aninske koče, ne spomnim se danes^ , m f n l L u SreC -T,-f Jf pozneje sprevrglo v pravo planinsko tovarištvo, ko svaskupaj prehodila nic koliko kilometrov planinskih poti. Vsako soboto, vsako nedeljozmeraj drugam Zmeraj skupaj. Tako dolga leta. Razvilo se je med nama res pravoplaninsko tovarištvo ki je skupaj z nama merilo predvsem shojene planinske poti, naSvamin^iS : e f v a l a ste y ilne Planinske prijatelje, znance in na katerih so namas iste: f n ;P rave P aninske ure, ki jih človek ne more pozabiti, kot da bi bile" ekako P° vezane z neko skrivno vezjo z vsem, kar je v nas romantičnega, zanesenjaskega, kar poraja gorski svet, vzbudi v tebi in ne odženeš več, pa če bi se trudil Takodr \7 SZ°Ju 0 hr,b D° VStV °, V n ? no r? očem P° tekal P v moji druščini, v kateri so bilidr M Brecelj pa Boris Z.herl. Prav prek Marjana in Borisa sem dobil zvezo tudin Edvardom Kardeljem. Priložnost, priti z njim v stik, se mi je ponudila nasprejemih tujih državnikov v Ljubljani, na Bledu, na Brdu. Pravzaprav ni bilo težkoLr J 'iP m!nn Za il St ° V ' f l j e bil izred , no do s^Pen in rad je tudi govoril o tistem, zaraH L i ' f Za T a * 'so sovornika... Kardelj, to je splošno znano, pa je izrednorad hodi po planinah, zato ni bilo težko najti skupne stične točke v pogovorih mednama Bil sem z njim na Spanovem vrhu, na Črnem vrhu, Velem polju — tja je izrednoLjubljane ~~ V SiC6r P3 im6 'Karde ' j SV ° j °družb °izBeograda in izKadar sva se pogovarjala, se je pogovor zmeraj zasukal na gore. Pa ne na lepote gora,monir^ 0 ' T p a k 5 redvs ® m £ na probleme. Vendar pa je tudi iz teh pogovorov biloFnt hi ^razbratl -da Krištof ljubi gorsko naravo, da ga boli. če v njej ni vse tako,kot bi moralo biti Bil je predvsem navdušen častilec gorskih rož. Nisem videl boljnavdušenega človeka nad to gorsko lepoto, kot je bil ravno Krištof. Svoj gorski »alpinetum«je imel tudi v Vikrčah. Tako na tiho in »šverc«, kot smo mu radi v šali »naprejmetali« je gorske roze prinašal z gora in jih presajal v nalašč za to pripravljenookolje kjer jim je skusal urediti približno iste pogoje kot v naravnem rastišču. Mnogotega truda je bilo poplacanega. mnogo pa ga je seveda šlo tudi po vodi. Ljubezen dogorskih cvetic pa je v njem ostala... Tudi žilica, da jih je v »ilegali« prinašal z gora^ I 1 S lkdar l ..P us 1 t,la ' dokler je bil zdrav Za 60-letnico, ko je bil sprejem na Planinskizvez, Slovenije kjer so slavili svoja dolgoletna sodelovanja planinski staroste iz vseSlovenije, je Edo dobil tudi pismeno dovoljenje, da sme to svoje veselje do rož poslejgojit, tudi javno, nic vec na skrivaj kot dotlej... Tedaj, bilo je to leta 1970, je bil Edofuh?| a n?n 0 n r O f P , 0l0Zen - p °slusa! je doživljaje, ki so jih pripovedovali drugi planincijubilanti,posegal v pogovor in bil skratka ves v tistem prijetnem vzdušju, ki je za takepriložnosti, ko se zbere starostna vrsta planincev, običajno.Sredi leta 1978, ko je bil skupni posvet o Triglavskem narodnem parku in o varstvunarave m okolja, je Kardelj predvsem poudaril, da je treba govoriti o zavarovanju vsehlepot v Sloveniji, ne samo Triglavskega parka, govoril je o tem. da je treba ureditipredpise, k. bi ta problem urejali na splošno, za vse take primere pri nas . Tu so šeKaravanke Kamniške... V vseh teh regijah je videl velike možnosti, da bi našliustrezne oblike varovanja lepot, ki jih še danes izkoriščamo tako. kot da so neuničljiveTedaj je bilo sklenjeno da se lotimo zakona o narodnih in kulturnih in krajinskih parkih'iz katerega naj bi izšel skupščinski akt o razširjenem Triglavskem narodnem parkuTedaj smo tudi pisali, da je sprejel pokroviteljstvo, predsedstvo častnega odbora obSprvaF® 93 VZP ° na na THgIav -J e branil in Je sprejel. Tudi gaZnrilZ 9 L P r e g 0 V ? r , t l P ° temi k Sprejel° ftP^dsedstvo, da bi na slovesnosti spregovoril.Nazadnje je le pogojno privolil, vendar je dodal, da bo govoril kritično o varstvuL 0rS n P i 9 7 mp 0 m°o J 0 d,Vjit n ^ Potniških hiš v nezaščitenem in izpostavljenem, vendar,6pe T 9 ° rsk J em ° ko ' ju ' Predvsem na Pokljuki, o neurejenem poseganjuL ii l L T 0 , ° k0lje ' ° dn ° SU d ° 9 a kaže J° Posamezniki v velikiPno p nan i q o vo I j e svoje lastne ambicije, ne zanimajo pa jih obči narodni blagor in volja.i ^ SJ ! V P ros,to^ brez vsakega smisla ga je bolelo, da je čutil, kako bi moral o temvendaS - PreCJOVOri | tl ''" Toda teda Jte 9 a ni m °3el več. Mislil je do zadnjega, da boset3kega oko,^a'kot

Še 26. avgusta se ni natančno vedelo, kako bo, čeprav sem imel ze njegovo pismov žepu in sem slutil, kako ga bo moral prebrati nekdo drug ... . . . . ,„Naročeno mi je bilo — če ga ne bo. naj pismo preberemo. Prebral ga je Marjan Intedaj se mi je, kljub velikim slovesnim besedam, ki smo jih izrekli ob tisti priložnosti,utrnila žalostna misel. Edo ne bo mogel več v gore In besede, ki so zvenele iznjegovega zadnjega pisma planinski javnosti, so bile takorekoc njegova planinska°P oroka - Dr. Miha PotočnikSINTEZA RAZMIŠLJANJOB PLANINSKEM VESTNIKUMARIJAN KRIŠELJNeudobno se počutim tedaj, ko mi kot planincu čas zavali na pot goro — papirja...Tedaj, ko spoznam, da mi zapira pot v prostost taka gora, ki jo bo treba prelesti, ker ješe vsa zaraščena in skriva v sebi prenekatero še nepreplezano smer, ker je, skratka,še vsa skrivnostna, bela, velika in mogočna ...Vendar pa se je ob tem, ko razmišljam o Planinskem Vestniku, to neudobje moraloumakniti žlahtnemu spoznanju, da pravzaprav razmišljam o tisoč in tisoč straneh, nakaterih je zapisana prenekatera resnica naše planinske stvarnosti in kjer so te »planinskevsebine« še vedno kot izvir za pridobivanje spoznanj izkušenj «n tudi novihpobud za delo vnaprej. Vsega tega je na tej gor. se veliko; veliko je takega, kar ponujada bi odkrivali, veliko že znanih poti. marsikatera panorama nam je doma.ca. ko obistem trenutku ta gora ponuja še nešteto oprimkov, k. jih bo treba preiti da bi semogli, skupaj z vsemi, ki jih te steze vežejo, dokopati do novih spoznanj in novihrazumevanj planinske besede, misli in stvarnosti...In te »planinske vsebine« se mi spet in spet ponujajo kot nove vsakdanjosti, kjer sezrcali naše nagnjenje do gora, v katerih je mnogo veselja, in se to vesefje skrivav neprestanem hrepenenju - biti v bližini gora, da bi tako mogli zajemat, novih močiiz teh neznanih virov, ki jih je v naravi še in še in vedno manj_... Ali je to potreba?Je to stiska, v kateri se kdaj pa kdaj znajdemo in ne vemo vec naprej pa gremo tja.da bi si pridobili nova spoznanja o svojem bitju in žitju, o svoji prazvezi z naravo, kinam je to trdnost že tako hudo razrahljala? Je to pa tudi ni Beg v naravo n. beg prednečim, kar nam daje življenje pa če je to v dobrem al. v slabem. To Je j^anje popol.nejšega razumeva na svojega lastnega življenja ki ne more najti svoje celovite odmevnostibrez prave povezanosti z vsem tistim, odkoder pravzaprav življenje izhaja.Prelistavam Planinski Vestnik, Stare številke, nove in najnovejše . Razrn.sljam s finimsitom stroge objektivnosti in mi ob prelistavanju ostajajo na situ tehtna dejstva ki jHije v dolgih letih življenja tega glasila porodila tradicija ... h toporaja nova in nova dejstva, ki jih je v temle trenutku mogoče zgnest. v cisto drobcenokepo k? naj bi rabila za testo izkušenj v prihodnosti In kolikor bo to testo naraščalo,toliko bolj bom prepričan, da bo iz vsega tega tudi dober kruh ...Kadar bi želeli nekaj imenitnega ugotoviti, tedaj radi rečemo: Zdi se nam, da smo nanekakšnem razpotju, ko bo treba prebresti kup duhovnih rek se trdno oprijet vejeki veže s trdno korenino naša družbena gibanja in se spoprijeti tudi s problemi, ki sijih ustvarjamo sami, ali pa so logičen nasledek napredka, ki mu vsak dan sprotidodajamo novih izkušenj, novih spoznanj in je tako temelj ki smo ga dogradili z nasorevolucijo, z vsakim dnem še bolj trden, nepremakljiv... Ko smo pa v resnici ze nadruqem bregu in je torej treba le, da gremo po taki poti tudi naprej.Ko govorimo o vsebinski orientaciji, ki naj bi na straneh lanskega letn.ka o^eljala tu^vnaprej, ne moremo torej mimo tradicije. Ne tradicije po vsej sili. ampak tradicijev tistem pomenu besede ki naj bi označevala izkušn e m ves proces ^.scevanjanajrazličnejših zamisli in poskusov, ki so dolga leta iskala s v o j e g a p r o s t o r a n a tianehPlaninskega Vestnika, dokler se niso izkazali za pravilno vsebinsko ; * ° e nasenajstarejše revije. To je pravzaprav proces dograjevanja in ga bo vsekakor treba negovatitudi v prihodnje. Prav gotovo je treba ob tem razmišljanju upoštevat, tudisto d je v Sloveniji že blizu 100 000 članov-planincevda ne štejemo. zraven setistih dolgih vrst, ki jih srečujemo poleti na katerikol. gor. al. vzpetin, v Slovemj..V teh planinskih vrstah je skoraj polovica mladine. Prav tem mladnr. so P^v takoodprti listi našega glasila, ne samo za to, da b. izpisoval, na nj.h potop.se, čustvena

ar VnemZ ± ^0k u jU; odprt ? 30 zat0 - da bi mogli brati take zapise.L J I i prem leva11 ta al. oni problem, ta ali oni poskus literarnega uveljavljanja innf nc l t U< 5'ta l

mammmmmmmmPlaninska strokovna literatura je založila povpraševanja do potrebnih možnosti. Vse toširši, kot pa ga pokriva v. tem 're""^ To 1 e g o t c p a ^ daVStSzssrjr*% s s s ^ S S ^ S S i h s i r ^sodobne široke n v družb, zas.dr kj mi si Vse ^ y ^ k» u ^ a S ^ g a " ^ ^Ll^o^vl^Voročiiom in pobudam, ki bodo priha.ala^fi OV s a^nTst k lzTra)Sotebfja P t]a\Juj « ^slovenskem prostoru.gor do devetdesetih let svoje prisotnost, vPAMIR 79JURE ULČARCilji, člani in potek odpraveS ^ r « ^ L^jana-matica, voCiaje do Moskve potovala tudi lO-clanska ekipa ^ansKK a j, Beogradu se je torejpričakala v Beogradu, do k 9^er sta tud"'^^^^^^ovali v dveh skupinah. Aerozbralacelotna ekipa, razen Stera, naprej pa smo spet potova . J h o d o m , ker

JAZ«ULUMSKI HRBET flNv r m ž I v ^ M M1:100 0 0 0rr^t Preostala tri mesta smo zasedli Maltarič. Mulaosmanovič in jaz ostala deseter ca pa je počakala na popoldansko letalo JAT (to letalo je imelo deset ur zamudetprehodi Vip nas Vprv lmnnT°s P re i e " (Izognili smo se carinskim Smalnost rsko i'ofZ '^P 0 * 81 * Persons) in nas nastanili v hotelu Ukrajina. Zanimivoe da so nam takoj ob prihodu hoteli vzeti vse letalske vozovnice, češ da jih »potrebuXai zaradi že omlt e n et Pr,S 5 e, °' - Skup ? j * *»lrnl lastniki, šele nasJnj dantakoi uaodm Tn P i ! zamude našega letalskega prevoznika in prošnji nismo moglinoo?L ^- JJ ® ZZ , val ° rahle »diplomatske« zaplete, ki so se sami od sebe razrešilinaslednji dan zjutraj, ko so prispeli naši tovariši in smo vozovnice lahko izrodiNaslednjega dne (14. 7.) so nas organizatorji (Direkcija mednarodnih alpinističnih taborovpr, sportkomiteju SZ) odpeljali na letališče Domemedovo, kUe X Vnukova

Glej stran 89: Gorski hrbtinamenjeno notranjemu prometu. Od tam naj bi poleteli v Oš v Kirgiziji. Žal pa se je naletališču kaj hitro izkazalo, da ima letalo 13 ur zamude, naša dva vodiča iz DMT, sicerštudenta fakultete za mednarodne odnose (oba govorita zelo dobro angleško), pa staodšla domov, nas pa prepustila neprostovoljnemu počitku v čakalnici. Na smrt utrujeni,prejšnjo noč nismo spali skoraj nič, smo si ob treh zjutraj, skupaj s poljskimi in bolgarskimialpinisti, izborili brezplačno prenočišče v hotelu Aeroflota. Izkušnja — triurnouspešno prepiranje z osebjem Aeroflota — nas je naučila, da se tudi v SZ da marsikajdoseči, seveda če si dovolj vztrajen in če imaš prav. Toda tega si nismo zapomnilile mi temveč tudi letališko osebje. Pozneje smo izvedeli, da je nekaj dni za nami nataisto letališče prispela skupina alpinistov iz Švice, prav tako namenjena v Os. Takokot v našem primeru, je imelo letalo tudi tokrat trinajst ur zamude, vendar potnikomtega niso povedali, temveč so vsako uro sporočali, da letalo naslednjo uro še ne boodletelo. Tako so uboge Švicarje vlekli celo dolgo noč in še dobršen del naslednjegadne. Metoda je učinkovita, ni kaj reči.V Ošu so nas sprejeli z govorom, novinarji in z večerjo, nato pa smo se skupajs Poljaki in Bolgari odpeljali z avtobusoma proti Pamirju. Spremljal nas je tovornjakz opremo, pred to kolono pa je vso dolgo pot vozil policijski avtomobil s prižganomodro lučjo. . . . ,.Vseskozi asfaltirana, sicer pa že precej zdelana cesta, pelje proti jugu cez A ajsKihrbet (kraji Ljagari, Bek-žar, prelaz Alaj — 2400 m, Sopu-korgon, Guljdž, prelaz Ak-bosoqo,prelaz Taljdik — 3630 m, prelaz 40 let Kirgizije — 3554 m, itn.) do vasice Sari-tas,ki je 184 km, to je slabih deset ur vožnje, oddaljena od Oša (nazaj grede smo sezaradi ceste, ki ima v to smer manj strme klance, vozili le pet ur in pol). Tod se cestarazdeli in sicer pelje en krak proti vzhodu (50 km zračne črte je do kitajske meje),drugi proti jugu čez Zaalajski hrbet, tretji, po katerem smo se peljali mi, pa po Alajskidolini proti zahodu. Mimo naselij Sarij-mogdja, Karakavak in Kaška-su smo se pripeljalido Daraut-kurgana. Kraj ima letališče, vendar so ga lani zaprli, ker se je nanjem menda razbilo letalo. Poleg neuporabnega letališča, premore tudi edini most prekblatne in deroče reke Kizil-su v tem delu doline. Cesta, ki je od Sari-tasa naprej makadamska,se po prečkanju mostu še poslabša in razcepi na vec krakov, katerih edenvodi še naprej po dolini proti zahodu, drugi kraki pa na vse vetrove proti raznimmanjšim zaselkom. Cesta, ki pelje približno proti jugo-vzhodu, nas jejiitro pripeljalado kratke a široke dolinice pod Pikom Lenina, do centralnega taborišča Acik-tas. OdSari-taša smo se do tja vozili dve uri in pol: skupno je vožnje od Osa do Acik-tasa zadvanajst ur, nazaj pa le za osem.Vožnja sama ni bila nič posebnega, z izjemo čudovitih pogledov na vrhove zaalajskega79 hrbta. V spominu pa mi je ostal dogodek, ki se je pripetil v osrčju Zaalajskega hrbta,

kakih 100 kilometrov od Oša. Cesta, ki je sicer asfaltirana, je polna lukenj, tako da jevožnja, ki se vleče v neskončnost, eno samo mučno tresenje. Ti tresljaji ugodno vplivajona izločanje ledvic ali pa so bili morda temu krivi zaboji popite mineralne vode, kiso nam jih gostoljubni Kirgizi podarili za gašenje žeje med potjo, ni niti najmanj pomembno,pomembno pa je to, da se je v avtobusu zaslišalo sprva plašno in tiho,pozneje pa čedalje glasnejše in obupano stokanje, šoferja sta končno le doumela stiskosvojega živega tovora in sta ustavila vozili na primernem mestu. Ponudil se je čudovitprizor: kakih petdeset klenih možakarjev štirih slovanskih narodnosti (prisotnih je bilonamreč tudi nekaj Rusov), se je v medsebojni razdalji meter in pol in v povsem ravnivrsti ob robu ceste složno »olajševalo«. Marička pa je gledala stran. V Ačik-tašu, vzbirnem taboru za alpiniste, ki želijo plezati v Pamirju, so nas po dva in dva namestiliv šotore. Popoldne nas je sprejelo vodstvo tabora, ki nas je seznanilo z organizacijo.Za dobrodošlico so nam podarili značke in zastavice ter poslikane lesene sklede. Mismo se jim oddolžili s kompleti značk »Everest« in z zastavicami.Sledilo je izbiranje hrane. Sovjetski trenerji so nam priporočili, naj vzamemo za petnajstdni višinske hrane. Seznam hrane, ki jo je v taboru moč dobiti, je naslednji (z zvezdicoje označena vrsta hrane, ki smo jo nabavili):I.1. Moka2. Grah — kaša3. Riževa kaša4. Pšenični zdrob5. Rženi zdrob6. Makaroni7. Grah8. Škrob9. Suhi sadeži10. LovorII. Poper12. Kis*13. Sol*14. Soda15. Indijski čaj*16. Kakav*17. Gorčica18. Instant kava 419. Naravna kava20. Juha koncentrat*21. Juha koncentrat s šampioni22. Kiselj*11. MESO, MLEČNI IZDELKI IN JAJCA1. Ovčje meso parjeno2. Ovčje meso zmrznjeno3. Goveje meso4. Moskovska salama5. Meso v omaki (konzervir.)*6. Mesna pašteta7. Pašteta8. Maslo9. Maslo 1. kategorije*10. Holandski sir*11. Mleko konzervirano sladko 400 g*12. Mleko konzervirano brez si. 400 g*13. Jajca*III. RIBE1. Tisa2. Sardina3. Saire4. Pečena treska5. Garbisa6. Kaviar konzerve 1 kg (= 40 rubljev)7. Kaviar 140 g*8. Sardine v masluIV. KEKSI IN ČOKOLADNIIZDELKI1. Čokolada v tablicah*2. Čokolada*3. Čokolada Kiev*4. Čokoladni bonboni »Orbit«*5. Karamele I6. Karamele II7. Piškoti8. Kvartet piškoti*9. Sladkor v kockah*10. Običajni sladkor11. Bonboni »Morski kamenki«V. ZELENJAVA IN SADJE TER SOKOVI1. Slivova marmelada*2. Grozdni sok*3. Breskov sok*4. Slivov džem*5. Jabolčni džem*6. Mešana marmelada*7. Marmelada iz črnega ribeza*8. Hruškova marmelada*9. Sok mandarine*10. Ananas kompot*11. Sok črnega ribeza*12. Jabolčni sok*13. Ananasov sok*14. Češnjev kompot*15. Paradižnikova mezga16. Jabolčni kašasti sok s sladk.*17. Kumare*18. Olive*19. Korenje20. Zelenjavni kaviarVI. SVEŽA ZELENJAVA IN SADJE1. Krompir2. Čebula*3. Česen4. Kumare*5. Jabolka*6. Grozdje7. Lubenice*8. Zelena9. Korenje10. Paradižnik*

Smer Draga Bregarja v Ljap-Nazaru (5988 m)Foto J.UlčarmmmmmmmSeznam je dokaj P*an ve d < , da ^nekatera j f t ,S S s M S r S s r j u s f e s r . - M B Swmimmmmmbodo poslali s helikopterjem, brž ko ga bomo narodi.\/ tnrpk 17 7 nas ie osem z vso hrano in opremo s helikopterjem odletelo v taborESMSMijugu proti Neskončnemu morju oklenelih valov. proti fed«ttm ""»n. C.

POVSemS h rnln h n n ? fk0nca -Za 9 |edamo čudovito pregrado, sestavljeno iz9°ral

friVtffc iVLedeni slap med P. 26 bakinskih komisarjev (6833 m) in P. Revolucije (6974 m) Foto J. Ulčarvzhodu Sarikolski hrbet, na jugo-vzhodu 4000 do 5000 m visoke planote (pamirji), najugu reka Pamir, kasneje Pjandž (starodavni Oxus), še nižje pa kar Amu-darja. Nazahodu preide gorstvo v Turansko nižavje.Še dva pomembnejša splošna podatka: Snežna meja je na višini med 4300 m in 5300 m,gozdna meja v zahodnem Pamirju pa nekje okrog 3000 m. Kamenina je (v višinah)pretežno granitna, vendar pogosto precej krušljiva, v ravninah — pamirjih (ki ležerelativno visoko) pa prevladujejo peščenjaki in konglomerati. Visoko v gorah najdemov granitu sem ter tja tudi pas apnenca (marmorja) in peščenjaka. Ledeniki so todprecej mladi, zato so tudi morene sveže in težko prehodne.Visoke planote so pokrite s stepskim rastlinjem, kar je posledica višine, močnegavetra in velikih razlik med nočnimi in dnevnimi temperaturami. Srednja dnevna temperaturav pamirski stepi je med najvišjimi na svetu in znaša 15° C. Pozimi prevladujejovetrovi s severovzhoda in vzhoda, poleti pa s severa in severovzhoda. Pogosti sotopli feni, tipičen je t. i. »afganec«. Prav tako so značilne toplotne inverzije. Zime sopodobne onim na Arktiki, često s temperaturami do minus 50° C. Obdobje brez mrazatraja na leto le 50 dni, obdobje vegetacije 138 dni, poprečna letna temperatura 0°Cje na višini 3250 m (v Alpah je 1500 m nižje, v Himalaji še 500 m nižje — upoštevaneso tudi zime!).Oba dela sovjetskega Pamirja loči med seboj Zulumartski hrbet, ki se odcepi od Transalajskegahrbta nekaj kilometrov vzhodno od Pika Lenina. Najvišji vrhovi v tem hrbtuso Pik Svornosti (6673 m), Pik Rijnovi (6780 m) ter še nekaj deset šesttisočakov.V Zahodnem Pamirju pritegne pozornost velikanski hrbet Akademije znanosti (Akademiinauki), ki ga proti zahodu zaključuje hrbet Petra Prvega. Glavni vrhovi: Pik E. Korženevska7105 m, Pik Moskva 6648 m, Pik Leningrad 6507 m, Pik Komunizma 7495 m(najvišji vrh SZ), Pik Pravda 6406 m, Pik 6952 m, Pik Gamo 6595 m, Pik Oglu 6061 m,Pik 6452 m, Pik Ordžonikidze 6280 m, Pik Pionirskaja Pravda 6550 m, Pik Rdeče armade6330 m, Pik Izvestja 6840 m, — vrhovi so našteti od zahoda proti vzhodu.Južno od hrbta Akademije znanosti se vlečejo Darvazski, Vančski, Jazgulemski, Rušanjski,Šugnanski in Šahdarimski hrbet, jugovzhodno pa Severni in Južni Aličurski hrbet.Zulumartski hrbet (že omenjeni) se razprostira vzhodno, nekako na sredi med jezeromKarakul in hrbtom Akademije znanosti. Med Zulumartskim hrbtom, Hrbtom Akademijeznanosti in Jazgulemskim hrbtom na jugu leži ledenik Fedčenko, 71,2 km dolg ledenikv katerega se zlivajo številni stranski.Omeniti še velja vrhove, ki so najpomembnejši v Rušanjskem hrbtu (Patchor 6080 m)ter Šahdarinskem hrbtu (Pik Perevalnij 6893 m, Pik Majakovski 6096 m, Pik Marxa 6726 m,83 pjk Engelsa 6510 m, Pik Berga 6094 m itd.).

Najznačilnejši za Pamir je Jugoslovanom dobro poznan, 240 km dolg, na skrajnemseveru Pamirja ležeč Zaalajski hrbet (tudi Transalajski hrbet). Poleg Pika Lenina 7134 m,se v njem poganjajo v višine še vrhovi: Pik Džersinskega 6713 m, Pik Sverdlovova6413 m, Pik Kurumdij 6610 m, Pik Kazilagin 6679 m, nekdanji Pik Moskva—Peking (zdajkota 6852 m) ter drugi. Za Pamir je značilno, da je sestavljen iz številnih bolj ali manjvisokih hrbtov, ki z izjemo Kašgarskega Pamirja, Zulumartskega in Sarikolskega hrbtavsi potekajo v smeri vzporednikov. Eden od teh hrbtov je tudi že omenjeni Jazgulemskihrbet, cilj naše odprave.JAZGULEMSKIHRBETJazgulemski hrbet leži kakih 60 km jugovzhodno od Pika Komunizma v hrbtu Akademijeznanosti. Na severu mu je sosed Vančski hrbet, med njima pa teče na zahod in seizliva v Pjandž rečica Jazgulem, ki izvira izpod najvišjega dela Jazgulemskega hrbta,grebena, ki povezuje vrhove Pik Pariške komune, Pik 26 bakinskih komisarjev in PikRevolucije. Na jugu ga omejuje dolina reke Bartang, ki dobiva vodo iz jezera Karakul inse malo višje kakor Jazgulem, prav tako izliva v Pjandž. Ob tej reki leži več manjšihnaselij z imeni Ropšor, Japšor, Niškuc, Nisur, Nau, Savnob, Barčadiv, v katerih prebivajogostoljubni Tadžiki (ta narod prebiva tudi v gorah Afganistana ob meji s SZ).Ob Bartangu vodi vse od Pjandža do Karakulskega jezera in naprej čez prelaz v Transalajskemhrbtu cesta v široko Alajsko dolino oziroma v vasico Sari-taš. Na drugi stranireke leži Rušanjski hrbet, ki nosi ime po mestu Rušanj.Iz informativnega pisma sovjetskih organizatorjev navajam edini stavek, ki opisuje toobmočje: »Iz tabora Jazgulem-dara gredo alpinisti lahko na ture: Pik Revolucije (6974 m),Pik 26 komisarjev iz Bakuja (6833 m), Pik Pariške komune in druge.« Konec citata.Pod severnimi pobočji hrbta se rojeva 71,2 km dolg ledenik Fedčenko, ki je tretji najdaljšiledenik na svetu zunaj subpolarnih področij, pod južnimi pa kakih petnajst kilometrovdolg »ledeniček« Jazgulemdara in njegov levi pritok, ledenik Revolucije. Ko smože pri imenih rek, potokov, pomeni dara (tadžiško) = potok, darja (tadž.) = reka, kul(tadž.) = jezero, su (kirgiško) = potok. Te izraze često najdemo na zemljevidih, ki prikazujejoPamir. Hrbet leži v smeri vzhod—zahod, kot skoraj vsi hrbti v Pamirju, tvorijopa ga osnovni trije vrhovi, če gledamo od zahoda: Pik Pariške komune (6345 m). Pik 26bakinskih komisarjev (6834 m) ter Pik Revolucije (glavni vrh 6974 m, vzhodni in južnivrh po 6950 m). Na skrajno zahodnem in vzhodnem koncu ima hrbet dva izrastka, kipotekata v smeri sever—jug in ju sestavljajo nekoliko nižje, a nič manj zanimive inlepe gore. Na zahodu so to Pik 5921, Pik 5741, Pik 5546, Pik Panoramnji 5156 m, Ljap-Nazar 5988, in drugi, na vzhodu pa Pik Šipka 6254 m, Pik 50 let oboroženih sil 5670, terPik Bolgarija 5380 m. Severno od Pika Revolucije se vleče še en izrastek, ki pa je izbaznega tabora težko dostopen. Sestavljajo ga vrhovi Pik A. Grina 6526 m, Pik Fikkerja6718 m, Pik O. Hajama 6318 m in drugi. Prav tako leži nekaj vrhov vzhodno od PikaRevolucije (Tummani 6536 m, Pik Sovjetsko-češkoslovaškega prijateljstva 6493 m, PikSovjetskih profsojuzov 6045 m in drugi). Našteti so le pomembnejši vrhovi.Višine sten so od približno 1300 metrov pa tja do 2500 in še več metrov, opisi smeri so,če so, precej skopi. Enega od redkih navajam: »Opis smeri v južni steni Pika Revolucije.Višina stene je 2000 m, stena je dovolj razčlenjena, v zgornejm delu ima marmornatpas. Nad steno visijo snežno-firnaste opasti. Poprečna naklonina je 70°, z nizomnavpičnih in previsnih odstavkov. Po steni neredko pada kamenje. Za vzpon so potrebnitehnični pripomočki — klini, stremena in primerne izkušnje. Bivaki v steni so neudobni,po pravilu sedeži (vzponi v Pamirju zahtevajo po pet, šest ali celo več bivakov!! — op.J. U.). Za vzpon je potrebno pet dni. Zabitih je 100 skalnih in 5 lednih klinov.«Tabor Jazgulem-dara (ime nosi po potoku, ki izvira izpod ledenika z istim imenom. Todapozor: to ni Jazgulemski ledenik, ta leži na severozahodu hrbta; glej zemljevid) leži okolipet kilometrov južno od sotočja ledenikov Revolucije in Jazgulem-dara, približno obkoncu ledenikovih ledenih gmot.Šotori so postavljeni na ravnem, s travo poraslem, a vseeno zelo prašnem terenu navišini 3400 m. Do vznožij večine šesttisočakov je šest do deset ur hoda. V tem območjuje mogoče plezati navadno le mesec in pol do dva na leto, zato je tudi tabor sestavljenizključno iz šotorov, ki jih ob zaključku lahko preprosto in hitro podro. Letos je premogel,poleg velikega skupinskega šotora s priključkom za kuhinjo, še skladiščni šotor,savno, zdravniški šotor ter blizu petindvajset manjših šotorov, četverčkov, za bivanje.Vodstvo tabora sestavljajo načelnik (Ivanov), vodja gorske reševalne službe (Masjukov),vodja trenerjev in eden od obeh zdravnikov. Poleg tega je organizirana še meteorološkaslužba, služba za radijske zveze (profesionalna!) in kuhinja.Skala je celo za naše razmere izredno krušljiva. V glavnem je sestavljena iz staregagranita, ki se rad kolje, značilni pa so pasovi rumenega peščenjaka, sem ter tja marmorja,naletimo pa tudi na trden granit, vendar zelo poredko. Plezarija je, se mi zdi, šenajboljša v območju peščenjakov. Do našega prihoda so bile, razen seveda normalnih

pristopov na vrhove, preplezane izključno skalne smeri, sem ter tja tudi kakšnakombinirana. Nekatere izmed njih so ocenjene z najvišjo, šesto stopnjo, skoraj nobenaizmed najtežjih še nima ponovitve, kar je popolnoma logično; kdo pa bo ponavljalsmeri, če je še dovolj prostora za nove. V nasprotju z vzponi stopenj 5 B in 6, ki jih jev celotnem območju okrog deset in so vsi zelo zahtevni, če že ne ekstremni, pa smože ob pričetku našega bivanja v taboru dobili občutek, da se sovjetski plezalci nepočutijo preveč domače v ledu. Led je v teh krajih podvržen velikemu vplivu sončnihžarkov, vendar so posledice drugačne kot recimo v Andih (ogromne opasti, žlebovi inžlebiče v stenah z ostrimi robovi, predirajoč se sneg oziroma led, številne luknje). ZaPamir je značilen sicer izredno trd led, prekrit s približno pol metra debelo plastjosnega, v kateri naglo nastaja globinski, pa tudi površinski srež.Pri hoji oziroma plezanju po takem terenu se noga zelo pogosto vdre tja do stegen,nato pa dereza zdrsne na trdem ledu. Odveč je pripomniti, da je takšna snežna odejanestabilna in da je nevarnost plazov zelo velika. Opasti skoraj ni in le redkokdaj ogrožajovzpon, pač pa za boljše počutje skrbijo seraki: teh je tu zelo veliko. Ko se je edenizmed njih utrgal v severni steni Ljap-Nazara, je dolino pod njim, dolgo pet kilometrovin široko kilometer, napolnil bel snežni oblak več sto metrov visoko.Na splošno je v Jazgalemskem hrbtu še izredno veliko možnosti za prvenstvene vzpone,pa tudi kakšen neosvojen šesttisočak bi se verjetno še našel. Po izjavi Ivanova je toobmočje najmanj obdelani konec Pamirja. Verjetno bi se z organizatorji dalo dogovoritiza kakšen obisk tega hrbta tudi v prihodnje.NAŠI VZPONISkupno smo zabeležili enajst opravljenih vzponov in en poskus (štejem le različnesmeri, vzponov posameznikov, t. i. »človek-vzponov« pa je bilo 39, poleg tega tudi ništeta v sestopu opravljenih prva ponovitev poljske smeri v Ljap-Nazaru):17. 7. Pik Petrovski (območje Ačik-taša) 4830 m, Poljanec, Svetličič, Šter, Tratnik.18. 7. Pik šipka, poskus vzpona, do 4100 m, nato zaradi bolezni Herzoga odstop obeh;Herzog, Kovač.19. 7.—21. 7. (dva bivaka) Ljap-Nazar, 5988 m, Bence, Frantar, Sabolek, Ulcar; novasmer 1400 m, led, severna stena 40—50/60 stopinj. V sestopu prva ponovitev poljskesmeri (mestoma 55 stopinj). ,.,..,19. 7—22. 7. (trije bivaki) Pik Šipka 6254 m, Poljanec, Svetlic, Tratnik; šter obrnil tikpod vrhom; normalni pristop po jugovzhodnem grebenu.22. 7.-24. 7. (dva bivaka), Pik 5350, Pik 5741, J. Arh, F. Arh, Kovač; Pik 5741 prej šeni bil osvojen; 800 m, led skalni odstavki, južna stena, vzhodni vršni greben, 4 B.24. 7.-26. 7. (dva bivaka) Pik 6002, Pik Pariške komune 6354 m: Bence, Frantar. Sabolek;Ulčar odstopil zaradi slabega počutja; čez južno steno (nova smer, 1200 m, led.40—50/60, 70 stopinj) na še neosvojeni Pik 6002 m, prečenje do Pika Pariške komune.26. 7. Pik 5374, Herzog, normalni pristop z zahoda.27 7—29. 7. (dva bivaka) Pik Pariške komune, 6354 m, J. Arh, F. Arh, Kovač, Poljanec,Tratnik; Svetličič odstopil zaradi slabega počutja; nova smer, led, 1300 m, 40—50/60 stopinj,južna stena. .30. 7—4. 8. (pet bivakov) ozebnik med Pikom 26 bakinskih komisarjev (6833 m) inPikom Revolucije glavni vrh (7974 m); Bence, Frantar, Herzog, Sabolek, Šter; nova smerdo vrha ozebnika, 2200 m, 40—50/60, 70, 80 stopinj, nekaj skalnih raztežajev III. inIV stopnje, skupaj 2600 m; sestop prek glavnega in južnega vrha Pika Revolucije.1. 8.-4. 8. (trije bivaki) Pik Revolucije južni vrh, (6950); J. Arh, F. Arh, Kovač, Poljanec,Svetličič, Tratnik, Ulčar; smer Staroselcev. 5 B. druga ponovitev + južni greben PikaRevolucije južni vrh, skupaj 2500 m._(ni podatka) Pik Korženevske 7105 m in morebitni drugi vzponi Mulaosmanovic inMaltarič.OPOMBE:— Za smer v Ljap-Nazaru predlagamo poimenovanje po Dragu Bregarju.— Za koto 5741, drzen, andsko oblikovan vrh izjemne lepote, predlagamo ime PikJugoslavija.— Za koto 6002 predlagamo ime Pik Marička, za smer pa »Slovenska«.— Za novo smer po ozebniku med Pikom 26 bakinskih komisarjev in Pikom Revolucije,predlagamo 'ime »Ledeni slap«.— Pripomba k podatkom: večino podatkov o datumih vzponov je zbral Filip Bence in semu za to delo najlepše zahvaljujem.Poleg tega, da smo plezali, smo si tudi ogledali in fotografirali vasici Ropsor in Japsorv dolini reke Bartang, šest ur hoda oddaljeni od baznega taborišča (republika Tadžikistan).Našim objektivom prav tako niso ušle jurte v Alajski dolini (republika Kirgizija).

Pogled s P. Jugoslavije proti SV: 1. Pariška komuna, 2. 26 bakinskih komisarjev, 3. severni vrh Revolucije, 4. južni vrlZDRAVJE IN SPLOŠNO POČUTJE ČLANOV ODPRAVENa splošno je bilo zdravje članov odprave dobro, z nekaterimi manj pomembnimiizjemami:— V prvih dveh dneh v bazi nekoliko zvišan krvni pritisk enega od članov odprave.Zdravnik ga zato ni pustil na turo (glede pritiska in pulza so organizatorji zelo strogiin ju skrbno merijo pred vsakim vzponom]. Pozneje je stanje normalizirano, težav inposledic ni bilo nobenih.— Drugi je, verjetno zaradi nagibanja skozi odprto okno helikopterja med poletom,dobil rahlo pljučnico, ki je »nakopala« desetdnevno skrbno nadzorstvo obeh zdravnikov.— Sam sem pojedel (verjetno) pokvarjeno jajce (sicer je bila hrana, ki so nam jopripravljali, higiensko neoporečna!). Posledica je bila huda, slabost in takojšnje povišanjetelesne temperature. Zravnika sta mi polagala led na želodec in me pitala z nekimigrenkimi zdravili. Moji teoriji o pokvarjenem jajcu nikakor nista hotela verjeti in statrdila, da gre za vnetje slepiča. S krepkim bljuvanjem za vogalom šotora sem jimadokazal, da gre za zdravniško pomoto, saj sem nekaj ur zatem — ozdravel.— Bilo je tudi nekaj primerov izčrpanosti, ki so bili očitna posledica prečutih noči inizredno hudega tempa aklimatizacije. Vsekakor predlagam, da bi se pri podobnih odpravahv prihodnje domenili za vsaj petindvajset do trideset dni bivanja v bazi.— Živčna izčrpanost zaradi psihičnega pritiska češ »opraviti moram čimveč vzponov«in pomanjkanje hrane in spanja. Zdravili smo jo predvsem z dobrimi vzponi, včasihpa tudi s kletvicami in streljanjem signalnih raket v taboru (rakete so bile rdeče inzelene). Tega nam vodstvo tabora ni zamerilo, le škoda se jim je zdelo raket. 86

Revolucije, 5. P. Tuman, 6. Pik MaričkaSPLOŠNO O ORGANIZACIJIDirekcija mednarodnih taborov organizaciji pamirskih taborov v letu1979 ni Ibila kos!To je priznal tudi tov. Monastirski, njen direktor, ko mi je dejal, da bodo niorai, v prhodnjemletu. zaradi preobremenjenosti, opustiti enega od skupno treh taborov ki j hima DMT v Pamirju Preveč hlastno razširjanje taborov zaradi tujcev kiprinašajodevize v državo, se je očitno maščevalo, saj niti dva velika helikopterja k. lahko ponesetapo 1500 kg tovora na tej višini, nista mogla zadostiti vsem po rebam po transportin oskrbi. Seveda pa ni vsega kriv zgolj transport, k. 9J je etc* ov.raloseizjemno slabo vreme. Zaškripalo je tudi pri sami organizacij, v Moskvi. Naj za ilustracijonaštejem nekaj napak, ki so našo odpravo najbolj prizadele:— Nihče nas ni obvestil, da v šotorih v bazi ni ležišč. Zato smo vzeli s seboj le petmilimetrskearmaflekse za ture, na katerih smo bili prisiljeni prespat. tud vse nociv baznem taborišču.— Hrana je bila izredno neokusna in enolična, čeprav ji higienske neoporečnosti negre očitati. Dan na dan smo dobivali nekakšno, za naš okus nemogočo kaso iz leče)ki smo jo bolj ali manj uspešno zalivali z juho, v kater, so vsak dan plavale enakeplahte nerazrezanega zelja. Vsekakor taka enolična hrana n. najboljša vzpodbuda zatežke vzpone in je proti koncu že resno načela našo moralo in medsebojne odnose^— Neredni in nezanesljiv helikopterski transport je imel za posledico pomanjkanjehrane; bilo ni zlasti svežega sadja in sadnih sokov. To pomanjkanje smo seveda takojobčutili in po radiu naročili in so hrano, brez naše vednosti, odnesliv skladisce tabora.Obremenjen je bil seveda naš račun. Ko smo ob vrnitvi na Ačik-tas to neljubo zadevoodkrili, so nas »potolažili« z dejstvom, da smo bili tako ali tako preveč dni v bazi mpremalo na turah, ter da mi njim dolgujemo osemdeset rubljev, nikakor pa ne oni naniRes je da smo bili v bazi tri dni več, kot je bilo predvideno, vendar račun nikakor ne

drži. Sloni namreč na predpostavki, da je enodnevna vrednost konzervirane višinskehrane enaka enodnevni vrednosti hrane v bazi; ta predpostavka pa je popolnomanerealna.— v Moskvi so nas nazaj grede napačno obvestili o času poleta za Beograd Na srečosmo to napako se pravočasno odkrili, sicer bi zamudili letalo. Pri preverjanju časovpoieta — napisan je bil na naših vozovnicah, vozovnice pa so bile v njihovih rokah —smo jim nazaj »zaplenili« tudi te, za nas zelo važne papirje.— Avtobusu, ki ga je imela najetega DMT, je na relaciji Ačik-taš—Oš škandaloznozmanjkalo bencina in to trideset kilometrov pred Ošem. Na srečo smo si prei izborilidokajsnjo časovno rezervo... ipd.Seveda pa ni delovalo vse samo slabo. Zlasti ne zdravniška služba, ki je izrednonatančna in vestna. Pred vsakim vzponom je bil obvezen zdravniški pregled za vseciane naveze. Ce so bili izvidi zunaj meja normale, vzpona niso dovolili. Pohvale vrednoje Judi delovanje gorske reševalne službe, ki je na srečo delovala le preventivno. Njennačelnik v taboru, Masjukov, je vsaki navezi razložil vse, kar jo je o vzponu ki qa ienameravala opraviti, zanimalo. Prav tako niso skoparili z nasveti ostali sovjetski plezalciv taboru, le za se neosvojene vrhove so nam dali »izvedeti« nekoliko pozno karjim seveda ne gre zameriti. Meteorološka služba je zmožna dajati dokaj natančnenapovedi za 48 ur vnaprej Podatke dobivajo med drugim tudi od ameriških satelitovzelo zanimive so radijske sprejemno-oddajne postaje. Velike so kot običajnivvalkie-talkie, imajo pa posebno zložljivo anteno (podoben princip kot Lindemannovasonda), ki je zelo odporna proti udarcem, pritiskom, krivljenjem in podobnim obremenitvam,ki jo lahko doletijo v nahrbtniku ali zunaj njega. Aparate napaja, če se pravspominjam, 10,5 V akumulator. Napravo z rezervnim akumulatorjem dobi vsaka navezazveza z bazo, ki navadno odlično deluje, je trikrat na dan. Sposobnost postaj je tolikšna'da ovijo signale na razdalji, ki reliefno in daljinsko ustreza onim med Aljaževim domomv Vratih in Vodnikovo koco.Za vsak vzpon, ki ga namerava opraviti naveza, je potrebno izpolniti poseben »maršrutnilist«. Vanj je treba vnesti časovne in geografske podatke o načrtovanem vzponučase javljanja po radijski zvezi, rezervni čas ob morebitni zamudi, pa seveda imenavseh plezalcev, ki gredo na turo. Dežurni »vrač« (zdravnik) nato pregleda vse bodočeudeležence Na podlagi pozitivnih rezultatov pregleda se z vsakim seznani načelniktabora in ko ga z podpisom odobri tudi ta, sledi konsultacija z načelnikom qorskereševalne službe. Šele ko so z njim razjasnjene vse podrobnosti vzpona, naveza lahkodvigne radijske aparate. Tako je dolgotrajni, a nujni proces prijave vzpona končandodam naj le se to, da mora biti v vsaki skupini določen vodja in tisti ki skrbi zazvezo. Po vzponu mora naveza radijske postaje takoj vrniti in izpolniti formular zavpis vremenskih podatkov med vzponom za meteorološko službo.FINANCEPo prvotnih podatkih naj bi stroški na člana odprave znašali skupno 30 770 din in sicer-— 4170 din povratna vozovnica Ljubljana—Moskva.— 26 600 din oskrba v SZ (= 1400 S).Člani odprave oziroma njihovi AO ali PD naj bi poravnali stroške v višini 18 000 dinna člana, ostale stroske bi krila KOTG (izjemi sta Maltarič in Mulaosmanovič, njima naj1bi krila stroske njuna planinska organizacija).od . hodom ^ P ^ P 3 smo izvedeli, da so se stroški na osebo povišali32 610 dinarjev zaradi podražitve letalskih vozovnic.naDel prtljage, skupno kakih 120 kg, nam je do Moskve z vlakom prepeljal Šter Pripovratku pa tak način prevoza viška prtljage, zaradi časovne stiske, ni bil mogočNa letalu smo zato za 90 kilogramov overwage prtljage plačali 201,60 rublja, kar potečaju 28,50 din za rubelj znese 5745 din. Ta denar smo prispevali člani odprave sami.SHEMA PRIHODKOV IN STROŠKOV ODPRAVE JENASLEDNJA:PRIHODKISTROŠKI1. Člani odprave oz. AO ali PD: 1. Stroški za prevoz in bivanje v SZa)11 X 18 000 = 180 000 din 13 X 32 610 din = 423 930 dinb) 2 X 32 610 din = 65 220 din 2. DarHa za gostjte, je: 1 200 djn2. Financiranje s strani KOTG: 179 910 din 3. Stroški za overwage-prtljago: 5 745 din3. Prispevek članov odprave: 5 745 din skupaj stroški (1 + 2 + 3) = 430 875 dinSkupaj prihodki (1 + 2 + 3) =430 875 din

Iz zaornieaa ie razvidno, da znašajo skupni stroški odprave 430 875 din od tega jihkriieio člani & ave sami (oziroma njihovi AO ali PD - odvisno od internih dogo-Oorav) v višini 250 965 din ali 58,2 odstotka. Komisija za odprave v tuja gorstva Pa^ S S t f član Oprave, je bil gost Direkcije za mednarodne tabore.GORSKI HRBTI V PAMIRJU NA PAMIR-ALAJU1. Alajski2. Turkestanski3. Zeravšanski4. Gissarski5. Karateginski6. Muzikol7. Darvazski8. Severo Aličurski9. Južno Aličurski10. Zulumartski11. Akademije znanosti12. Petra I.13. Vančski14. Jazgulemski15. Rušanski16. šugnanski17. Šahdarimski18. Zaalajski19. Kašgarski20. Vakhanski21. Mali Pamir22. Vakhanski Pamir23. Badahšansko pog.24. Sultan ŠazratPIK JUGOSLAVIJA (5741 m)JANKO ARHPostaiam rahlo živčen. Ne le jaz, tudi Franoi. Kako le ne bi bil, ko pa je nebo jasno,pofutje odlično zdravniku pa ni všeč Francijev pritisk... In tako paseva dolgčasnanese'soet pregled Morda bo ie v redu. ta pritisk... Franci se je vrnil dobrevohe . B^ž sva brezdelje zamenjala s pripravljalno mrzlico -Pripravljava se saj res zakam pa se pravzaprav pripravljava. Soglašam s Filipom, da b. bilo nesmiselno ponovitsmer ki so io pred dnevi preplezali štirje naši. Iščimo torej novih možnosti. Na kart,naidemo pet tisočak, ki še nima imena. Morda še ni osvojen? Vprašam Ivanova, vodjo?abo?a odgovod mi: »Morda še ni, toda nič se ne ve. Treba je stopit, na vrh mpogledati, če tam ni množica in zapiskov, potem se n. osvojen^»Pa pojdimo pogledat!« Zdaj smo že trije. Pridružil se nama je se Rok ker mu ješopleza ec zbolel • - Ob enih in ob vročem soncu gremo na pot. Najprej je travnatoPik Jugoslavija iz jugoslovanske smeri v Pariški komuniFoto J "A r h

'

s severa silijo megle, za njimi tudi sneg ... Brž ko tu zaide sonce, pritisne tudi strupenmraz...Višina in gneča v šotoru, oboje nam preganja spanec. Komaj čakam jutra. Brž kozaslutim svit, pogledam po naravi okoli šotora. Žalostno; sneg ... Sneži čakamo Polure je minilo pa še čakamo. Kdor čaka, dočaka. Sneženje preneha. Sonce pa preqaniasnezm oblak tja dol proti Ljap Nazarju. Šotor in del opreme pustimo na sedlu, zatoda bi ..skočili« na bližnji vrh, na koto 5350 m. Pa jo dobimo po grbi. Tu niso daljavekot doma in »bližnji« vrh je kar daleč, precej dlje, kot pa smo ocenjevali to »bližino«izza sotorskega krila ... Morali smo se še kako potruditi do vrha ... Tu smo mimogredeopustili namen, da bi se povzpeli na neosvojen 5445 m visok vrh tu, takoj zravenVmes med »tu, takoj zraven« in med tistim vrhom pa je še sedlo in to zelo nizko'naprej pa vodi strm skalnat greben. Kljub temu nas ta vrh vabi, vabi... če nič drugega'ga z današnje kote lepo gledamo in ocenjujemo možnosti našega pristopaVračamo se hitro. Mestoma se še poznajo sledi Poljakov, ki so kot prvi osvojili vrhnekaj dni pred nami. Kmalu smo na sedlu. Zberemo opremo in gremo naprej Najprejmoramo priti na prostrano ploščad, toda do tja je treba premagati še strmo ledeno,pobocje. Najprej prečimo po zelo krušljivem grebenu proti vzhodu do primerneqasestopa na p oscad. Hitro smo preko, čeprav se je z višine 5400 m zdela velikanskaII giudizio deli impossibile, bi dejal Commici.Pod ozebnikom, po katerem se nameravamo povzpeti na vrh, postavimo drugi taborbonce tu zaide okrog sedmih in takoj nato pritisne hud mraz. Potuhnemo se v spalnevreče, čeprav ne moremo zaspati, preveč smo utrujeni.Drugo jutro začnemo že zelo zgodaj »migati«. Pospravimo šotor in že smo v ozebnikuNapredujemo hitro, kljub temu, da se ozebnik proti vrhu »postavi pokonci« in še svojeledene zobe nam pokaže. Za zdaj se še ne navežemo: vsak zase se prebija navzgorubira svoj korak. Višina je že kar precej zavirala napredovanje... AklimatizacijaKmalu smo na grebenu. Od tu lahko občudujemo Pariško komuno, je ravno pred namiin je lepa. V mislih se sprehajamo po njenih bokih, toda to so le misli, ki jih kmaluprežene pot pred nami.Na grebenu ugotovimo, da bomo morali sestopiti po isti poti. Na drugi strani grebenase namreč bohotijo strme »flanke«, greben pa je ozaljšan z mogočnimi opastmi. Torejs sestopom na drugo stran ne bo nič.Nahrbtnike pustimo nad ozebnikom, s seboj vzamemo le nekaj malenkosti, ki bi jihutegnili potrebovati na vrhu. Greben se najprej vzpne v dveh izredno strmih skokih,nato pa preide v manjšo ploščad. Od tu naprej pa ima greben zbirko vseh moqočihopasti v najrazličnejših izvedbah.Nekoliko mi je žal, da smo vrvi pustili pri nahrbtnikih, toda počasi in previdno le greNa levi strani sta veter in sonce izoblikovala majhne zastruge, po katerih se da odličnonapredovati. Kar hvaležni smo temu vetru. Le višina je tista ovira, ki nam ne pusti,da bi hiteli; vztrajno pa le rinemo proti vrhu. Še skok in ko pogledam čez rob, vidim'da se greben spušča: torej, to je vrh. Nekajkrat udarim s cepinom po snegu, da seprepričam, če le ni znakov morebitnih predhodnikov.Počasi spoznavam dejstvo, da smo osvojili nov vrh... in ko se tega dejstva dodobrazavemo, ne vemo, kaj bi počeli. V razpoko zabijem »feltno« in nanj obesim našo zastavico,nato se vsi fotografiramo. Ura je dvanajst, zato sklenemo, da bomo počakali navrhu do pol enih, ko naj bi imeli zvezo z bazo. Ta odmor izkoristim za to, da napišemlistek z opisom smeri in našimi imeni. Listek položim v prazno plinsko bombico. Zvezez bazo ni, ker postaje ponoči nismo spravili v spalno vrečo, na toplo. Zdaj pa molči.Odločimo se za sestop. Franci in Rok sta že nekaj metrov pod vrhom, ko se še vednoukvarjam z bombico in nožičem. Ko pogledam navzdol vidim Roka, kako nizko je podgrebenom. Zaskrbelo me je, če sestopa napak, šele Rok pa mi na daijavo pojasni, daje le »zapeljal« malo dlje zavoljo cokel na derezah ... Po teh »coklah« smo sestopali lebolj previdno. Sproti smo otepali sneg z derez. Nahrbtniki so nas počakali, oprtalismo jih in se po zastrugih spuščali proti bazi. Kmalu smo na mesto, kjer smo imelipostavljen šotor. Prečimo ploščad in se povzpnemo na greben. Tokrat ga prečimodrugje. Le še spust ob vrvi in že smo na vrhu sneženega jezika, ki se vleče do moreneMislili smo, da smo »na dnu«, pa so nam jo zagodle vrvi. Zataknile so se. Niti s kletvicamise niso dale. Treba je bilo spet navzgor, razplesti napako in šele potem bi jo lahkomahnili v bazo.Novo težavo nam je zagodla morena. Zadržala je Roka, ki je izginil v majhni luknji, kipa na srečo ni bila globoka. Spustiva mu vrv in ves vesel se prikaže na belem dnevuDoma, v bazi pa nam Ivanov bere »levite«, ker se nismo oglasili prek radijske zveze...Toda mi smo ga poslušali že bolj v snu ... In še večerja ... In ležemo ... Utrudljiv danje za nami.Opombe: Prvi vzpon na koto 5741 m (zdaj Pik Jugoslavija) so opravili: Rok KovačFranci in Janko Arh.Ocena smeri: 40—50°, greben III (po UIAA) ali 4 b po lestvici SSSR, višina smeri 800 m,čas vzpona 5 ur.

SONČNI ŽAREK -FRANČEK KNEZŠPIK-SStena Špika me znova in znova očara in že leta in leta hodim k >njej. Videl in spoznalsem dosti težjih in višjih, a Špikova je ena in je zame najlepša. Že sam pogled nasteno je tako domač in lep. Tu, pod njo, vedno najdem duševni mir, tu pod njo se zamevedno končajo boji, ki jih prinašam iz doline. Dan je minil tako hitro, kot mine zvezdniutrinek v jasni noči. Dva dni mi je nad glavo na modrem nebu sijalo sonce. Škrlatni listibukovih gozdov so se kopali v žarki svetlobi jesenskih dni. V lahnem vetru pa so sevrtinčile orumenele iglice macesnov in počasi posipavale vlažna tla. Vrnil sem se izstene in mrak je počasi objel dolino. Temne sence so padale naokoli, dokler jih niposkrila temna noč. Zapihal je veter, postalo je hladno. Poiskal sem si zavetja v bivaku.Kmalu sem zaspal. Zbudil sem se ob prvem svitu. Hitel sem pod Špik. Ivje mi ješkripalo pod nogami in od mraza sem se tresel. Zgornji del stene je svetleje žarelv modro nebo ob jutranji zarji. Žarki so postrani rezali belo skalno piramido, da je bilamogočna kot le malokdaj. Spočetka sem plezal hitro po grapi navzgor. Postalo mi jeprijetno, toplo, stena pa je izginjala pod mano. Le tu in tam sem moral paziti na led, kise je svetlikal v plitvih kotanjicah. Zgoraj, v črnih previsih, pa so še visele ledene sveče.Prečil sem na desno, do poči. Počasi sem se lotil strme poči, ki me je pripeljalana sredino belih plošč. Bile so vlažne, kot bi se potile ... Do teh plošč sonce neposije. Končavale pa so se v pasu zajed. Skala je postala vedno bolj krušljiva, zatosem na ta drobljivi svet moral paziti. Kmalu sem stal na vrhu Orlove glave. Po rampisem dosegel še Krušičevo zajedo. Ko sem plezal v tej zajedi, so mimo mene večkratprižvižgali kamni. Vendar pa je bilo to plezanje v trdni skali tako čudovito, da se nisemzmenil za to kamenje. Prečil sem raz, od tu pa sem se spet umaknil na desno dozajed. Tu, v vršnem delu stene sem naletel na vse pogostejše krpe snega, vendar mepri plezanju niso dosti ovirale. Spet sem stal na razu, ki me je pripeljal na vrh...Mir je vladal vse naokoli, še veter ni pihal. Lep razgled se je odpiral na okoliške gorein tja dol na sicer živahne doline, ki pa so bile še vse zaspane in zakrite s sivomeglo, ki jo je počasi pilo vedno močnejše sonce.Plezal: Franček Knez, dne 22. 10. 1979; čas: 3.30; ocena: III—IV.Opomba: Prvenstveni vzpon levo od Krušičeve smeri, brez uporabe pripomočkov.NA KOJNIK - 802 m,OD MOTELA V RIŽANI PREK PODPEČILADO CVETKONa Kojnik je treba hoditi približno 3 ure. (Iz Kopra do motela v Rižani je okoli 10 km,mimo vozi tudi lokalni avtobus.) Nad motelom pelje regionalna cesta proti Kubedu innaprej proti Buzetu, po kateri vozi iz leta v leto več turistov v obalna mesta Istre,da se izognejo prenatrpanim cestam, ki sicer vodijo skozi Koper, Izolo in naprej protiUmagu ter ostalim istrskim mestom. Za streljaj dalje od motela se od te ceste odcepiožja cesta proti vasici Hrastovlje, ki jo poznamo predvsem po cerkvici, v kateriso zanimive freske z »Mrtvaškim plesom«.Od motela, ki ga Koprčani poznajo po restavraciji z dobrimi postrvmi, je slikovitpogled navzgor proti skalnim stenam, ki se raztezajo vse od vasi Črni kal do vasiZazid — v dolžini približno 5 kilometrov.Pot začne na desni za restavracijo in vodi mimo nogometnega igrišča, zavije v desnopolagoma navzgor proti vasi Bezovica. Takoj za podvozom pod železniško progo Kozina—Koperzavijemo spet na desno čez mali travnik, nato pa skozi borov gozd navzgormimo Bezovice. V tem borovju teče na pomlad in jeseni mnogo hudournih potočkovv rižansko dolino, v kateri pravzaprav začne svoj kratek tok edina slovenska obalnarečica Rižana, ki se izliva v morje ob koprski luki.Po 15 minutah hoje skozi gozd, pridemo med vinograde in redke oljčne nasade invišje gori, mimo znamenja (kapelice) na vaško cesto, ki nas takoj zatem pripelje šeskozi en železniški podvoz v Podpeč; do tu smo potrebovali manj kot eno uro.

Sredi vasi Podpeč se dviga strma skalna pečina, vrhu 'katere stoji značilen straznistolp še iz časov turških vdorov v naše kraje. Pod to previsno pečino pa izvira močanstudenec, ki ne presahne niti v najdaljših sušnih obdobjih. Po tej pečin, je verjetnodobila vas tudi svoje ime. Vaščani trde, da je njihova vas zrasla pred stoletji takovisoko Ie zaradi tega močnega vodnega vira, ki ga je baje odkril neki kozji pastir. Potse nadaljuje nekaj hiš nižje od vaškega vodnjaka, desno navzgor proti skalnim stenam,ki se _ navidez neprehodne — strmo vzpenjajo pred nami. Gosto markirana stezapa nas varno pripelje na vrh prelaza — imenovanega Zjat — z nadmorsko višinoPo 1 Si kozji stezi so vaščani Praproč nosili vodo v sušnih obdobjih iz Podpeči vse doleta 1924, ko so si končno zgradili vodni zbiralnik, ki jih je poslej rešil naporne in dolge3 o v°skalnih stenah so člani PD TOMOS vrisali velike - Knafeljčeve - markacije,ki so vidne že iz Podpeči in še nižje doli. ko se vzpenjamo proti tej slikoviti vasic..Na samem vrhu teh skal je označena smer markiranih poti proti Praprocam in protiPodgorju (iz te vasi je najbolj običajna pot na Slavnik) ter proti Kojn.ku; lenega selena tem mestu prvič ugledamo. . „Ze na tem prelazu se odpre širni razgled po prečudoviti Šavr.nsk. deželici vse tjaproti Trstu in Kopru, v dolino proti Hrastovljam in v nasprotne griče z vasico Kubed.v kateri je bil ž e P pred dobrim stoletjem eden prvih slovenskih taborov. Na nasprotnistrani, proti severovzhodu, pa se čez valovito ravnino ustavi oko na pobocjih Slavmkak se vzpenja vse od Hrpelj tja do Žabnika. Tukaj šele ugotovimo. da je Slavnik resničnomogočen hiib, če že ne gora, saj žal nima skalnih sten. kakršne smo planine, vajen.Pofna Koj P ni J k m n°a^ vodi v smeri jugovzhod ob robu (vrhnjem) skalnih pe5inpomar kir anistezi med redkimi borovci čez travnato pobočje. Po nekaj sto kor akih se za C ne, rahloopazen kolovoz, kmalu pa ta preide v pravo poljsko pot k. se cez doberk, ' om^erzdruži s potjo, ki pripelje navzgor iz Podpeči m vasi Zaz.d (Na tem mestu se namz roba nudi ep razgled proti Hrastovljam in Zazidu Od tu vod. pot naprej proti železniškemuprehodu na progi Divača-Pula; progo prečkamo in gremo dalje po njej Kmaluzatem pridemo do razpotja, iz katerega vodi pot na lev v nasprotno smer do vas.Praproče. še streljaj dalje sledi novo razpotje trehpoti, nasa je srednja k. peljenaravnost naprej skozi gozd, položno navzgor proti našemu cilju - Kojn.ku, ki se namvseskozi kaže na levi strani naše poti. Pot skozi gozd je prijetna zaradi goste sencev vročih dneh, traja pa slabo uro. Ko prispemo do novega razpotja na koncu gozdaki ie pred let pogorel, saj leže ožgana debla še dandanes daleč naokrog zavije potv levo rahlo navzgor, po kateri pridemo kmalu do lovskega zavetišča, na katerem jenap^s Zavetišče LD Kojnik. Takoj za tem zavetiščem se naša pot loci od kolovoznein gre naravnost navzgor do vrha Kojnika po travnatem pobočju, kjer so .z visoke travedobro vidni belosivi kamni z markacijami. _ .Z vrha Koinika na katerem je vzidana v skalo pločevinasta škatla z žigom in vp.snoknjigo se nam odpre čudovit razgled daleč naokoli. Proti severu je na dosegu rokeSlavnik s Tumovo kočo na njegovem vrhu, pod njim pa stoji slikovita vas.ca Podgorje^ kje daleč naokrog edino človeško naselje, vidno s tega redko obiskanega vrha, na mejimed Slovenijo in Hrvatsko. . . . .. .Vzhodneje od Slavnika sta še dva vrhova, ki takoj pritegneta nase zanimanje zaradi lepihgorskih oblik in sorazmerne višine, to sta Rašušica s 1084 metri in Zabnik s 1024 metrinadmorske višine. Oba navedena vrhova pa sta že na Hrvatskem.Proti jugu vidimo najprej prostrane travnike, na katerih že desetletja nismo videlikoscev in grabljic. Še naprej od le-teh pa nam zapirajo razg ed Istrski hribi protBuzetu. Severozahodna stran pa je v dneh s čistim ozračjem skoraj nepregledna sajnam seže pogled čez širni Tržaški zaliv daleč tja do naših in zahodnih Julijcev, KarnijskihAlp in Dolomitov, o katerih prelestnih lepotah na tem vrhu lahko le sanjamo.Na Kojnik je možen še krajši vzpon iz vasi Podgorje ki ima svojo železniško pos ajona progi Divača—Pula. Na njej se ustavljajo 4-krat na dan osebni vlaki, medtem ko imata vas slabo avtobusno povezavo s Koprom, s Kozino pa je sploh ni. Ta pot je sicertudi markirana, a ni tako zanimiva kot zgoraj opisana; markirala jo je markac.jskaskupina PD Tomos, leta 1979.

NA ŠKRLATICOLUČKA SODJAm a r> Q oSe , m Na'sam , otn L P oti - Hek}e, kjer sivina skal prehaja v nebo, se črtata dvamacesna. Lepa in pokončna sta. Iščem ju v objektiv, pa mi nagajajo veMce ruš^ar J S ° Sta 3 d ° ma Pa VSeeno'stopam 'naVkreber P Odpor v meni pa raste doda S zdrznem R p / Z ^ VZtrajn0 Pr J bliŽUje Ve,ika', ^ mogočna. Nenadoma oživ°61 Slap Snega se 2nn ht J -r °P° tom Polije čeznjo v razdrobljen nič. A nasledni hip se ze pogrezne v mirovanje. Kako strašno neobčutljivo se dela! Nekje v sebiskriva mlado življenje Ze dneve ga iščejo, pa še nobenega sledu. Sovražijo Mordave. Morda me hoče ukaniti. Vztrajno se nastavlja zadnjim sončnim žarkom Kot leooCaka 'P ° ten ! Zažar Skale 50J-rumene ' zlate, sence se ostro zar su!e,ožareča? Mogočna 1 je!'ZmaQa ' a 56 §6^j iŠČ6m V°° bjektiv Vedno' drugačna veSoL ko imaš dvajset let? Je težko le za tiste, ki ostanejo? S sabo nosimFir a l d u h r P Zmarina Zakaj cas?'Zaka J včera J in jutri? Saj so samo stvari, tiste velikeepe stvar, k, nam pomagajo preživeti vse preostalo. Stvari, ob katerih zažarimo zaS odnS'^^" 0^,' ?, aSmeh -P °9 ,ed 'Le P vrh " Sončni'zahod. Osamela S i c asred, odurnih, gladkih skal. Vem, samo to je. Vse drugo je nič avtobusi službe >reminute; ljudje, »c, hitijo sem in tja in tja in sem in nam vrže J^ prežvečeno besedoNic. Je samo verižica psa, ki te je imel rad. Blesk njegove zlate^ dlake soomin narjave oci. Roka starega očeta, ki te je varno oklepala in bila toplo pri bežal S Sostvari, k, ostanejo vem. Tu so. žive. Danes so. Hodijo z mano in vse naokroa so7 N l Cer rJ- , , 3te9a / mk0li o Ve . č "'Ka t0Js P |oh P®menl: »nikoli«? Saj je tu tu AH ni snetzalajal Niko nad gamsi? Priteče in se me vlažno dotakne s smrčkomAliniaazaložiočala in se jezi, ker ne more brati? Ali pa je že bolan; leži, dolgo Tež i in sprašufe kasmo zasmodiH v kuhinji, da ga tako duši. Postopamo okrog njegove postene inTe muskrivaj smejimo, v kuhinji ni ničesar takega. «jeyuve posreije in se muVčeraj, danes, jutri. Ne maram časa. Nočem, da vse beži v svoi konec Krnnla kikiukradeShno 3 " N ' klja V n, £ S > la 'dvajset mladih, lep h \et7n jih utesni v čistodanes iuTri 0 bi'TP' h? E fbH č e bi° '''več , no žive ' j in ime " neskončno včeraj 9aanes jutri... če bi bili prijazni in se imeli radi... Narava uči druaače Začetekta kost ra š ni ° ° 6 °Ti id i Z r - V T *P °?? ja T 9 nove z a č e^ T S S ' nteovečZaPri hi £ eloveka ne ftega bastarda), ki misli, da si je naravo podvrgel?Pri bivaku sem. Zaman iscem vžigalice, baterijo, luč, ki bi mi pregnala temine misliZunaj pa se poslavlja dan, gora nasproti žari, žari, sneg se barva živo rumeno V rušjuv ^k r, m - Se nekaj zgane Gams. Srečava se s pogledi. Potem oddirja žal mi ?eJnU ieka Jzive ? a bl.b ! 10 ; tako pa ni nikogar in še daleč naokrog nikogir. Noč pa sespusca vedno nižje nad skale rušje, bivak. S črnimi rokami krade snegu bleščavo rišin ®,! nce K se USed - a globoko vame -Tih0 tak0'zel ° tiho je. Dolg večer bo to VemIn morala se bom sprasevati o včeraj, danes in jutri. O življenju in smrti Spraševati'kaj pomenijo pasi dnevi, o smislu bivanja. Ali delamo le zato, da pozabimo nadletastv prostor in čas? Ali pa se lahko z delom celo osvobodimo In čustvi So le J zatoodtenelf, lepši a^grš^k^or^jerazum 'Bivan * vsekakor poudarijo, mu dajo° d o . S? an a ni e J e '-P edem A Plan - em , iz P os telje. Megle se vlačijo okrog vrhov. Prepričana semda ne bo nikogar. A se iz mladega jutra utrgata dve postavi. Fant in dekle Na š k r Sb. rada Polna ata življenja mladih, sijočih oči in zelo si želita osvojit? tavrh Začutimda sta m. vsec pa se ponudim, da grem zraven. A megle ne prizanašajo Na čase naszavijejo v popolno sivino. Postojimo. Obrazi se nam packajo v ^metT Zabuči veterS o e b l f f ^ v K m SS - e °, b,aki za " ami P re trgajo, prikaže seTelo ostenje Cmra!n^l č J ' Ve J ,n0 s vet ejse. Lepo je. Spet naprej. A megla spet zagrinja vse v nevidnost se drug drugega komaj razločimo. Končno smo pod škrlatico In kot nalašč semegle umaknejo nekam v njen vrh. Vabi nas. Pravita mi, da sta vsak dan tekla nekal° E o v J a b ' s' nabrala kondicijo. Opis poti znata na pamet. Gromo! Vzpenjamodnami [ n 'o ? r ? varovana, le markacije so že obledele. Megla se umika predS Z VI/- 0, i P U Pnam • se Že zgošča Ne- menimo se dosti zanjo želfmS sile na vrh. Včasih ju malo počakam. Smo že na grebenu. Vrh žari v soncu vse naokroapa divje belo morje megle. Kot da bi bili čisto sami, izvržen s sve?a Štečemo dovpisne knjige Sonce zari. prežareva nas do poslednjih vlakenc in srečni smo SpSšuie, l a S t ase r ^ f i ° r ig t . alani -Takrat dekle krikne. Sledim njenemu pogledi meglaŠ L L . J 9 C S 0/ -T majhno okence in skozenj zaslutimo temen trikotnik špikaHitim q^.r a «y d K Senja l T t edaj pa S podaj J nekje v Kmici - votlo zagrmi. .Fantje gremo >«'Hitim Strele se bojim kot vraga. A ta dva norca! Ozrem se. Objemata se' Poljubljata"Zasopla pnhitita do mene. »Poročila se bova! Zdaj, ko je škrlatica osvojena J Bila je

zadnja ovira!« Ne morem se več jeziti. Nekaj veselega prehaja tudi vame, nekaj, kotnovo življenje. Ali sploh vesta? Ta teden so v gorah umirali. Tukaj pa — poroka' Novoživljenje. Priganjam ju. Hitro sestopimo. Komaj smo na grušču, nas zagrne meglaStemni se. Napeto pričakujem. V trenutku se zabliska in že grmi, grmi, kot zna lev gorah. Tudi prve, velike kaplje priplešejo z vetrom. »Čimprej do bivaka!« In že sedricam navzdol. Bliski pa znova razžarjajo temo, dežuje v vedno večjih curkih Hitimkot nora. Strele se strašno bojim. Nekaj podobnega kot krogle. Ne moreš ji povedatida si pravzaprav dober človek in da imaš rad naravo. Zdaj zame ne obstaja ničesarvec, zdaj smo spet vsak zase, vsak zase si mora ohraniti življenje. Pa se še ozremA ne vidim ju več. Dež pa je vse gostejši, kar naprej se bliska in grmi. V ostenjihDolkove spice se zbirajo ogromni slapovi, s strahotnim šumom iščejo poti navzdolZa hip še ujamem škrlatico. Potemnela je kot prežeča zver, ki čaka na naskok. Streleso vedno gostejše. Ustavljam se. Kje, zaboga, sta? čakam, čez dolgo se pojavita dvetemni silhueti. »Počakajmo, da se nevihta izdivja! Ne bom več tekla med strelami!«Vpijem kot ponorela. Začudena sta, tako mlada in neizkušena. Zaupata v naravo. Najdemnekakšno grapo. Namestimo se. Cepine odvržemo. Zaviti vsak v svojo pelerino smospet vsak svoj svet. Voda pa najde pot tudi pod pelerine. Lije kot na sodni dan. Bliskase in treska. Držim pesti, da me ne bi zadelo. Strela, nekaj podobnega kot puškinizstrelek. Zagrmi in padeš. Samo zajokaš še, poslednjič. Človek, kako majhen si' Spetse mi vse zvrti pred očmi. Psa so mi ustrelili pod vrhom Stola. Vsa bolečina innemoč tistega dne znova vstane v meni. Kakšna strašna smrt, kako zelo se je borilpreden je poslednjič omahnil. Potem dolgo ne mislim na ničesar več. Strele se umirijo'dež ,. S£ ! 0 še prši - Ujamemo se s pogledi. Bi šli naprej? Do kože smo premočeni!otrpli iščemo moči za pot. Zaženem se prva. Kmalu ju ne vidim več. Hitim. Bivak semi zablešči nasproti. Toplota in suha obleka. In še nekaj drugih je tačas prišlo.Srečna sem. Prijetna utrujenost me prevzame in bolečina misli je premagana. Pozabljenje večer, pozabljena noč, tudi nevihta in strele, v meni ostane le vrh, ožarjen s soncemin čisto sam, strahotno sam v meglenem morju. In dva, ki se imata rada. Sta že pribivaku, preoblačita se in še dolgo se mi zahvaljujeta. Vem, drugič bom šla spetz veseljem v hribe.OVCA IN KROKARJIDANILO CEDILNIK-DENČreda se je zažrla v zeleno, sočno pobočje. Med opoldansko pripeko so se ovceposkrile v hladno zavetje skal, ko pa je razgreta melišča in pašnike prekrila megla, seje pahljača volnenih hrbtov ponovno razprla po preprogah gorskega cvetja Drobnigosti zobje so mleli liste in bilke, izogibali so se raskavih trav in trgali slastna zeliščaŽivali so bile nizko sklonjene in široko razkoračene; kot velika kosilnica so se pomikalev breg.Gora je bila tiha in nepremična. Včasih je zapel zvonec vodnice, ko se je prestopilanaprej in za hip dvignila glavo, ali pa je zablejala ovca za preveč oddaljenim jagnjemMegle, ki so se dvigale od vsepovsod, so polzele prek črede, da je bila kot skupinasivih skal na sivozelenem pobočju gore.Prek grebena nad pašniki je že nekaj časa pihal veter. Včasih je malo prenehal,potem pa je zrak ponovno vztrepetal, hladen zahodnik je zavrtinčil meglo ter sesplazil med skalami in ozkimi prehodi z neprijetnim, tožečim zavijanjem. Trop gamsovse je pasel pod vrhom gore, tam kjer se greben razširi v prostrano planjavo. Iz senčnihglobeli so popoldne prišli na bogate pašnike južnih pobočij. Nemirno so mulili travoin neprestano dvigali glave, vohljali po zraku in se počasi pomikali prek planjaveNekje onstran doline, na visokih skalnih grebenih, se je dvakrat zabliskalo, da so seostre skale zableščale na temnem ozadju oblačnega obzorja. Grmenje je zavalovilozrak; zagrmeli so bližnji vrhovi, jezno so se oglasili oddaljeni grebeni in s svojimmrmranjem prekrili gore in doline.Veter je naraščal v nepretrgano tožeče zavijanje, obrisi vrhov so se utapljali v meglah.Čreda ovac je postala nevidna; med skalami se je razblinila v nedoločljiv obris. Podoblaki so se v neprijetni mrzli svetlobi spremenile oblike in razdalje.Stara koza je iznenada poskočila in stekla nekaj korakov. Nemirno je prhnila, da se jeves trop vznemiril. V gosti megli je zrak brnel in trepetal. Dlaka se ji je namrščila,ko je nepremično obstala. Zrak je pritiskal na živali in jih spravljal v paniko, da sobegale sem ter tja, stekle nekaj metrov, obstale in vohljale v veter, pa ponovno odsko-

čile. Vendar trepetajoči zrak jih je spremljal in jih pognal v beg. Nagon jih Je gnalprek planjave, kjer so se za grebenom dvigale zavetne previsne skale. Zbežale so,skupaj s trepetajočo meglo.Debele kaplje so nenadoma spolzele iz megle. Padale so po skalah in vsaka kaplja jezarisala teman krog. Vedno gostejše so bile mokre sledi, širile so se druga proti drugi,zlivale v večje lise in se zbirale v žlebičke in razpoke. Zdelo se je, kot da so svetleploskve skal oživele v ostrih udarcih mrzlih kapelj. Kaplje so se zbirale po zibajocih sebilkah in listih in polzele skozi temno rušo v skalna tla. Padale so na volneni hrbet črede.Ko so se gamsi kot temen oblak prevalili prek grebena, je naenkrat neznana silaohromila njihove gibe. V močni svetlobi so za trenutek bili kot temne pošasti, ki sookamnele v diru. Svetloba je prežgala meglo, jo s čudnim brnenjem preklala in udarilamednje; sprostila je napetost zraka, prasketala je po kapljah v zraku, prek njihovihkožuhov, vzbudila je otrple mišice, da so se živali iz negibnosti sunkovito vzpele v zrakin popadale po tleh; žareči tok je udarjal v norem plesu sem in tja, razpredel je svojelovke kot hobotnica, ovrčal je po travi, ožgal kamenje lin z oglušujočim rezkim pokomizginil skozi svoje žareče lovke v temno prst in skale.V nenadnem miru in mraku se je slišalo le grmenje, ki je udarjalo v grebene odmevalood sten in mrmraje vedno bolj oddaljeno in tiho ponavljalo minuli dogodek. Vonj požveplu in ožganem mesu se je mešal z meglo. Posamezne živali pa so hropeče, brezglavodivjale na vse strani in se gluhe in slepe opotekale. Nekaj jih je ležalo raztresenihpo melišču, na vse načine so bile zvite in skrivenčene, kot skupina suhih,polomljenih macesnov pod pobočjem. Močan dež se je vi M, da je glasen šum zapolniltišino.Ob bližajoči nevihti se je čreda počasi napotila poševno po strmem pašniku navzdolproti zavetrni krnici, ki je bila med skalnimi stenami varno zatočišče v slabemvremenu. Prve so se napotile navzdol stare ovce, pozvanjajoče z zvonci, ostaleživali so jim v več vrstah sledile, tesno druga za drugo. Vmes so nemirno skakljalimladiči in vohljali v meglo s svojimi svetlimi gobčki. Včasih je zaropotal kamen, ki seje prevalil pod parklji, ali pa je mati poklicala mladiča. V megli in prvih kapljah soglasovi čudno doneli, ko so se odbijali do sivih zaves.Strela, ki je naenkrat razklala meglo in udarila v goro, jih je pognala v paničen beg.Prestrašene so se pognale po strmini navzdol, sivi obrisi v sivini, zvonci so glasnoudarjali na zibajočih se vratovih in naznanjali hudo uro, kamenje je ropotalo, begajočeživali so na slepo tekle skozi meglo za glasovi svojih vodnic. Nekaj se jih je izgubilo.Nemirno so se potikale okrog po prostranih pašnikih, vsaka zase ali po več skupaj,klicale, poslušale in iskale, če bodo skozi oblake zaslišale svojo čredo, v kateri so seedino počutile varne.Potem se je vlil dež. Zgoraj v greben, ali v vrh gore, je še dvakrat udarila strela. Skozidebele kaplje je grozeče in rezko zagrmelo in zamolkla bela svetloba je butnila skozimeglo.Mlada ovca je tekla naravnost po travi navzdol. Ko se je precej nižje v strmini vsazasopla ustavila, je slišala okrog sebe le še šum dežja in oddaljeno grmenje. Nekajčasa je stala, poslušala v meglo, obračala glavo na vse strani >in buljila po bregunavzdol, ki je vedno bolj strm izginjal v sivini. Bila je sama. Glasno je zablejala, vendarso njen glas debele kaplje izprale iz zraka, da se je porazgubil po mokrem pobočju.Potem je ponovno prestrašena odskočila. Nekje blizu je drvelo v globino nekaj kamnov,po zraku kot strela. Pognala se je napočez po mokri travi, pa ji je naenkrat sredikoraka spodrsnilo, da se je prevalila na bok. Hitro se je poskušala pobrati. Sunkovitose je vzpela in s sprednjima nogama zagrebla v rušo, toda vse je bilo spolzko, da so jiparklji ponovno spodleteli, črni od blatne prsti. Zdrsnila je navzdol in se prekopicnila.Vzpenjala se je in zvijala, toda vedno hitreje se je vrtela in drsela, grebla je po tlehin puščala za seboj globoke sledove parkljev. Skoraj bi se že ujela, pa je bolečepodrsnila ob skalo, se še enkrat prevalila in globok vzdih ji je ušel skozi gobec, ko jepoletela v globino.V močnem nalivu so bile gore brezbarvne, ovešene s težkimi, sivimi zavesami, hudournikiso izpirali zemljo in kamenje, strele so trgale grebene in stoletne viharnike. Meddežjem je začela padati toča; odbijala se je po skalah, glasno udarjala po travi in sezbirala v žlebovih in kotanjah. Prepletala je travo s svojo težko belino. Nazadnje se jevsul sneg. Nekaj minut so na gosto padale bele snežinke, vendar se je od zahoda ževedrilo. Dolg pas zelene svetlobe se je širil prek obzorja. Za nekaj minut je celoposijalo sonce, preden je zašlo. Gore, mrzle in bele, so se zableščale v škrlatni barvi.V daljavi je grmelo, toda to grmenje je bilo pomirjajoče. Bele koprene so se dvigale izdoline in prinesle kavke, ki so se radovedno razgledovale po pobeljenih pobočjih.Živahno so se pogovarjale, veselo vzklikale in lahkotno krožile v vetru. Ko se je začelomračiti, so bili vrhovi spokojni in čisti v kovinsko hladni svetlobi, večernica je utripalana nebu.Strma trava se je odsekano končala — prevesila se je v gladko steno. Opletajoča znogami, je ovca v zraku napravila salto in trdo priletela na travnato polico v steni.

Prevalila se je na bok, za hip nepremično obležala, potem pa se je sunkovito pognalana noqe, da ji je še enkrat spodrsnilo in je klecnila z glavo naprej v travo. Zablejala jein se omotična postavila na noge. Potem se je z izbuljenimi očmi začudeno zastrmelav novo okolje. . . . .Polica je bila nekaj metrov pod robom stene. Med polico in strmimi travami, kjer je ovcispodrsnilo, se je bočila gladka, previsna skala.Ovca ie v dežju komaj kaj razločila. Glavo je obrnila postrani in začudeno strmelanavzgor, od koder je priletela. Stegovala je vrat daleč naprej proti sivi pregradi, potempa se je vzpela na zadnje noge in zapraskala po gladki steni s sprednjimi parkljKSkala je bila gladka, prekrita s polzečo neslišno vodo in rojem glasno ropotajočihledenih drobcev toče. Spustila se je nazaj na tla, se vzvratno odmaknila nekaj korakovter se na drugem mestu zagnala v nerazčlenjeno steno, toda siva previsna skala jo eodrivala in jo pehala nazaj s svojo kamnito trdoto, kjerko > je Poskusala_ Bega a jelevo in desno in se stegovala naprej, kot da bi hotela vzleteti. Njen debel, volnen,kožuh se je tresel in majal na tankih nogah.Ko se je tako nekaj časa zaman zaganjala navzgor, se je nazadnje odloc. a, da bo sla podrugi poti. Previdno je zakoračila po travi in se približala robu police. Vrat je stegndadaleč naprej in se zastrmela v praznino, sivo in nerazločno. V megli so pod njo izg^njali razorani stebri strme stene in navpične grape. Nemirno se je prestopila m glasnozablejala. Vendar odgovorilo ji je le oddaljeno grmenje, m debele snežinke so tihošum e I eHodila je ob robu prepada in pogledovala navzdol. Nikjer nobenih razčlemb le ^sekanoskalovje in siva globina. Obhodila je vso polico, k, je bila vpet a pod vrhom s-ene kotbalkon obdana z gladkimi skalami, ozka in nekaj metrovdolgaObstaneh se je: zoz.lain prehajala v skalnate plate. Izgubljala se je v vedno bolj drobnih stopih, gosta travase je porazgubila v navpičnih razpokah in zajedah, iz katerih so poganjali le se posameznišopi in bilke. Ovca je poskušala na obeh straneh zaplezat. s police v stenoin okrog ria travnato pobočje gore. Na eni strani je takoj odnehala; polica se je končalapreveč strmo in odsekano. Previdno je poskusila na drugi strani.Stegovala se je daleč naprej, da se ji je tanek vrat podaljšal, široko je razkrecilazadnje noge in previdno s sprednjima otipavala ozke stope m . travna 2 p se med skalamiPočasi, tesno ob steni, je napravila korak in zaplezala v steno. S .sveti msmrčkom je ovohavala skale, mišice je imela napete, dolga povesena usesa so j. skorazakrivala oči. Okrogel volnen trup se ji je razpotegnil, da je bila s sprednjimi nogam,že daleč v steni, ko so bile zadnje še vedno široko razkoracene na polici. Njene temnoobrobljene oči šo se zableščale v rumenem lesku ko se je začelo vedrit. Stegovalase je in s parklji otipavala drobne stope, pa so bili premajhni, stena je bila prestrma.Vzvratno se je umaknila nazaj na polico, korak za korakom, kot je plezala naprej.Nad njo je iz skalne razpoke rastel šop avriklja. po polici pa so bili med sočno travokot temni madeži, raztreseni modri encijani. Nekaj krokarjev se je oglasilo medraztrganimi meglami. Veter jih je dvignil proti grebenom. ,Obrnila se je in se spet zagnala proti previsu, čez katerega je priletela. Vzpela se jev sivo skalo, nekajkrat je poskušala na različnih mestih, potem pa se je brez smislaspustila v dir. Tekla je nekaj metrov do konca police, mimo prepada nazaj na drugkonec in pod previsom ponovno v svoj brezkončni breg. Vmes je nekajkrat zablejala,žalostno in prestrašeno. Debeli, mokri kožuh se ji je med tekom pozibaval m tresel,tanke noge so s svojimi ostrimi parklji teptale mokro travo.Pnrasi se ie razkadila tudi megla, posijalo je sonce. Ovca je se vedno begala porobov h svoje Jastf in glasno klicala čredo. Na pobočju nasproti stene je precl mehscea a ms Postal je in poslušal njene klice. Vsa okolica je bila kot izumrla Potem jepočasi odše naprej po svoji poti. Za njim so po mokrem snegu ostal, le samotnis°edovi ki so se izgubljali med skalami. Ovco je postalo strah lastnega glasu. Senekajkrat se je oglasila, tiho in tožeče, potem je dolgo g edala po izumrli pokrajini^Po mnogih obhodih svoje pasti se je nazadnje v mraku zavlekla pod previs. Na travnatihvesinah je ležal sneg. ki se je ponoči bleščal v svetlobi zvezd.__jutro je bilo hladno in jasno. Ob svitu se je jetnica že razgledovala po svoj. past..Hodila je sem ter tja in stegovala vrat čez rob police.Gams bi se v vratolomnem skoku pognal v globino; poletel bi prek gladkiih plat. vj prepadkomaj da bi se tu in tam za hip dotaknil stene, drobnega stopa ali ozke Pojickeda bi spremenil smer in omilil hitrost padca z jeklenimi misicam, 'n razprt.m. ostr mparklji bi v divjem slalomu grebel po skalah .n skupaj s sproženim, kamni kolazpriletel na spodnje police, ki sekajo steno cez vso širino. Ali pa bi se razbil ob ostrihskalnih robovih na dnu stene in obležal spodaj na meliscu.^Ovca pa je le zateglo klicala svojo čredo, ki se je pasla nekje na sončnih obronkihgora in hidila Po polici sem in tja v nesmiselnem begu.se ie hitro stopil, le v kotanjah senčnih bregov je leza ves dan Mokre travne bilke so97 se na soncu dvigale, iz zemlje je izparevala dišeča vlaga. Tu m tam je odtrgala sop

trave z zelene police. Proti večeru sta ob steni priletala dva krokarja in obračala svojiveliki glavi na vse strani.'Naslednji dan je bil miren in tih, že zgodaj je nekje iz doline slišala človeškečrede^Z3Vr V s o n č n oJ' utr0 -glasoveBla 9 veter J'e včasih prinesel oddaljeno zvonjenjeS povešeno glavo je stala sredi police in prisluškovala goram. Potem je dolgo strmelanavzgor, kjer so travnati šopi viseli čez rob stene. Na levi strani, tik pred koncempolice je opazila, da stena ni tako gladka. Drobne razčlembe je nudila poševna zajedaiz katere je poganjalo nekaj revnih šopov trave na plitvi ruši prsti, ki jo je dež spirals pobočja. Nekaj časa je opazovala rob stene in prisluškovala oddaljenim glasovomPotem se je nenadoma pognala navzgor v zajedo. Vzpela se je na zadnjih nogah, da jedosegla ozko poličko. Počasi se je potegnila navzgor. Parklji so se ji zarili med drobljiveskale, zadnji nogi sta ji opletali po zraku in praskali za najmanjšimi razčlembami, vsazvita in napeta se je skobacala navzgor, da je stala na ozkem stopu, tesno privitak steni. V tem negotovem položaju se je dvignila na zadnjih nogah, počasi, tesno obsteni, da so se JI volnene niti ujele v drobcene skalne razpoke. Zagozdila se je v zajedoPod nogami se ji je odkrušilo nekaj kamnov. Padli so na polico in se zakotalili čez robv prepad Nikamor vec se ni mogla premakniti v tem položaju. Nekaj časa je takovisela nad polico na pol poti do vrha. Potem se je krčevito zagnala navzgor proti robustene pa so JI zadnje noge spodrsnile, da je v prazno zabrcala po zraku, podrsala je poskalah in zadnji trenutek se je pognala v stran, da se ne bi prevalila čez rob policebpet je dolgo tavala po robovih svoje pasti in teptala travo. Lizala je roso in odtrqalanekaj šopov trave. Bila je precej lačna. Začela se je pasti. Pomikala se je sem ter tjapo svojem pašniku in iskala sočna zelišča in slastne grižljaje. Opoldne se je umakni av hladno senco previsa, prežvekovala, odganjala muhe in počivala. Pred večerom iestrmela 0 p?ek a stene° VeS 9 S0Ve Begala je po'travi ' 9 lasno ble J' ala - Potem pa topoPohojena trava se je le počasi dvigala.K,, d a n - J^ b| i '°0b ' a 5 n .°- - ne prevr °če. Nobenega glasu ni čula. Le oddaljen, nedoločjeter tja in, se pasla " Zda J J' e tr 9 ala ^di bolj raskavein suhe bill e Včasih se je nenadoma pognala v steno ali pa se je spustila v begajočekroge in iskala izhod. Proti večeru sta jo prestrašila dva krokarja. Priletela sta nizkoskoraj do police, potem pa ju je veter dvignil visoko proti grebenu. S tihim plahutanjemkril sta letela mimo.I S L L 0 m 'n® va '' dnevi. V tisočerih krogih je prehodila polico, steptala je bilke incvetove v plitvo ruso. Bolj ko je bila lačna, bolj je tekala po svojem paSnlku. Travnatapolica je postala temna od prsti.Ko je deževalo, se je nabralo na polici polno blatnih mlakuž. Slastno je pila iz temnihS - n [ a je sem ter tja, ter mešala kratke pogrizene bilke z blatom in s svojimiS ^ n K ^ S 1 6 ? re ?'!| 1e in čebulice so ležale po blatu. Prst je z vodo odtekalad °- lge 'X T n sIedi po sivih?skalah " V b,atu s ° * a "jo ostajalisledov, parkljev, k. jih je počasi zalivala umazana voda. Stegovala se je s police v stenon iz drobnih razpok pulila ostre travnate bilke. Vedno dlje je stegovala vrat in z izbuza - maf ? ovi £cvetovi - Nič več se ni oglašala" in klicala s svo£mžalostnim blejanjem Včasih je kot ponorela divjala po ozki polici, potem pa je do qoi S l l l l . " : i ^ S S " ^ ^Strdi ' a V Um8Zane Š0Pe 'I S i T J ! P^dla rumen svišč, ki je trdno zasidran rasel iz razpoke visoko nad polico.roTe nafslajli o Š 'S ° ""Potem je obležala sredi police na črni9renkiprsti.trpki 'S3j ni nU J n0 'Zdaima J'°Ves dan se skoraj ni premaknila. Ležala je na boku, le včasih je še dvignila glavoV njenih motnih oceh se je kdaj pa kdaj zableščalo sončno nebo Kadar se je zganMa'se je okrog nje dvigni roj muh. Nekaj časa so se vrtinčile po zraku, nato pa spetki 36 je ,sunkovitoS L nn a r l n t m k °- Uh 'dvigal in padal, plezale so po MP ?ankihmočnih nogah, okrog oci in po svetlem gobcu.POl w?P^etela krokarja. Veter ju je neslišno dvigal, da sta lahkotnolebdela nad pobočjem. Včasih jih je priletelo več. Nekaj časa so se sp eletavali potempa izginili neznano kje nad grebenom. »preietavau, potemS ž ^ J S l ^ v S 3 priSta L a , ? a r n 0b , u p ? lice - je tih, oblačen dan, od zahoda so sesun^vlto ohr^ala'rfnu'0blakl -P "J ete a v S , ta S tihim P'ahutanjem kril. Mežikala sta,krila^ onlPtS n n a * Pf^opala. Veter ju je pehal čez rob, da sta razprostiralaIn StSJSS lr P JLnrn kl ti® dv| 9 a ' a nad polico in se spet spuščala z iztegnjenimi nogami"K'T, 1 kremplji Nad steno jih je krožilo še več. Spreletavali so se v vetru, ki jeJnekje od daleč prinašal glasove zvoncev.BiIIz črne prsti je ponovno poganjala trava in tudi nekaj cvetov je bilo vmes. 98

LJUDSKI PESNIK IZPOD ROGATCADR. ANTON ŽUNTARLe kdo v Lucah ne pozna Antona Mlačnika-Tončka! Radi ga srečujemo na vasi, še rajeposlusamo njegove pesmi, za katere sam piše besedila in glasbo. Zlasti nam, planincemzveni njegova pesem prijazno in domače.Rodil se je 21. 4. 1934. na Gričerjevem pod Rogatcem. Osnovno šolo je obiskoval v Lučah,nato pa se je vpisal na realno gimnazijo v Ljubljani. Med mestnimi zidovi pa ni imelobstanka. Pesem gozdov ga je zvabila nazaj med domače hribe. Zaposlil se je kotgozdni delavec. Starega 24 let ga je doletela nesreča. Z zlomljeno hrbtenico je obležalpod podrtim drevesom. Trpljenje slabiče stre, močne pa napravi še močnejše. TončkaJ6 JSlla Inu ji n ,tesala -ver| dar je vzdržal in po dolgotrajnem zdravljenju zopetshodil. Poslej se je še bolj zapisal goram in gozdovom. Svojo ljubezen do narave iezačel oblikovati v verzih, ki jim je dodajal še melodijo.Z glasbo se je srečal že kot otrok, saj so oče in vsi strici igrali na citre. Tudi sam se jekmalu navdušil za ta čudoviti instrument in se ves predal glasbi. Z bratom Jožetomin bratrancem je ustanovil vokalni kvartet »Veseli planinci«. Fantje so nastopali naštevilnih prireditvah po Gornji Savinjski dolini, dvakrat pa tudi na Radiu Ljubljanav oddaji »Pokaži, kaj znaš«, kjer so za svoje petje dobili nagrado strokovne žirije.Prve pesmi je Tonček napisal že pri vojakih. Rodilo jih je neizmerno domotožje podomačem kraju. Pozneje pa je v svetlih poletnih nočeh prisluhnil, kaj prepeva Savinjamed skalnimi čermi, kaj šepeče veter v krošnjah dreves, kaj riše mesec po slemenihgora. Nastala je pesem »Pogled z Raduhe«, ki je v Lučah in okolici skoraj že ponarodela.Tam kjer Raduha prekrasnavsa ponosna, veličastnapod oblake mi kipi,kjer se v soncu sneg blešči,tam kjer teče mi Savinjain me na mlade dni spominja,tam leži mi rojstna vas —mojih dni mladostnih kras.Raduha ti veličastnakako si ti planina krasna!saj iz tvojih se pečin,odpre pogled na sto planinširom te slovenske zemljein še daleč preko meje,kjer prebiva naša kri,kjer rod slovenski še živi.Ponosno zrem v te planjave,ki kipe tja gor v višave.V dalji priča očak Triglav,da naš rod je čvrst in zdrav.Vsak se tega naj zavedain vedro naj v bodočnost gleda.Ponosno kot Triglav stoji,slovenski narod naj živi.Travnikom in gozdovom po naših hribih je ostal zvest. Zanj so to posvečeni kraji,v katere naj vstopajo le poklicani, le tisti, ki svoja srca polagajo na oltar materi Naravi.'Iz duše mu je vzkipela pesem »Savinjskim planinam«, v kateri je med drugim zapisal:Predrage savinjske planine,o ljubljene moje gorevselej, k'dar kol' vas obiščem,radostno je moje srce.Oj ljubljene moje planine,le ve ste življenja mi kras,med vami bogat sem in srečen,zato naj živim le za vas!

Jn takrat, ko bodem za vselejvzel od prijateljev slovo,ko oči bom za vedno zatisnil,in legel bom v črno zemljo,takrat zašumi naj mi slednjičšum pesmi Savinje globinin grob moj naj skromni krasijocvetice s savinjskih planin.Že od rane mladosti so mu skale jeklenile voljo, planinsko cvetje pa mu je mehčalosrce. Na Rogatcu, kjer je kot otrok pasel ovce in kjer je pustil svojo mladost, je pogostoobčudoval nežne avriklje in si želel, da bi lahko vedno ostal med njimi. To pravi tudi vpesmi »Skriti cvet«:Tam v strmih pečinahsem našel cvetlico,osamljeno rožo,ki skrita je vsem.Tončku pa pomeni ta cvet še mnogo več:čeprav nimaš srcain ne znaš ljubiti,čeprav nimaš ustnicin ne govoriš,vendar ti edinasi moja ljubezen,po tebi mi vednosrce koprni.Le tukaj pri tebi,nedolžna cvetlica,pri tebi najrajšibi vedno ostal,saj tukaj edino,na vsem širnem svetuzares bil bi srečenjn vedno vesel.Takšen je Tončk izpod Rogatca. Nežen in zasanjan je kot samoten planinski cvet, kotškoljka na morskem dnu, ki »v biser je stisnila svojo vso bol«.POPRAVKI K PV 1980/1V članek dr. Franceta Malešiča »Prvi obiski Grintovcev« (PV 1980, 1) se je vrinilanapaka. Na strani 6 v opombi 8 pod črto je napačno navedeno ledinsko ime Bavančaštacunarca. Pravilno je Bavanča štančarca, kot je zapisano že v članku »Krajevna imenav Grintovcih« (Gore in ljudje, 1946).Vlasto KopačNa str. 40 je pomotoma izpadlo avtorjevo ime pod člankom »Janko Sicherl osemdesetletnik«.Avtor članka je Tine Orel.OBVESTILO:Namesto vencev na grob Lilijane Avčin so v sklad Planinskega Vestnika darovali:dr. Miha Potočnik 1000 din, arh. Vlasto Kopač 1000 din, Tine Orel 1000 din.

VALENTIN HODNIK,PLANINSKI SLIKAR (1896-1935)BEBA JENČIČ... kar svetla zarjazlati z rumenmi žarki glavo trojnosnežnikov kranjskih sivga poglavarja.Bohinjsko jezero stoji pokojno.(France Prešeren: Krst pri Savici)Na pobudo Planinskega društva Kranj smo pred petimi leti v Gorenjskem muzeju vKranju pripravili razstavo »Naše gore«, ki je prikazovala zgodovinski pregled upodabljanjavisokogorskega sveta od začetka 19. stoletja do danes v oljni tehniki, pasteluin akvarelu. Že ob zbiranju gradiva se je pokazalo, da so gore s svojimi gmotami,previsi, skalami, predvsem pa z različnimi možnimi inačicami upodabljanja pritegovaleštevilne slikarje in grafike. Mnogi med njimi so s svojim slikarskim razvojem vpliva jin še vplivajo na mlajši rod slikarjev, vendar so nekateri med njimi, ki so se posvetiliizključno upodabljanju gora, danes skoraj pozabljeni, njihova dela pa znana le nekaterimredkim poznavalcem, zlasti redkim ljubiteljem — planincem visokogorskega sveta Medte slikarje sodi tudi Bohinjec Valentin Hodnik. Za obletnico Planinskega društva Kranj,ki slavi že 80 let svojega obstoja, smo pripravili razstavo z izborom Hodnikovih 6e\.Valentin Hodnik, po domače Bavant, se je rodil 1896. leta v Stari Fužini Odraščal jev številni kmečki družini ob Bohinjskem jezeru in v zavetju vrsacev nad njim. Prvi L ki jeopazil njegovo nadarjenost in veselje do risanja, je bil naducitelj van R.htars.c izSrednje vasi. Na njegovo pobudo in s finančno pomočjo drugih je mladi Tinček odšelv Ljubljano na obrtno šolo (1909—1914), kjer je bil učenec prof. A Repica. _Že iz časa ljubljanskega šolanja sta ohranjeni dve kolor.rani risbi, ki kažeta vplivvesnjanov in Hodnikovo zanimanje za narodnopisno motiviko. Z deli je mladi Hodniksodeloval tudi na XIV. umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 19 7. Tako se jetu seznanil z deli tedanjih vodilnih slovenskih slikarjev in kiparjev Jakopiča Jame,Sternena, Dolinarja, Franke ta, Gasparija, Klemenčiča, Smrekarja Šantla Vavpotica indruqih V tem času in vse do odhoda na akademijo so njegova dela pod vplivom takoimpresionstov kot tudi vesnjanov. Za svoja dela izbira značilen secesijski format,motivno, kompozicijsko in izrazno pa navezuje na obe prej omenjeni vodi ni smerinašega slikarstva. Takšna je oljna podoba »Breze« iz leta 1918, kjer se odraza prevladujočaimpresionistična manira. na podobi »Gorenjka v narodni nosi« iz 1920 leta papoudarjanje narodopisne motivike. V nekaterih svojih slikah iz tega časa jeposkušal bolj ali manj uspešno združevati zlasti pridobitve impresionistov, ko obravnavaosvetljene, poudarjene gorske motive, medtem ko nenaglaseni, osenčeni del.ostajajo še na ravni, ki je značilna za predimpresion.st.cno slikarstvo.Leta 1921 in 1922 je preživel Valentin Hodnik kot študent Akademije za umetnost inumetno ob rt v ZagUS, kjer sta mu bila profesorja Kovačevič in Vanka. Po ohranjenihskicah in risbah je moč ugotoviti, da se Je trudil pri risanju figure, ki mi. n.posebnoležala. Njegove f gure so pojmovane kiparsko, so trde in večkrat celo okorne -Vendarpa v nekaterih skicah zaslutimo že ekspresionistične tendence, k« so prevladale v izrazitem,pretresljivem lesorezu »Bolečina«.

Hodnikov Triglavs severno stenoZaradi težkega gmotnega položaja se je vrnil nazaj v Bohinj, nadaljeval svojo začrtano,pot v slikanju gora in okolice Bohinja, večjega vpliva zagrebške šole pa poslej niopaziti. V njegovih številnih slikah prevladujejo gore, ki jih je upodabljal predvsemrealistično, z razpoloženjskim pridihom. S potezo čopiča poudarja vsako skalo, razpokonatančno podaja spreminjanje svetlobe in sence tako na skalnih gmotah kot na mehkihpartijah snega in ledenikov. Njegovo slikarstvo tega časa kaže na dokaj mehko modelacijoskalnih gmot z realistično upodobitvijo gorskih vrhov in okoliške krajine. Sčasomapreide pri upodabljanju gorskih motivov v izredno značilno, rahlo stilizirano oblikovanjeskalnih gmot, v sestav svetlih in temnih partij z omejeno barvno skalo.V tem času se je tudi aktivno posvečal planinstvu in kot tak sodi med popularizatorjeplaninstva v Bohinju. Že leta 1919 je skupaj s prijateljem prof. Jankom Ravnikomzgradil pot iz doline Voje čez Vrtačo na Triglav, ki jo danes številni planinci poznajopod imenom Ravnik-Hodnikova pot. Poznal je gore v različni dnevni in letni luči, v časujasnega ali viharnega neba, v igri lahkotnih meglic ali težkih grozečih oblakov. Podobetega časa poudarjajo trdoto gora in neko posebno- ekspresivno moč; slikarjevo življenje 102

Triglav s soseščinoizpolnjuje odrekanje, bolezen in dokončno izgubljeno upanje, da bi se mu izpolnila željapo nadaljnjem šolanju in slikarskem izpopolnjevanju v svetu. Tako je ostal v Bohinju,kjer je neumorno delal in v svoja dela vnašal svoje neizpolnjene želje in sanje. Zatovrhove gora ali tišino Bohinjskega jezera ali samotni planšarski stan preveva tihaspokojnost, barvna skala postaja svetlejša, obrisi gora in panorame izgubljajo svoj trdi.izraz.Na številnih planinskih poteh je Hodnik ustvarjal akvarele in mnogo fotografiral, vskromnem ateljeju pa je te svoje zapise in doživetja prenašal na platno. Le redko jeHodnik upodabljal figuralne kompozicije, kolikor pa jih je, so motivno vezane na narodopisnomotiviko, ki so jo zastopali vesnjani.. Figure so večinoma postavljene negotovo,so okorne in neokretne. Zanimive in s precejšnjo mero humorja so tudi barvne risbe —ilustracije življenja ob Bohinjskem jezeru, ki jih je izdalo Prometno društvo za Bohinjpo začetku leta 1930. Akvareli, ki so nastajali v naravi, so zapisi določenega trenutka,medtem ko je nekatere gradil z izredno natančnostjo in imajo predvsem dokumentarnovrednost (motivi iz Stare Fužine, pogledi na Bohinjsko jezero).Nekatera dela, ki jih je Hodnik ustvarjal v zadnjih letih vse do tragične smrti leta 1935,kažejo doslej še ne doseženo pretehtanost, kompozicijsko trdnost in hkrati popolnobarvno usklajenost oziroma uglašenost. Hodnikov opus, evidentiranih je prek 230 del,oziroma 229, ker je akvarel — Motiv iz Zagreba — last prof. J. Ravnika, na razstavi'neznano kam izginil (izjava prof. J. Ravnika), je izredno številen in raznolik: od oljakvarelov, risb, skic in raznih drugih priložnostnih del. Vendar pa je ostal slikar —'krajinar. V številnih oljnih slikah je prikazal lepoto Bohinjskega jezera in okoliškihgora: Pršivca, Vogarja, Planine na Kraju, Sedmerih triglavskih jezer, neštetih pogledovna Triglav, Tosca, Mišelj vrha in drugih, v mirni zasanjani zimi, mogočni večerni zarjiali krutem divjanju viharja. Prebil se je torej nad dokumentarnost gorskih vršacev okrogBohinja, doživljal ta svet v osebnem pesniškem razpoloženju, pojmoval goro kot simbolin se pogosto enačil z upodobljenimi motivi. Čeprav žal ne poznamo njegovega celotnegaopusa, kljub številnim slikam brez izrazitejše likovne vrednosti, pa z nekaterimideli vsekakor sodi med tiste slovenske slikarje, ki so na svoja platna umetniškopovzdignili naš gorski svet. Tudi zaradi tega so lastniki Hodnikovih del tako močnočustveno navezani nanje. Sodili smo, da je zaradi tega razstava izbora Hodnikovegaopusa potrebno kulturno dejanje.

Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji razstave: Kulturni skupnostiSlovenije, Kulturni skupnosti Kranj in Planinskemu društvu Kranj, ki so nas podprlipri razstavi in nam omogočili izdajo kataloga. Posebna zahvala pa velja vsemštevilnim lastnikom Hodnikovih del, saj smo le tako lahko evidentirali njegov opus terpripravili razstavo.IN MEMORIAMKaj je pravzapravto življenje?Ali resnica?Ali so sanje?In ali je rojstvores začetek?Ali nadaljevanje?(T. Kuntner)MarjanAljažMarjan si takih vprašanj ni postavljal, saj je polnnačrtov trdno stal sredi življenja, spraševali pa smose tako njegovi prijatelji ob preranem grobu. Nesmiselnanesreča je vzela moža mladi ženi, očetanerojenemu otroku, sina materi, dragega prijateljaalpinistični in planinski druščini.Njegova velika ljubezen so bile gore. Leta 1972 jez uhojenih planinskih poti prišel pod stene in se zvsem žarom zapisal alpinizmu. Vsak je rad plezal stihim, skromnim in zanesljivim tovarišem. V domačihgorah je preplezal prek 100 smeri vseh težavnosti,poznal je tudi francoske, švicarske, avstrijske,italijanske gore. Svoje gorniško znanje pa je s pridomuporabljal tudi kot alpinistični inštruktor, kotvodnik na številnih izletih planinskega društva.Koliko poti je ostalo za vedno neprehojenih na potitvojega življenja, Marjan? Kar ne moremo verjeti,da je nekaj premagalo njegovo voljo — živeti.Marjan, izgubili nismo le tebe, s teboj je odšel tudikošček nas. Vedno nam boš manjkal na naših poteh.Tvoji prijateljiČlan AO pri PD šmarna gora, se je smrtno ponesrečil na delovnem mestu dne 26. 6. 1979.FRANC SLUGA — je bil rojen 28. septembra 1941 v Slovenskih goricah kot sin kmečkihstaršev. Šolo je obiskoval v Desterniku pri Ptuju. Ze mlad je prišel na Jesenicev Železarno za delom. Tam je imel prijatelje in začelo se je njegovo življenje v okolju,ki je značilno za železarno, za delavca v železarni. Bil je v poklicni gasilski brigadiin je imel ob svojem vsakdanjem delu tudi dovolj priložnosti za opazovanje življenjav svoji okolici. Najprej ga je seveda pritegnilo okolje, v kakršnem je pač bil. Pa netisto mrtvo, z železjem, z visokimi plavži, transportnimi trakovi, vročino in dimastobleščavo, ki je največkrat zakrivala široka in zanimiva obzorja gora. Opazovanje življenjaokoli sebe mu je počasi porodilo željo, da bi vse to, kar se dogaja, tudi ustavil,spravil na trenutek tisočinke sekunde in tako to gibanje, rast in zamiranje ohranilprihodnosti. Kaj je bolj prikladnega za tako željo kot — fotografski aparat. Z njim jezačel prav kmalu in prav kmalu se je pokazalo, da ima za fotografijo tudi — smisel.Po motive je najprej šel v železarno samo, med tovariše ob delu, potem so ga začelepritegovati panorame, pokrajina, tista še neomadeževana, prvobitna, čista... Vednopa se vrača k tovarišem ob delu in če vse to povežemo skupaj, dobimo izredno zanimivfotografski opus, ki kaže na svojstveno usmeritev tega fotografa-samouka, za katero 104

MARKA, JANEZA IN MIRANAZDAJ NI VEČ . . .q decembra lani so se na mežiškem pokopališču številni prijatelji in svojci posloviliod treh a^nistov S ki so izgubili življenje na področju Mont Blanca: Milana Kolarja, 25,Janeza šešlja, 24 in Mirka Goloba, 18. , 7o .. .Alpinisti so šli na pot 31. oktobra. Vrniti pa bi se bili moral, do 7. novembra. Za njim.StoreJTmese^^tSalonaporno iskanje, v katerem so sodelovali gorski reševalci inumfflimmiin prijateljstva v ljubezni do gora. .Samo nekateri s svojo vztrajnostjo, voljo in s posebnim pogumom dosegajo uspehe. V.leBBBBBSZdafnas stiska žalos«. čutimo nabije obžalovanje. prav vsi tu v Mežici, v ravenski—* — 1 - težkih in - aitežiihr k t l v r ^ ki prihaja za teboj. .„ tako tvo )ekratko življenje ni bilo zamanJnez in najmlajši Mfstene naših vršacevmoremo celo že misliti, da se ^ n j ^ z njo ^ t i -tiv^^ne.^skani gorskisvet, da prihaja na j.lmsk. trak nekaj takih Peg^ 0 V V izpovedovanja. , „ki predstavljajo svez.no, novost in m^nost neucrpneg p d v s e m zat0l ker ze i.ki j0 za Jesenice predstavljaSffS.aJavnos^eFranca § Korganizacij v Beogradu), potem^ P / ^ . ^ ' 6 ^ ^ ^ " Sisku tam je prejel pn/o nagradoplaninska pot) in tudi po razstavah doma vs »v ^ , aket0 zaza temo Jeklo in nafta), v Kragujevcu na Jesenicah, ko je^ J J kjer je , eta 197 9barvni diapozitiv in bronasto plaketo « ja| e v Franciji leta 1972. vrazstavljal slike f.n^e.Pozna g a t ^ d , S n ^ a 1 9 7 1 . 'sodeloval pa je tudi pri raz-^su tr plan1nske^ zveze S^ove^je z^ fotografijo ob 200-letnici Triglava. Preje, je tedaj105i l a S S ^ ^ e r S triglavskega pogorja, založba MK. Ljubljana.

LTu l i C o 0 dn1n S f/Sr i ! la KM rhU V naŠem al P inizmu -T oda narava je dala človeku samoJe b,la za vasmaga^Mn osvojilimo 9 očna tu J a 9 ora . M ni dovolila, da bi jo pre-7H«i tli l U ', d ° ma me , d na ? imi Planinami, gorami, ki ste jih ljubili... Nemi in tihotnida bi hili nh tP^r?V , ale ;SkUp . aj 2 n , jimi vas bodo varovali Prijatelji, tovariši, ki so prišli'Zv mir in počitekm Z^ ^Vaml da V9S'P° s P re i° "a zadnji poti, nagotiKOČNA JE ZAHTEVALA NOVO ŽIVLJENJEPrispeli smo na Jezersko. Gore so se nam pokazalevse ozarjene z jesenskim soncem. Lepe so. Strmimoobčudujemo jih. Ne čudimo se več, da so Miranazvabile medse. Počasi gremo proti češki koči innaprej na Kočno. Ob obletnici Miranove smrti smona mestu, kjer je zdrsnil v smrt, pritrdili drobnovponko, na kateri piše: 25. 3. 1960 MIRAN SMERDEL18. 11. 1978.Bil je poln energije, poln poleta, razigranosti. Bilaga je ena sama mladost, še dan poprej je Miranbmerdel, dijak 4. letnika brežiške gimnazije, veselohitel z majhno torbico iz jeansa čez ramena v šolopa v telovadnico, na bazen, igrišče... Bil je dobersmučar, igralec namiznega tenisa, planinec. Te svojesposobnosti je že prenašal na druge, mlajše od sebe.Trenira je skupino pionirjev v smuku in kotmladinski planinski vodnik vodil skupine mladih planincevpo Savinjskih in Julijskih Alpah. Miran jepoleg športa glasbe in knjig, ljubil posebej gore innaravo. Visoki vrhovi, nedolžne planike, modri svišci...Kočna si je prisvojila Miranovih osemnajstihlet...Jožica Vogrinec

JOŽE SVETINA — 70-LETNIKMalo je planinskih društev, ki se lahkopohvalijo s takšnim članom, kot je našJože Svetina. Neutruden planinec, poznavalecnaših gora, zapisovalec življenja indogajanja v našem društvu, tovariš v pravemsmislu besede, skratka človek, ki šedanes pri 70 letih ni sedel za zapeček,pač pa neutrudno opravlja svoje delo kottajnik PD Javornik-Koroška Bela.Jože se je rodil 22. januarja 1910 na Javornikuin ga ni zapustil vse do današnjegadne. Njegova življenjska pot je potekalatako kot pot večine proletarcev v industrijskihkrajih. Tedaj ko je odraščal, delavskimladini ni bila odprta pot v šole.Čas med obvezno osnovno šolo in 18. letomje bil navadno izpolnjen z učenjemkaterega koli obrtniškega poklica, večkratbrez perspektive, da bi ta poklic postaltudi življenjski cilj. Želje večine mladih sobile usmerjene na zaposlitev v tovarni,ki je bila tedaj last Kranjske industrijskedružbe. Tudi Jože je šel po tej poti. Želeta 1928 se je zaposlil v Železarni in vsedo konca leta 1953 valjal jeklo v enem izmednajtežjih obratov, tj. težki progi, natopa do upokojitve opravljal delo analitikadela-normirca. Kljub takemu delu pa mu jeostalo še vedno dosti energije. V družbenemživljenju se je udejstvoval kot pevec,dramski igralec, športnik. Že v mladihletih je bil velik ljubitelj planin. Ne samo,da je v planine rad zahajal sam ali z ožjo107 družbo, bil je vedno tudi pobudnik začim večjo množičnost v planinstvu. Čutilje, da je delo treba organizirati, zato seje vključil med jeseniške skalaše. Jedober poznavalec in ljubitelj planinske florein še danes rad pove, za kaj je dobra ta aliona planinska roža.V PD Javornik-Koroška Bela se je vključilže takoj ob ustanovitvi I. 1947. Že v prvihletih je bil izvoljen v UO, kjer je nekajlet opravljal dolžnost propagandista. Vednoje bil med tistimi, ki jim ni bilo mar nečasa in ne truda za obnovo planinskih potiin koč. Ko je društvo I. 1955 potrebovalotajnika, je brez pridržka prevzel to dolžnostin jo opravlja še danes. Mnogo številkbi bilo, če bi želeli navesti, kakšenje bil obseg tajniškega poslovanja v tejčetrtini stoletja. Koliko dopisov je šloskozi njegove roke in koliko odgovorov,pojasnil, poročil in zapisnikov je v temčasu sestavil, spisal in odposlal. Vzornovodena kronika bo ohranjala zgodovinonašega društva našim zanamcem. Njegovodelo pa ni bilo omejeno samo na tajniškopodročje. Nasprotno. Lahko trdimo, da vvseh 32 letih društvenega delovanja nibilo akcije, proslave ali prireditve, pri katerine bi našli našega jubilanta kot organizatorjaali aktivnega delavca pri izvedbi.S svojo razsodnostjo, vztrajnostjo še danes,pri 70 letih užene v »kozji rog«marsikaterega pretiranega »superplanipca«,ki ne zna razporediti svojih moči.Vrhovi, visoki tudi nad 2000 m, niso Jožuše nikakršen problem.Njegovo delo v planinstvu pa ni ostaloneopazno. Zanj je dobil več priznanj, odkaterih predstavljata vrh zlasti znak PZSin zlati znak PZJ. Tudi mi se pridružujemonjegovemu jubileju z željo, da še dolgo letostane med nami tako delaven, kot je bijdoslej. Njegova energija in življenjska močpa naj še naprej usmerjata njegove koraketja, kamor ga je vseskozi vleklo srce —v naravo, na planine, med ljubitelje cvetjain gora, v najbolj skrite kotičke naše ožjedomovine.Prijatelji planinciJavornik-Koroška BelaMDO PRIMORSKE42. posvet26. oktobra so se delegati PD Primorskezbrali v Mladinskem planinskem domu Kekecnad Novo Gorico na svoj redni jesenskiposvet. PZS sta zastopala predsedniktov. Tomaž Banovec in dr. Peter Soklič,11 PD je poslalo po enega ali dva delegata,le od PD Bovec, Cerkno, II. Bistricain' Podbrdo ni bilo delegata. Zal se tudi

predstavniki zamejskih PD Trst, Gorica inČedad tokrat niso udeležili posveta. SamoPD Cerkno je opravičilo odsotnost svojegadelegata.Ker od 15. oktobra do 15. novembra 1979poteka v tolminski občini javna razpravaza in proti gradnji HE Kobarid, so se tudidelegati tega posveta vključili v to razpravo.Po krajši razpravi so ponovno potrdiliže znano stališče PZS, ki je naslednje:»Po sklepu skupščine PZS je slovenskaplaninska organizacija povedala svoje mnenjeo gradnji HE Trnovo leta 1966 in znovaleta 1971 o gradnji HE Kobarid. Obemagradnjama PZS iz mnogih razlogov nasprotuje,ker bi bili nepopravljiv poseg v naravozaradi te razmeroma kratkotrajne koristiin ker je prepričana, da se ZgornjaSoška dolina da koristneje uporabiti v turističniizgradnji. PZS se zavzema za to,da se poveča nacionalni napor za pomočv turističnem in drugem gospodarskemrazvoju Zgornjega Posočja, vendar brezusodnih posegov v njegove enkratne naravnelepote tako, da se spoštujejo načelavarstva narave in okolja pri vsakemnačrtovanju in vsaki veliki ali majhni gradnji.«(Objavljeno že v PV 1971/7 str. 321.)V zvezi s to zadevo so planinski delegatiizrazili posebno zaskrbljenost zaradi ambicij,da bi se na Soči sčasoma zgradil»zaključen sistem hidro-central«, ki bi vodovjeSoče in večjih pritokov v celoti izkoristil.To pomeni, da ne gre le za HEKobarid, pač pa potem vsaj še za 3 podobneHE in še za HE Dolenja Trebuša naIdrijci, s katero bi bil idrijsko-cerkljanskidel praktično ločen od Tolminske. Vse tevelike zajezitve na Soči bi to reko bistvenodegradiralo, hudo prizadelo ribji zarodv njej in v dokajšnji meri povečalo vlažnostozračja, ki je v tolminski kotlini, odkarje jezero od Mosta na Soči, že takoznatno večja. Da bi bila Soča za vednozavarovana, so se delegati na tem posvetuzavzeli za predlog, naj se v bližnji prihodnostipripravi in sprejme zakon, ki bo lepoteSoče in Posočja zavaroval pred takimiin podobnimi posegi.Daljša razprava se je razvila ob vprašanjihgradenj planinskih objektov na Tolminskem.V zvezi s tem je bilo pri Izvršnemsvetu tolminske skupščine 7. septembra1979 posvetovanje, kjer so bila razna vprašanjavsestransko osvetljena in sprejetinekateri sklepi, ki naj v prihodnje olajšajoprizadevanja planinskih društev prigradnji planinskih postojank in gradnji tovornihvlečnic, s katerimi bo oskrba tehpostojank bolj redna in cenejša. Bovškiplaninci so v začetku leta 1979 obljubljali,da bodo čez leto pri gradnji doma na Kaninunaredili toliko, da bi bil dom v grobemže do zime dograjen. Žal teh obljubniso kaj dosti izpolnili. Večina del jim pritem ostaja še za leto 1980. Novogoriškiplaninci niso dobili gradbenega dovoljenjaza dom pri Krnskem jezeru. Po več ogledihza novo lokacijo so se slednjič moraliodločiti za tisto pri jezercu Dupla, približno2 km vzhodno od Krnskega jezera. Čene bo posebnih ovir, bi se leta 1980 gradbenadela začela na tej novi lokaciji. Kobariškiplaninci so septembra 1979 odRTV Ljubljana prevzeli v najem planinskokočo na Kobariškem Stolu, niso pa dobiligradbenega dovoljenja za novo kočo naplanini Kuhinja za vasjo Krn. Tako je tudita nova gradnja še pod vprašajem. Vsepriznanje gre tolminskim planincem, ki soleta 1978 in 1979 obnovili in povečali domna planini Razor. Čez 7000 ur prostovoljnegadela je v tem, denar pa so dobili:nekaj iz potresnega sklada tolminske občine,nekaj od PZS, nekaj pa je dalo društvosamo. Marljivo in uspešno obnavljajo invečajo svoj dom na čavnu tudi ajdovskiplaninci. PD Ilirska Bistrica je prenovilozavetišče na Snežniku, kar je bil sevedaznaten delovni in organizacijski napor.Vsa čast jim!Predsednik PD Ljubljana-matica, ki se jetudi udeležil tega posveta, je obrazložilpotek akcije za povečanje doma na Kredarici.Po razpravi je bilo sklenjeno, da boPZS cimpreje mogoče razposlala še dodatnanavodila in napotke v zvezi s tovseslovensko planinsko akcijo, pri društvihpa bodo ustanovljeni posebni odbori— štabi, ki bodo pospešili zbiranje obveznicin denarja za povečanje doma na Kredarici.Planinski šolski center Bavšica je čez poletje1979 že sprejel prve planince in jepod vodstvom mladinske komisije PZSkar lepo zaživel. V letu 1980 pričakujemoveč skupin tudi iz PD Primorske. Treba boše kaj malega dograditi in izboljšati terdo prihodnje poletne sezone urediti vprašanjeoskrbnika. Glavno delo, ki še čakanove planinske skupine, je urejanje prostora,kjer je šotorišče (izkop jarka za odvodvode, poravnavanje terena, nasaditevdreves in podobno). GO ali IO PZS bostapripravila predlog najemne pogodbe zaupravljanje tega objekta.Za koledar prireditev v okviru MDO Primorskese je treba dogovoriti vsaj dokonca leta 1979. Prireditve med letommorajo biti tako usklajene, da se jih udeležijovečje skupine večine PD Primorskein drugih PD Slovenije. Leta 1978 in 1979se je primerilo, da je bila prireditev obDnevu planincev preveč lokalna, ker seskupine bolj oddaljenih društev le te nisoudeležile. Več zanimanja morajo v prihodnjepokazati PD Primorske tudi za»Tekmovanje za Vojkov memorial«, kar pripravljaže vrsto let PD Postojna. Sklenilismo, naj to postane primorska mladinskaplaninska prireditev.Posvetovanje je bilo dobro obiskano, obravnavaloin sklepalo je o neposrednih zadevahin vprašanjih primorskih planincevin ko bodo izpolnjeni njegovi sklepi, bomosmeli ugotoviti, da je bilo še kar uspešno.Ciril Zupane 108

Levo delovni požrtvovalni predsednik PD Šoštanj Viktor KojcOBČNI ZBOR PD ŠOŠTANJŠOŠTANJob 75-letnici obstojaV Kajuhovem domu v Šoštanju se je 22.novembra 1979 ob 17. uri zbralo veliko številočlanov planinskega društva, da bi ob75-letnici društva sodelovali na občnemzboru, izvolili nove organe društva in prisluhnilibesedi Ivča Kotnika o trdem delučlanov Himalajske odprave, ki je 13. maja1979 stopila na vrh Everesta.Ob tem jubileinem zboru planinci niso bilisami. Udeležili so se ga zastopniki sosednjihdruštev, predstavniki telesno-kulturneskupnosti iz Velenja, občinske konferenceSocialistične zveze, občinskegakomiteja Zveze komunistov, predstavnikiKrajevne skupnosti in družbenopolitičnihorganizacij Šoštanja. Občnega zbora se jeudeležila tudi Milka Stegnar, žena častnegačlana društva, meddruštveni odbor planinskihdruštev sta zastopala Adi Vidmajerkot predsednik in Franci Ježovnik kottajnik. V imenu Planinske zveze je bilnavzoč Marjan Oblak.Občni zbor je začel predsednik društvaViktor Kojc. V svojem govoru je med drugimrekel: Planinsko društvo Šoštanj jebilo sedma podružnica slovenskega planinskegadruštva. Ustanovljena je bila 5. marca1904.Prvi predsednik te male šaleške podružniceje bil učitelj Ivan Koropec. tajnikIvan Lukman, blagajnik Vinko Kolšek; nadan ustanovitve je podružnica štela le 12članov, za delo so prijeli vsi. Vzdrževaliin markirali so planinska pota na Kozjak,Goro Oljko, Smrekovec in Uršljo goro tjado venca Mozirskih. Večina teh poti društvooskrbuje še danes, nekatere pa somed svoje obveznosti vključila novoustanovljenasosednja društva.Prva svetovna vojna je društveno življenjezavrla, a leta 1919 je društvo zaživelo inje tedaj štelo 41 članov in leta 1929 ssvojim uspešnih delovanjem doseglo praviprerod. Tedaj se je ustanovil poseben odsek,katerega članstvo je gojilo zimskešporte, predvsem pa turno smučanje. Vletu 1931 je društvo postavilo razglednistolp na Špiku vrh Kozjaka (Čarfov stolp)in pričelo z obnovo koče na Smrekovcu,ki je bila dograjena 3. septembra 1933.Koča je imela 30 prenočišč. Poimenovanaje bila po zaslužnem predsedniku LucuKoryckiju, ker pa je v času NOB bila kočazavetišče prvih revolucionarjev šaleškedoline, jo je okupator požgal. Prvi predsednikPD Šoštanj po osvoboditvi MaksDvornik si je prizadeval, da bi kočo nastarih temeljih ponovno postavil, pa niuspel. Nekaj let kasneje pa so planinci izČrne dom na Smrekovcu obnovili in gaupravljajo še danes. Planinsko društvo Šoštanjpa je postavilo novo planinsko postojankona Slemenu v Šentvidu. Predsednikdruštva je bil tedaj Andrej Stegnar, zgradnjo so pričeli leta 1951, že 21. septembra1952. leta pa je bil dom dograjenin slovesno izročen svojemu namenu.Andrejev dom — poimenovan po Andreju

Stegnarju — se je dobro uveljavil. Članstvose je iz leta v leto večalo, tako daje imelo društvo leta 1964 že 713 članov.V letu 1963 je bil ustanovljen alpinističniodsek, iz katerega je izšlo veliko znanihalpinistov, saj so ti dosegali izredne uspehev evropskem in v svetovnem merilu.Na občnem zboru društva 2. septembra1975. leta je bil sprejet sklep, da se planinskidom z inventarjem prenese v lastkolektiva Tovarne usnja Šoštanj. Temeljitaadaptacija Andrejevega doma na Slemenuje olajšala oskrbo postojanke. Dobila jetudi telefon, v kratkem bo v njej svetilaelektrika.Društvo goji izletništvo, pohode po planinskihpoteh in transverzalah, starejšičlani pa se redno udeležujejo avtobusnihizletov. V preteklem letu so si ogledaliJasenovac, Kozaro, Jajce, Drvar in Bihač,legendarno Sutjesko, Jahorino, most inmuzej NOB v Jablanici na Neretvi in veličastnospominsko obeležje iz NOB naplanini Makljen pri Prozoru. Društvo jebilo zastopano na slovesnosti v Bohinjuob 200-letnem jubileju prvega vzpona naTriglav, na proslavi pri Šmiglovi zidanici,katere udeleženec partijske konference jebil leta 1938 tudi častni predsednik društvaprvoborec in predvojni komunist AndrejStegnar.Finančno poročilo društva izkazuje za obdobjeod 1. 9. 1975 do 20. 11. 1979, da jedruštvo imelo:prihodkovodhodkov240 544,90 din206 884,36 dinDruštvo ima skupaj 340 članov, od tega158 članov, 121 mladincev in 61 pionirjev.Udeležence občnega zbora so pozdravilipredstavniki planinskih društev, telesnokulturne skupnosti, družbenopolitičnihorganizacij in krajevne skupnosti z besedamizahvale, čestitk in najboljših željaza bodoče delo, izročena so bila društvuštevilna priznanja, pohvale, darila, posameznikompa častni znaki MDO in PZS.V imenu Planinske zveze Slovenije jeMarjan Oblak izročil društvu »Plaketo PZS«ob 75-letnici delovanja v zahvalo za delotreh generacij. Podprl je usmeritev društvenegaprograma za leto 1980 in naslednjesrednjeročno obdobje: Izvoljenimentorji naj prično s planinsko šolo poprogramu PZS, sodelujejo naj s PD Velenjein sosednjimi društvi.Sklep krajevne skupnosti Šoštanj, ki boprogram društva obravnavala kot svoj integralnidel, je za planinsko organizacijonad vse spodbudna.Pozval je društvo, da nadaljuje z akcijozbiranja sredstev in obveznic za dom naKredarici. Do sedaj je 30 darovalcev prispevalo18 280 dinarjev.Upravni odbor društva bo v naslednjemmandatnem obdobju vodil Evgen Drvaričkot predsednik, Viktor Kojc pa bo podpredsednik.Marjan OblakPlaninci ob Koči na Javorniku Foto J. Jeram

SPOMINSKI POHOD NAJAVORNIKDne 23. decembra 1943 so Nemci in domobranciobkolili 3. bataljon Gradnikovebrigade, ki je bil nastanjen na domačijipri Švercu na Javorniku nad Črnim vrhom,dobre pol ure hoje od današnje planinskekoče na Javorniku. V boju je padlo47 borcev. Nekaj so jih ujeli in v Godovicupri Idriji ustrelili.Tem padlim je postavljena skromna spominskaplošča na pročelju planinske koce.Da bi ta tragičen dogodek in žrtve za svobodone šli v pozabo, je planinsko društvoIdrija predlagala, da bi organizirali spominskipohod na Javornik in se tako poklonilispominu padlim. .Prvi spominski pohod na Javornik je bil16 decembra 1979. Kljub močnemu neurju,ki je divjalo ponoči, se je spominskegapohoda udeležilo nad petsto planincev borcevin pripadnikov JLA iz ajdovske garni-Ob spominski plošči je zbrane pozdravilpredsednik PD Idrija, Marjan Rupnik, spregovorilasta tudi predsednik občinskegaodbora ZB Idrija Ivan Primožič in predsednikmeddruštvenega odbora primorskihplaninskih društev Ciril Zupane — obaborca Gradnikove brigade.Govorili so o tragediji na Javorniku in opomenu spominskega pohoda ter s temnadaljevanja tradicij NOB na mlajši rod.Sklenili so, da bo spominski pohod odslejvsako leto v decembru.Planinci in drugi, ki so obiskali Javornik,so odhajali v dolino zadovoljni, saj so sepoklonili padlim in se ob lepem vremenunaužili svežega zraka. Po nočnem neurjuse je namreč rodil lep sončen dan.IZ DELA GORENJSKEGAMEDDRUŠTVENEGA ODBORAJanez JeramGMO je močno podprl akcijo za izdajo priročnegaplaninskega vodnika, ki jo jezačela Medobčinska gospodarska zbornicaza Gorenjsko. Planinski vodnik naj bi obravnavalobmočje Bohinja, Bleda m Kranjskegore. Vodnik naj ne bi bil obseženvseboval pa naj bi informacije v vec tujihjezikih z omenjenih področij. Za delo pritem vodniku in za povezavo z M G z zaGorenjsko so predlagali Jaka Copa, EgonaMiheliča in Marjana Šolarja.Meddruštveni odbor gorenjskih p aninskihdruštev je na tej seji, dne 21. 11. 19/9,tudi sklenil, da se gorenjska planinskadruštva priključijo akciji, če bo obenemz gradnjo tovorne žičnice na Kredaricozqrajen tudi odcep tovorne žičnice za Planikoin za Staničevo kočo. Tak sklep jebila sprejela tudi Skupščina PZS.Zavoljo tega, ker je bil v 11. številki PVobjavljen članek: Razširitev planinskega111 doma na Kredarici s prizidkom in gradnjoustrezne tovorne žičnice, meddruštveniodbor gorenjskih planinskih društev pravilnomeni, da ta članek ni istoveten ssklepom Skupščine PZS, zato zahtevajo, danaslednja številka PV objavi popravek tenapake, »ker gre sicer za zavajanje javnosti«.Meddruštveni odbor GPD je tudimnenja, da je v tej akciji potrebno okrepitisodelovanje vseh treh zainteresiranih dru§ tev _ pd Ljubljana-matica, PD Gorje inPD Javornik-Koroška Bela. Zbiranje obveznicpa teče naprej.Izvleček iz brošure Triglavski dom na Kredarici— nekdaj in danes, ki so jo izdaliakcijski odbor pri RK SZDL za povečanjein modernizacijo Triglavskega doma naKredarici, Planinska zveza Slovenije inPD Ljubljana-Matica ob podpori ZdruženeLjubljanske banke in njenih enot, zaloziloin financiralo pa jo je Planinsko društvo vKranju.(Izvleček velja kot popravek članka, objavljenega vPV št 11—79. »Razširitev planinskega doma naKredarici s prizidkom in gradnja ustrezne tovornežičnice«.)Namen in dosedanje pobudeVse večji množični obisk Triglava zahtevamed drugim tudi povečanje kapacitet terizboljšanje standarda prenočišč in gostinskihstoritev v planinskem Triglavskemdomu na Kredarici. Izbrana je variantaizaradnje večjega prizidka k dosedanjemuobjektu s 180 ležišči in 400 mesti v restavracijiter njegova funkcionalna povezanostz dosedanjim objektom. Za izgradnjoin opremo omenjenega objekta in njegovokasnejšo redno oskrbovanje je potrebnozgraditi tudi tovorno žičnico nosilnostipribl. 700 kg do Kredarice in ustrezne priključkeza Staničev dom in Planiko. Gradnjažičnice je potrebna tudi ne glede narazširitev obstoječega objekta planinskegadoma na Kredarici, ker že v bližnji prihodnostine bo več možno dobiti nosačev invodnikov konj za dostavo potrošnega indrugega materiala, ki že doslej dosegaletno približno 45 000 kg samo za Kredarico,za Staničev dom in Planiko pa sedodatnih 20 000 kg.Z izqradnjo tovorne žičnice bi se sezonaoskrbovanja teh planinskih domov podaljšalavsaj za 6 (šest) tednov oziroma bibila možna začasna oskrba tudi pozimi inzgodaj spomladi.Izvedba prizidka k obstoječemu objektuna Kredarici je zamišljena v terasastemspustu pod raven sedanjega objekta v globačona severni strani v solidni montažniizvedbi iz kovinskih, lesenih in steklenihelementov, z ureditvijo sanitarij in centralnokurjavo. Načrte je izdelal ing. arh.Kajzelj leta 1974. odtlej že tečejo priprave,izvajalec pa bo najugodnejši ponudnik.Tovorna žičnica bi bila speljana po trasi

Financiranje in dinamika izgradnjeIZ Krme prek hriba Apnenice do doma naKredarici z izstopno postajo v novem objektu.Dolžina trase je 4200 m, višinskarazlika 1520 m, predvideni pogon z dieselagregatom, nosilnost 750 kg v trajnejšiizvedbi (na kovinskih stebrih). Na to senavežejo ustrezni priključki za Staničevdom na Planiko.Za gradnjo je bila opravljena tudi že načelnalokacijska obravnava, za prizidek paje ze izdano lokacijsko dovoljenje (za žičnicoje pristojna občina Radovljica, za prizidekpa občina Jesenice). Pobudnik innosilec priprav za investicije sta PD Ljub-Ijana-matica kot upravljalec planinskeqadoma na Kredarici in Planinska zveza Slovenije.Po dosedanjih študijah in ugotovitvah jetreba najprej zgraditi tovorno žičnico, kajtinjene nosilne in druge karakteristike soprilagojene potrebam gradnje v glavnemmontažnega prizidka in kasnejšemu oskrbovanjuplaninskega doma na Kredarici terStanicevega doma in Planike. Izgradnjater investiranje prizidka in tovorne žičnicenaj bi tvorila celoto.Po dosedanjih približnih izračunih so zacelotno investicijo potrebna naslednja sredstva:_ r8K a 0d,n POtrebne— izgradnja tovorne žičnice (z obemapostajama in dovozno cesto)20 500 000 din "«>ujj.— priključki za Staničev dom in Planiko,10 000 000 din~~ RnifSfn L" rezervoar v °de na Kredarici,600 000 din— izgradnja prizidka z instalacijami (vodaogrevanje sanitarije), 26 000 000 din— oprema novega objekta, 4 500 000 din" S f S S K , dosedanjega obJek,fl 'Skupaj: 65 000 000 din.MLADINSKI ODSEKPD LJUTOMERIN NJEGOVO DELO Z MLADINOČeprav je goriškega slavčka vlekla »nazajv planinski raj« sila, ki se ji ni močupreti, nezadržna sila, ki nas žene v objemdomače pokrajine, imamo nekaj skupnegaz njim: to je naše neprestano vračanjemed gorske vrhove. Kljub temu, da vresnici prebivamo »pod trto«, se vednoznova in znova vračamo v prvobitni svetnaših očakov. Nanje nas vežejo ne le lepispomini, ne samo dražestna narava z vsemisvojimi raznobarvnimi in raznovrstnimiodtenki, ampak nekaj globljega. Pravzapravnekaj nepopisljivega. Morda je plod tegatudi naše organizirano delovanje in nenazadnje tudi ta zapis.Preveč prostora bi zavzelo popisovanjedelovanja celotnega planinskega društvaiz Ljutomera. Zato se bom omejil na tistinjegov del, za katerega mnogokrat poudarjamo,da sloni na njem prihodnostnas vseh. To je mlado članstvo. In ko takopregledujemo podatke o doslej opravljenemdelu, lahko pritrdimo zapisanimmislim in z zaupanjem gledamo v prihodnost.Da pa ne bi ostal le pri besedahbom skušal te misli tudi opredmetiti Zato ni potrebno kdo ve kam v preteklostdovolj je, če se pomaknemo v leto1970.2L' t T J . , e t u šteje M 0 PD Ljutomer265 mladincev, od tega 13 aktivnih mladinskihvodnikov in 6 aktivnih mentorjev planinskihskupin. K temu, skoraj bi lahkorekel, deležu preteklosti je treba dodatiše nadaljnjo vzgojo kadrov v letu 1979:1 planinski mentor, 1 mladinski vodnikza letne razmere in ledeniško izpopolnjevanjedveh mladinskih vodnikov. S takimimočmi se je MO lotil nolog, ki jih je sprejelna začetku lanskega leta. Pa pojdimolepo po vrsti.Začelo se je januarja z zimskim pohodomna Kriško goro in Tolsti vrh. »Odprava«je v celoti uspela, čeprav ji vreme ni bilopreveč naklonjeno. Delo se je nato nadaljevalos posamičnimi vzponi in je doživeloorganizirano ter množično manifestacijo vdveh pohodih na Gomilo (april, maj), vmajskem popotovanju po Pomurski planinskipoti (katere del smo mladinci predleti tudi sami pomagali markirati) in žeprej z obiskom Osankarice. Vrh pa predstavljatapohoda na Urši jo goro lin Boč(junij), ki se ju je udeležilo največ mladincev.Poleg tega pa velja omeniti še triorientacijske pohode, sedem smučarskihtur, več pohodov v spomin na mejnikerevolucionarne preteklosti in še kaj. Obtem, ko govorimo o turah in pohodih, seustavimo še ob planinski šoli. Kljub določenimtežavam smo planinsko šolo izvedlido kraja in tako so vsi učenci — bilojih je 125 — ob zaključku uspešno opravilipreizkus znanja. V planinski šoli so predavalimladinski vodniki in mentorji PD Ljutomer,pripravil in vodil pa jo je mladipetčlanski odbor, ki zasluži za svoje delovse priznanje.Čeprav so tvorci razvejane in bogate dejavnostinašega MO iz pohvale vredneskromnosti hoteli ostati skriti, menimo, daje prav, če jih predstavimo (naj bo to tudizahvala za opravljeno in hkrati vzpodbudaza njihovo delo vnaprej).Preporodu samega PD Ljutomer je kmalusledil še preporod MO. Njegove temeljeje postavila Tatjana Čučulovič-Mojca, obenempa so ji neutrudno pomagali Irena Čučulovič,Mira Potočnik, Miro Lasbaher, TomažPozderec, Mirko Nidorfer in BorutCasar, seveda ob neprestanih vzpodbudahin nasvetih starejših članov. Za svojedelo, v katerega so vložili mnogo truda in 112

moči, za katerega so »žrtvovali« precejprostega časa in doživeli ob njem mordatudi kakšno neprijetno presenečenje inrazočaranje, v katerem so z mladostno zagnanostjoin voljo izboljšali stvari, iskalinaprej, zaslužijo vso pohvalo.Vendar pa se naš MO ni omejil le naomenjene dejavnosti. Nasprotno. Povezalse je s planinskimi odseki na osnovnihšolah v Ljutomeru, Križevcih, Veržeju, Cezanjevcih,v ljutomerski gimnaziji in vPrleškem študentskem klubu v Ljubljaniter za to priložnost izdelal dopolnilne delovneprograme, ki jih je več ali manjuresničil. Hkrati smo povezani s sorodnimiodseki drugih pomurskih PD in takoje prišlo letos na našo pobudo do posvetavodnikov na meddruštveni ravni. Povezanipa smo tudi s samim PD Ljutomer,saj o tem mnogo naših članov enakopravnoodloča v UO PD.Noben pregled pa ni popoln, če ne upoštevamohkrati še druge strani. V našemprimeru slabosti oziroma pomanjkljivosti.Za ta del je treba najprej omeniti pomanjkanjedelavske in kmečke mladine v našihvrstah. Obenem pa nas pestijo tudi kadrovsketežave, pomanjkanje opreme inše kaj. Vse to pa sodi v delovne nalogeza prihodnje obdobje.Poleg vseh ostalih vsakoletnih nadlog nasčakajo še: skrb za povečanje številačlanstva, skrb za kadre .in njihovo specializacijo,izpopolnitev opreme, skrb za izboljšanjevsebinske kakovosti planinskešole, morebitno ureditev lastnega arhivaitd. Dela je prav gotovo dovolj. Todadosedanje delo nam vliva upanje in moči,da bomo začeto delo nadaljevali ter zmerajznova in znova iskali nove rešitve.S tega zornega kota pa se Gregorčičeviverzi kažejo ne le kot želja, ampak kotneprestano prisotna resničnost.Franci JustPRIJATELJSKOJUBILANTOVSREČANJEPlaninska zveza Slovenije je tudi lani, dne7 decembra, v prostorih planinskega domaZlatorog, počastila življenjske jubileje nekaterihzaslužnih planinskih delavcev. Vknjižnici PZS se je takrat zbralo 18 jubilantov,med katerimi je bil en 80-letmk(Jože Svetličič iz Cerknega), trije 75-letniki(Pavle Lavrenčič, PD Ljubljana-matica,Stane Jelene, PD Nova Gorica IvanKok PD Prevalje; štirje sedemdesetletniki(Stane Gantar, PD Kranj, Andrej Brovč, PDKranj, Gvido Smolar, PD Impol, SlovenskaBistrica; pet 60-letnikov (živojin Prosenc,PD Ljubljana-matica, Karel Pušnik, PD Zagorje,Mirko Kambič, PD Ljubljana-matica,Mirko Špendal, PD Jesenice, Ivan Strgar,PD Javornik-Koroška Bela in pet 50-letnikov(Franc Zupan, PD Ljubljana-matica, Pavle113 Ciglar, PD Železničar, Ljubljana, MarjanSalberger, PD Tržič, Janko Mirnik, PD Ljubljana-matica,Stane Veninšek, PD Celje). Ktej slovesnosti je prireditelj povabil šeStanka Kosa (70 let), Ivana Zabla (75 let),prof. Tineta Orla (30 let urejanja PV) inRada Lavriča. Na slovesnosti je bil meddrugimi navzoč tudi častni predsednikPZS dr. Miha Potočnik. Dipl. ing. TomažBanovec, predsednik PZS, je navzoče pozdravils kratkim priložnostnim nagovorom,ko je med drugim o tem tradicionalnemsrečanju dejal tudi tole: »Planinskadejavnost je dejavnost, ki traja vse življenje.To dejstvo lahko štejemo med plemeniteznačilnosti planinstva skupaj z izpričanoresnico, da prav med planinci ni generacijskihkonfliktov, saj se mladina in starejšiplaninci neštetokrat najdejo na — istihpoteh. V planinstvu niso samo gore tisto,kar nas združuje, je tudi tovarištvo, prijateljstvo,tisto, ki ohranja take vezi, ki soza planince značilne. Aktivnost je svobodna,udejstvovanje je raznovrstno inmnogo, mnogo je planincev, ki so takorekočdarovali precej let svojega življenja zadelo na tem področju.Vsem navzočim je potem predsednik PZSizročil plakete, častni predsednik pa jetovarišu Dragu Kozoletu, PD Dol pri Hrastniku,izročil še državno odlikovanje — reddela s srebrnim vencem.M. K.28. FESTIVAL PLANINSKIHIN RAZISKOVALNIH FILMOVMESTA TRENTA V ITALIJITudi letos bodo v Trentu, v italijanskihDolomitih, številni ljubitelji planinskega,raziskovalnega in alpinističnega filma pričanajnovejši svetovni filmski produkciji stega zanimivega področja. Letos bo tosrečanje med 27. aprilom in 3. majem. Propozicije,ki veljajo za ta v svetu že uveljavljeniFestival, se ne razlikuje od lanskihin torej predvidevajo šest festivalskihnagrad:Veliko nagrado mesta Trenta — Zlatisvišč — to je glavna nagrada Festivala, kijo podeljujejo za visoke umetniške dosežkev filmski obdelavi človeških hotenj,iskanj in medsebojnih odnosov ter kulturnihvrednosti, kakršne želi Festival s svojovsebinsko orientacijo posebej poudariti.Srebrni svišč za najboljši gorski film, srebrnisvišč za najboljši dokumentarni fi m,srebrni svišč za najboljši raziskovalni film.Zraven teh nagrad je predvidena še nagradaza najboljši izbor filmov in pa šedve posebni nagradi — nagrada MariaBella, ki jo podeljujejo amaterjem in tematskoustrezajo »pospeševanju alpinizmav vseh njegovih oblikah, kot tudi znanosti vraziskovanju gora« in nazadnje še posebnanagrada, ki jo podeljuje ARGALP, skupnostdelavcev alpskih regij za najbolj

uspelo obdelavo tem v okviru festivalskihpropozioij in to s področij Bavarske,Graubundna, Lombardije, Salzburga, JužneTirolske, Trentina in Vorarlberga. V tejkonkurenci lahko sodelujejo avtorji katerekolidržave.DELO MO NOVAGORICADne 17. 10. 1979 je bil v društvenih prostorihsestanek MV, mentorjev in drugihaktivnih članov. Na sestanku so kritičnoocenili delo v minulem letu.MO pri PD Nova Gorica je po številu članovdokaj močan odsek; mladih, ki sovključeni v planinsko dejavnost, je karprek 1000, registriranih je 12 MV, po šolahpa deluje še 15 mentorjev. Mladih pionirčkov,ki si pridno nabirajo izlete za knjižico»pionir-planinec«, je skoraj 200; podeljenihpa je bilo že skupaj 69 znakov, od tega7 zlatih, 19 srebrnih in 43 bronastih. Planinskošolo pa obiskuje poprečno po 8pionirjev.Tudi akcija »ciciban-planinec« je močnozaživela, saj je bilo v letu 1978 vključenihvanjo kar 13 vrtcev oziroma 515 cicibančkov,letos pa 14 vrtcev s 507 cicibančki.Ta akcija poteka v okviru akcije OBZKO zašportno značko št. 1 (hoja); pobudnik zato akcijo je Franci Modrijan, predsednikMO PD Nova Gorica. Vsak vrtec ima svojžig, ki simbolizira mladega planinca; letegadobi v knjjžico športne značke vsakciciban-planinec.2e nekaj let zapored je poleti organizirantabor in na letošnjem, v Lepeni, je bilokar 105 udeležencev, od katerih 8 iz SPDTrst. To dejstvo dokazuje, da je sodelovanjez zamejci živo, medtem ko se Goričanionstran meje le redko odzovejo vabilom.Mladi hribolazci pa radi pokažejo tudi svojodelavnost; tako je na letošnjih 4 delovnihakcijah v Bavšici, Lepeni, na Kekcu in obKrnskem jezeru pomagala pri urejanjuokolja kar precej mladih delovnih rok.Tako bogata dejavnost in poleg tega ševelika množičnost, zahtevata dobro organizacijoin močno vodstvo. To je pa tuditrenutno največji problem v društvu —premočna udeležba na vseh akcijah inpreskromno vodstvo. Dogaja se namreč,da je na izletu tudi prek 400 mladih intake množice še tako trda roka vodstvane more držati na vajetih. Iz diskusije nasestanku se je skristaliziralo mnenje, da jenujno potrebno aktivirati še ostale MVin podpirati kadrovanje novih MV in mentorjev.Tudi v program za leto 1980 je bilovnesenih nekaj bistvenih sprememb. Programizletov je razdeljen na starejše in namlajše, kajti starejši so obiskali že mnogenižje vrhove in treba je zanje poiskatizahtevnejše ture, npr.: Bavški Grintavec,Stol, Svinjak itd.; mlajši bi se pa povzpelina nižje vrhove, npr.: Sabotin, Škabrijel,Javornik in na druge primerne okoliškevrhove ob Soči. Tudi PS bo kmalu začelas svojim programom, kajti iz izkušenj jerazvidno, da so mladi v spomladansskihmesecih preobremenjeni z raznimi tekmovanji,izleti in šolskimi obveznostmi. Zatoje najprimernejši čas za PS prav zimskoobdobje. Tabor bi bil tudi deljen na dveizmeni, kar bi skupno znašalo nekako do150 udeležencev. Programirane so biletudi delovne akcije pa tudi udeležba natekmovanjih in srečanjih. Posebej so poudarilipotrebo po vzgoji kadrov (MV inmentorjev) pa tudi, da bi še bolj vključiliv delo izkušene planince, tako da bi vsakdobil svojo konkretno nalogo na področju,za katerega ima največje zanimanje.Težave so tudi pri informiranju v PV inDelu; tudi o tem so na sestanku govorili.Nov program in vsklajeno vodstvo izletovpa bosta zagotovo pripomogla, da bodomladi, mlajši in najmlajši obiskali naševrhove ob kanjonu »bistre hčere planin«in se naučili še marsičesa novega v planinstvu.Maura FurlanNEJC ZAPLOTNIK — GOST V BJELOVARUPlaninsko društvo »Bilo-Gora« iz Bjelovarjaje lani decembra gostilo člana pobratenegadruštva PD Kranj, Nejca Zaplotnika,udeleženca 7. JAHO in enega zmagovalcevMt. Everesta.V dveh dneh, kolikor je ta obisk trajal, jeNejc obiskal planinski dom na Bilogori priBjelovarju; pripravil pa je tudi dve predavanji.Prvega je imel v Domu JLA insicer o ekspediciji na Mount Everest. Topredavanje je bilo namenjeno planincemin meščanom Bjelovarja. V vojaškemklubu pa je predaval za pripadnike JLA. Vdveurnem predavanju, obogatenem z izvrstnimidiapozitivi, je poslušalce seznanilo narodu pod Himalajo, v nadaljevanjupa je prikazal vse faze vzpona na vrh najvišjegore sveta. V skladu z že dogovorjenimiakcijami bodo planinci iz Bjelovaragostili v začetku tega leta tudi člane odpravev Ande. S temi srečanji uresničujejodogovor, za katerega so se domenili zlistino o trajnem prijateljstvu in meddruštvenemsodelovanju med PD Kranj in PDBilo-gora iz Bjelovarja.DRUGO SREČANJE PLVSAVINJSKEGA MDODuro Pondelak,PD Bilo-gora, BjelovarPrvi rod planinskih vodnikov SavinjskegaMDO (PV 1978/788, 1979/51) je imel delovnosrečanje 17. novembra lani na Dobriču,pri Jugu, pod znano razqledno GoroOljko.Prvič smo se tako srečali na Homu (13.oktobra 1978), kjer je bil tudi slovesen 114

zaključek seminarja. Sklenili smo, da sebo ta »razred« srečal vsako leto.Zbor je bil na železniški postaji v Celju, odkoder smo se odpeljali do Paške vasi. Toje bilo nekoč znano izhodišče za Mozirskokočo; na to opozarja samo še zarjavelatabla v vasi. Kolona je šla proti Velikemuvrhu, k »Zidaretu«, kjer je 15. točka šaleškeplaninske poti. Od tu naprej smo šlipo zaznamovani poti mimo Kurmanška. Tuse v bližini priključi stara markirana potiz šoštanja čez Lukovico za Goro Oljko.PD Šoštanj prav zdaj praznuje svojo 75-letnico obstoja.Od sedla pri Rogelškovi lipi (trojni mejnik)je samo še skok do vrha. Dom sameva.Ta dan razgleda ni bilo in nikakornismo mogli našteti vseh tistih 72 cerkva,ki se vidijo z vrha — vsaj tako je zapisanov Vodniku po šaleški poti. Od sedla čezvrh do Juga se Savinjska in šaleška planinskapot združita.Pri Jugu smo predelali novi pravilnik oPLV, ki je bil letos končno sprejet. Pregledalismo tudi koledar akcij PZS za letos.Kar precej jih je, vendar vsega ni. Pohvalevreden začetek! Nikar ga ne opustimo!Preden smo odšli v dolino, je vsak za spominna srečanje sprejel usnjeno torbicoz odtisom znaka PLV in zapisom srečanja.Napolnjena je bila z materialom za prvopomoč. Morda ni vsega v njej, kar je bilopovedano, zato si jo bo moral vsak šedopolniti. Vsebina: trikotna ruta, individualniprvi zavoj, tip 2 in 3; 10 kosov komprese5cmX8cm; 2 stanična povoja8 cm X 5 cm; virplast 1 m X 1 cm, 1 m Xx 2 cm; tosanaplast 10cmX8cm; hansaplast10 cm x 4 cm; kos polivinila40 cm x 80 cm; britvica in 6 varnostnihsponk. Torbice je izdelal naš vodnik Blaž,za vsebino pa sta poskrbela Adi in Dani.Traso poti so izbrali polzelanski vodniki.Ob koncu smo sklenili, da bomo srečanjaše nadaljevali, saj delovnega programa nismoizčrpali. Morda se bo kdo le spomnil,»da je dober nasvet kakor sneg —čim rahleje pade, tem dlje drži in temgloblje prodre!« To velja prav gotovo tudiza nas.Na pohodu je bilo 28 udeležencev, od tega26 PLV od skupno 38, torej dobri dvetretjini.V gradbena in druga s tem povezana delaje vloženega zelo veliko truda in prizadevnostičlanov PD Tolmin, zlasti gradbenegaodbora, ki ga vodi Mitja Šavli. Odziv članstvaza prostovoljne delovne akcije, ki sose vrstile vsako soboto in nedeljo od 20.maja pa vse do konca oktobra in še vnovember, je presegel vsa pričakovanja.Planinci so opravili nad 4500 prostovoljnihdelovnih ur! Mnogi so porabili tudi ponekaj dni dopusta, da so pomagali v dneh.ko so bila dela najbolj nujna. Pri betoniranjuin nekaterih drugih delih se je zbralotudi do 35 prostovoljcev.Skoraj vsi prevozi materiala z Lom planinedo koče so bili opravljeni brezplačno.Prepeljanega je bilo nad 350 ton gramoza,peska, opeke in drugega gradbenega materiala.V vsa dosedanja dela je bilo vloženih blizu700 000 din, v kar so všteti: sanacijskikredit LB, lastna sredstva društva ter prispevekPZS iz sredstev, ki se po družbenemdogovoru zbirajo za gradnjo in vzdrževanjevisokogorskih planinskih postojank.Letos bodo opravili še notranja dela. Vsopotrebno instalacijsko opremo so narediliže prej, s čimer je — zaradi podražitev— prihranjenih precej milijonov.Vnetim in prizadevnim članom gradbenegaodbora PD gre velika zasluga za odličnoorganizirano delo, saj je gradnja potekalatako, da skoraj ni ovirala redne oskrbekoče skozi vso sezono. Da je bila kočadobro oskrbovana pa gre zasluga zlastiprizadevni kuharici-oskrbnici Tončki, ki je,kljub nenehni skrbi za prehrano delavcev,imela vedno dovolj okrepčila tudi za številnegoste-planince. Koča je, ob vsehgradbenih delih, zabeležila celo več nočitevin obiskov kot v minulih letih.Svojo delovno sezono so planinci zaključiliz družabnim večerom na Razorju. PredsednikPD Tolmin, Rudi Rauch, se je zahvalilvsem, ki so sodelovali v delovnihakcijah, še prav posebno pa oskrbniciTončki, ki ima velike zasluge, da je delopri postojanki nemoteno potekalo. Priznanjevsem, ki so v obnovo koče vložili tolikotruda, je dal tudi predsednik PZS,tov. Tomaž Banovec.Mira PagonIZ DELA PD MARIBOR-MATICAPRI KOČI NA RAZORJUVELIKO DELAOPRAVLJENOTolminski planinci so lahko zadovoljni zdelom, ki so ga opravili pri sanaciji inadaptaciji planinske koče na Razorju. Prenovljenidel te planinske postojanke je bilsredi oktobra lani že pod streho. Opravljenapa so bila še druga dela: vzidavaoken, kleparska dela, ometavanje zunanjihzidov, da bi bil objekt čimbolj zavarovan115 pred zimskimi nevšečnostmi.13 marca 1979 je bil v predavalnici Visoketehniške šole občni zbor PD Maribor-matica.Za uvod je Tone Korošec, ob izbranihdiapozitivih, obujal spomine na prehojenepoti po domačih in tujih gorah.O društveni dejavnosti je poročal predsednikVladimir Stojan. V začetku, potem koje poudaril, da se je začelo jubilejno letoorganiziranega planinstva v Mariboru, jepozval navzoče, naj počastijo spomin trehuglednih mariborskih planincev: Grete Pur-

keljc (8. 1. 1978), Cirila Hočevarja (31. 3.1978) in dr. Jožeta Bergoča (16. 10. 1978).Konec leta je društvo štelo 3117 članov(1977 3037).Mladinski odsek je konec 1978 štel 797mladincev in 837 pionirjev (1977 783 mladincevin 798 pionirjev). Vodil ga je VančKosi s svetom mentorjev, ki se je sestajalredno vsakih 14 dni. Na osnovnih šolah soimeli 12 planinskih skupin, 3 na srednjihin višjih šolah, zraven tega pa še skupinona prehodnem domu za mladoletne prestopnike.Kljub vse prepičli dotaciji — potrebovalibi vsaj desetkrat več sredstev— so si prizadevali izpeljati čimveč načrtov.Priredili so 13 skupnih izletov (9 enodnevnihin 4 dvodnevne), posamezne skupinepa skupno 59 izletov. Na šolah soimeli 10 predavanj s planinsko tematikoVsaka planinska skupina je po zaslugi mentorjevpravo planinsko društvo v malem;deluje zelo samostojno, urejajo svoje planinskeomarice s fotografijami in pisanimiprispevki, zraven tega pa sodelujejo tudiv šolskih glasilih in časnikih. Najpomembnejši'jebil vsekakor osemdnevni planinskitabor v Trenti, ki so ga priredili v sodelovanjus PD Sevnica. Udeležilo se ga je 85mladih planincev; visokogorske ture so odmladinskih vodnikov terjale veliko znanjam odgovornosti (obiskali so dolino Vrat,izvir Soče, Prehodavce, Razor in Triglav)!Ob prostih dnevih pa so poslušali predavanjapo programu planinske šole. Tradicionalnojesensko sreačnje je bilo v OŠbratov Polančičev, udeležilo se ga je nad200 mladih planincev; po uvodnem programuin ogledu diapozitivov iz celoletnedejavnosti MO so podelili nagrade in priznanja.Najuspešnejša planinska skupinaje bila ponovno na OŠ Franc Rozman-StaneNajboljši mladinski vodnik je bila spetEmilija Kracina; prejela je vodniški cepin.Pionirjem, planincem so podelili 27 bronastih,9 srebrnih in 4 zlate znake. Naorientacijskem tekmovanju pri Ruški kočise je mladinska ekipa uvrstila na 2. mestoPionirska pa na 1. mesto. Odsek je pridobil3 mladinske vodnike in 4 mentorje.Izletniški odsek je priredil 28 izletov zaodrasle planince. 99 planincev je prehodilopot čez Kozjak, 10 slovensko planinskopot, 11 zasavsko pot. 4 koroško planinskopot, 3 velebitsko planinsko pot.Planinska predavanja na VTŠ so bila tudiv sezoni 1978/79 dobro obiskana. Zvrstiliso se tile predavatelji: dr. Janez Gregori(Sporazumevanje med ptiči), Borut Bergant(Gašerbrum, 1. JAOK), Rudi Honn(Triglav v sliki in besedi), dr. Majda Mazovec(Pod streho sveta), Stane Belak(Sagarmatha — gora naših želja), MatjažJež (Po vulkanskih otokih južne Italije)Jože Zupan (Cordillera Bianca, odpravaAO Celje 1978), Tone Korošec (Po zamejskiKoroški), prof. Ivan Šumljak (Po južnemPohorju), Franc Hribernik (Po alpskihvršacih).V markacijskem odseku deluje 10 marljivihmarkacistov: prof. Smiljana Škerjanc,Janko Pajmon, Irena Knehtl. Milan MedenIda Polegeg, Matej Svetel, Herman šafhalter,prof. Ivan Šumljak, Ivan Veberič inAnton Vuk. Obnovili so markacije na 14poteh.Društvo skrbi za dve postojanki (Mariborskokočo in kočo na Žavcarjevem vrhu) inrazglednik nad Bolfenkom. Koči sta sicerpriljubljeni, vendar sta leseni, dotrajani innjuno vzdrževanje terja čedalje večja sredstva.Mariborska koča ni podkletena in počasiv temeljih propada. Čimprej bo trebazgraditi novo: v tej akciji morajo sodelovativsa planinska društva mariborskegaobmočja, podpreti jo morajo tudi družbenopolitičneorganizacije, s katerimi so žeimeli prve razgovore. Predsednik iniciativnegaodbora za gradnjo nove Mariborskekoče je Tone Dobrajc.V imenu PZS je planince pozdravil tajnikJanez Kmet. Po krajšem nagovoru, v kateremje povzel problematiko mariborskihplanincev, je ob jubileju — 60-letnici —ustanovitve mariborske podružnice SPD,podelil priznanja najzaslužnejšim članom PDMaribor-matica. Bronasti častni znak PZSso prejeli: Stanko Dobrovnik, Ivan Eder,Karel Jarc, Pavel Jerebic, Vera Jerebic.Emilija Kracina, Vlado Pečar, Drago Pleteršek,Božo Postružnik, Vida Pungartnik,Franc Purkeljc, Greta Purkeljc, Anica Sevčnikarin Herman Šafhalter. Srebrni častniznak PZS so prejeli: dr. Adolf Drolc, DušanFurlan, Anica Horvat, Sonja Kaizer,Nataša Koblar. Marica Kostanjšek, JožeKovačič, Gorazd Krajnc, Sonja Marič, SrečkoPungartnik, Elizabeta Senekovič, JožeTopolnik in mag. Dušan Vodeb. Zlati častniznak PZS so prejeli: Henrik Budja, IvanLah in Matej Svetel. Srebrni častniPZJ je prejel Anton Vuk.znakF. V.

SODOBNE SLEDI NA NAJVIŠJIGORI V ALPAHV paviljonu francoskega alpskega kluba vChamonixu visi izrezek iz časopisa »LeDauphine libere« iz Lyona, ki piše, da »seje najhujša lanska nesreča — osem mrtvih— zgodila okoli 13. ure na »Tour Ronde«.približno 3500 m visoko. Med sestopompo snegu, ki se je zaradi toplote zmehčal,je spodrsnilo nekemu britanskemu alpinistu,_ker se mu je na podplatih nabralasnežena kepa. Med padcem je potegnil zaseboj svoje tovariše v navezi in še desetplanincev iz druge naveze, med njimi nekoštiričlansko nemško družino. Nekateri izmedponesrečenih so bili takoj mrtvi, drugepa so reševalci kasneje prinesli v kočo.Mont Blanc vedno pogosteje primerjajo zmorsko pošastjo iz filma »Žrelo«, kajtigora terja vedno več človeških življenj.Čeprav zaradi predorov, žičnic in vzpenjačMont Blanc ne pomeni nobenega prevelikegatveganja več, ima njegova, zaevropske razmere rekordna višina 4807 m,nekakšno magnetsko magično moč, predvsemza tiste, ki v obdobju mistificiranjamaratonskih tekov, voženj s čolnom čezocean in vzponov na Mount Everest iščejonekaj neraziskanega tudi na Mont Blancu.Kot prva ženska je leta 1808 priplezala naMont Blanc Maria Paradis. Ko se je vrnila,je v planinskem domu v Chamonixu zapisalav knjigo: »Vzpela sem se na goro,veliko sem se namučila, skoraj bi bilaumrla, vlekli so me, nosili so me, skorajbi bila znorela.« Samo to je napisala, natopa ničesar več, čeprav je bila dolga desetletjaoskrbnica koče v Chamonixu. Čese sama ni hvalila s svojim podvigom, paso ga znali dobro izkoristiti njeni tedanjispremljevalci. Maria je postala nekakšenmagnet za tujce.Tujci so že tedaj prihajali na Mont Blanc,zdaj pa jih pride do 60 000 na leto. Oddeset do petnajst tisoč se jih kakšen danodpravi v pogorje, od 300 do 400 pa se jihob lepem vremenu dnevno povzpne navrh Mont Blanca, vendar pa povprečnotudi pustijo v sezoni 40 mrtvih ob vznožjusten ali pa v globokih ledeniških razpokah.Zasujejo jih plazovi, ubije jih kamenje,zmrznejo ali pa umrejo od izčrpanosti.»To je načelo svobode,« je dejal bivšialpinist Jean Brissaud iz Chamonixa. »Vsaklahko pleza, kamor hoče, lahko pa tudiumre, kjerkoli hoče.« Poročnik Daniel LeMercier, komandir žandarmerijske skupineza reševanje, je k temu pristavil: »Lahkojih le svarimo ali pa kaj svetujemo. Nimamopa nobene pravice, da bi koga odvrniliod njegove nepremišljene poti. Pravtako ne moremo postaviti policista navsako pot.«V minuli sezoni je moralo njegovih 30žandarjev, 20 med njimi jih je visoko kvalificiranihgorskih vodnikov, obenem z dvemahelikopterjema 234-krat intervenirati in178-krat reševati ponesrečence. V petletnemritmu se je število nesreč povečaloza 30 %. vendar je treba poudariti, da jetudi rešenih vedno več. Dobro izurjeni pilotihelikopterjev dosežejo tudi najtežjekotičke gorskega masiva, zato je treba samov 10% primerov ob slabem vremenuin ponoči opraviti nalogo peš, z vrvjo incepinom.Zaupanje v znanje reševalcev je mordadelno krivo, da so planinci, ki ob vikendihprihajajo v gore, vsebolj lahkomiselni. Enačetrtina nesreč se zgodi ob vstopih, napodročjih, kjer nihče ne pričakuje nevarnosti.Poročnikov pomočnik Joseph Monetzelo rad pripoveduje o svojih izkušnjahz ljudmi, ki se imajo za planince inprihajajo v gore v telovadnih copatah terv hlačah za tenis. »Dobijo se tudi potniki,je dejal Monet, »takšni, ki iščejo meliščain plazove, ker bi se tako radi slikali alifilmali v takšnem okolju. Vsekakor pa soglavni problem ljudje, ki si nabavijo prvorazrednoplaninsko opremo, s katero splohne znajo ravnati, so pa prepričani, da sejim ravno zaradi nje ne more prav ničzgoditi.«Običajno se začnejo vzpenjati popoldne,tedaj ko sonce še pripeka, vsem predpisomnavkljub plezajo neprivezani in prečkajoledenike, hitijo, dokler se preutrujeni inizčrpani ne zgrudijo, poleg tega pa šepodcenjujejo nagle spremembe vremenav masivu. Tako se je prejšnjega aprilazgodilo s 40 smučarji, ki so morali vsonoč prebedeti na pobočjih Aiguille duMidi. »Nihče ni povsem varen pred nesrečami,tudi najboljši plezalci ne,« jedejal poročnik Le Mercier. Sedmega julija1964 se je ponesrečilo 14 gorskih vodnikovin tečajnikov nacionalne smučarskein plezalne šole, med njimi tudi svetovniprvak v slalomu Charles Bozon. Vdrla sejim je snežna polica.Najhujše je reševanje iz pogosto 70 do80 m globokih ledeniških razpok. PoročnikLe Mercier, katerega enota prevzema 45 %reševalnih akcij na francoski strani in vfrancoskih gorah, pripoveduje: »Žrtev jetrdno zagozdena in se zaradi telesne toplotepogreza v ledeno steno. Potreben jetopel zrak, da planinca rešimo. Ta časpogosto telesna temperatura žrtve padena 26 stopinj, zato ljudje umirajo medtransportom v dolino.«

Marsikdo, ki se je po markacijah iz urinapodal na najvišji vrh v Evropi, ki se nihotel navezati, da mu ne bi bilo treba hoditiv vrsti, je drago plačal povratek vhelikopterju: ena ura letenja s helikopterjemstane 4320 frankov, to je 100 dolarjev.»Toda, krsta iz cinkove pločevine ješe dražja,« je pripomnil eden od žandarjevreševalcev. Pogosti snežni meteži naMont Blancu sicer skrivajo plastične odpadkein fekalije, vendar pa znajo ob sijočemavgustovskem soncu presenetititudi marsikaterega planinca.Mnogi planinci se ne lotijo Mont Blanca,temveč se zadovoljijo z višino 4000 m, zAiguilles, z Grandes Jorasses ali pa prečkajokakšnega izmed ledenikov na temnajvečjem ledeniškem področju v Evrop ; .Omrežje žičnic omogoča tudi ne prevečšportnemu turistu, da prodre globoko invisoko v gorski svet.Z železnico na »Mer de Glace« in nato zžičnico še višje na »Aiguille du Midi«, toje višek turistične podjetnosti brez lastnegatruda. V skladu s takšnim alpinizmomje tudi beseda natakarskega vajenca vluksuznem hotelu »Montblanc«: »Led jevečen, monsieur, madame, toda svoje stikez njim omejujem na kocke ledu vviskiju.«V 18 minutnem presledku vozijo kabine po70 ljudi na 3842 m visoki »Aiguille du Midi«.Pripeljejo tudi otroke in pse. Kakomalo prostora je na vrhu^ toda to direkcijeniti najmanj ne zanima. Čeprav je avgustanebo na tej višini jasno, je komaj dvestopinji nad ničlo. V steno so vdelani električnigrelci, sicer poletno oblečeni turistiskoraj gotovo ne bi ostali pri življenju.Povsod okoli zaudarja po urinu, tako, kakorv pariškem metroju. Toda, veličastnopogorje pričara občutek, kot ga turisti poznajoiz knjig o vzponih na Himalajo.Dva dobro opremljena alpinista se jezitana predsednika države Valeryja Giscardad'Estainga, ki se je pustil pregovoriti orožnikomin je s helikopterjem odletel nazaščiteni Mont Buet, da bi se tam v mirusmučal. Obenem ko preklinjata, se tudiveselita, ker bo nič koliko društev zazaščito človekovega okolja tožilo šefadržave, ker je s helikopterjem oskrunilzaščiteno alpsko področje.Kljub vsem prizadevanjem podivjaniharhitektov, kratkovidnih politikov, kot jebivši župan iz Chamonixa in nekdanji junakHimalaje, Maurice Herzog, in pogoltnihkapitalistov, za zdaj še ni uspelo, dabi uničili Mont Blanc in pogorje okoli njega.Žal pa je ta čas Chamonix že utrpelnepopravljivo škodo zaradi betonskihstavb na kraju, kjer so bila športna nanaseljaza zimsko olimpiado leta 1924.Ozračje je ostalo. Navdušenje za vzponeje živo tako kakor pred 193 leti, ko jeuspel prvi vzpon na Mont Blanc, zato jeupravičen sloves, ki ga ima Chamonix kot»svetovno glavno mesto alpinizma«, kot»Katmandu evropskih Alp«. 180 dobroorganiziranih gorskih vodnikov skrbi začloveško stisko. Izčrpani japonski planinciv popolni opremi hitijo proti svojemu hotelu.So kričeče nasprotje od sonca ožganimNizozemcem, ki so oblečeni samo v telovadnehlače in vlečejo ob glasnem klepetuprenapolnjene nakupovalne mreže proticampingu. Ob večeru, ko se oglasijo kitare,opazujeta to vrvenje v neuničljivemmaterialu upodobljena gorski vodnik JacquesBalmat in znanstvenik Horace Benedictde Saussure.Balmat in zdravnik dr. Michael GabrielPaccard sta bila 8. avgusta 1786 kot prvana vrhu, toda veliki pionir, ki je po 27-letnih naporih popeljal ekspedicijo naMont Blanc, je bil De Saussure (3. avgusta1787). Njegovo opremo je nosilo nagoro 17 vodnikov. Zdaj je podoba precejdrugačna. Na vrh hitijo sodobni bogovifilmskega in televizijskega sveta. Mednjimi je »guru« vseh letalcev z zmaji AmeričanRudy Kisshazy. Ta je prvi jadral zzmajem z Mont Blanca in tudi s Kilimandžara.Mednje sodi v Chamonixu živečiŠvicar Sylvain Saudan; človek, ki imazaslugo, da je »Ski extrem« postal popularen.Zdaj se s povitimi rokami podiokrog. Možak, ki se je smučal tako visoko,da je zmanjkovalo kisika, pogumen mož,ki se je s smučmi spustil po jugozahodnisteni McKinleya in premagal GrandesJorasses na smučeh, se je vrnil s Himalaje,kjer je pustil svoje odmrznjene koniceprstov in dva spremljevalca, ki ju je odneselvihar...Gneča v koči, kjer se morajo planinci inturisti, ki hočejo v masiv, vpisati in kjerdobijo še zadnja navodila, je običajna. Običajnoje obvestilo, da je bilo prejšnjo nočv kočah in zavetiščih več kakor 300 turistov,zato so morali zamudniki prenočevatina prostem ...Tudi oblasti postajajo .strožje: prizadevanja,da bi prišli na Mont Blanc z motornimikolesi, so prav tako odločno prepovedalikakor oddajo v živo televizijskegazvezdnika Yvesa Mouroussija z višine4807 m in željo nekega nadobudnega hotelirja,da bi tam zgoraj priredil piknik zavse, ki v enem dnevu priplezajo na goro.Šele ko so se pojavile ideje, značilne zanekdanje dvorne norce, so oblasti poseglevmes. Nekoliko pozno.F. L.MEDVEDI V TATRAHPozni gost je potrkal na vrata planinskekoče »Kondratovva« v poljskih Tatrah.Oskrbnik Stanislav Skupien se je prebudil,da bi temu poznemu gostu odprlvrata.Brž ko je odprl vrata planinske koče, seje v temi in somraku zarisala velikanskasenca — medveda. V strahu je vrata uspel 118

spet zapreti. Kmalu se je prebudila vsakoča. Čakali so. kaj bo storil medved.Zagnali so trušč. da bi žival preplašili.Zaman. Medved je vohal svežo hrano...Prišel je ponjo. Zato je tako vljudno trkalna vrata... Pa ni našel razumevanja. Nipa se dal kar tako odgnati. Stal je tako,mogočen in z lesketajočim kožuhom, vmesečini, ki je prav tedaj oblila nočno naravo,kot velikan ... Stal je in čakal Triure je moralo miniti, da je spoznal, kakozaman čaka na sveži prigrizek ...V Tatrah živi še nekako 30 medvedov. Predzimskim spanjem obhodijo takorekoc celotnopodročje Tater in iščejo močnejšehrane ki bi jih obvarovala pred prehudimmrazom pozimi. Za planince in turiste timedvedje niso nevarni, kljub temu_ pa jesvarilo potrebno, saj nikoli ne ves, kdajbo postal medved kljub svoji »miroljubni«naturi — objesten.Josef NykaALPINISTIČNENOVICEALPINISTIČNI RAZGLEDI,glasilo K A PZS, št. 1, okt. 79nju alpinističnih problemov, tudi alpinističnazgodovina, tehnične podrobnosti domačihin tujih izjemnih vzponov, spoznavanjemanj znanih gorstev, zanima pa jih tudiAmbiciozno koncipirano ciklostirano glasiloki si ga je omislila Komisija za alpi-po svetu.odmevnost alpinističnih dogodkov doma innizem pri Planinski zvezi Slovenije, po svojivsebini, kot jo kaže 1. številka, predvili:Jani Bele, Janez Bizjak, Stane_ Kle-Alpinistične razglede številka 1 so sestastavljavsebinsko bogato in zanimivo revijos tega področja. Že pri prvi številki nez Marinčič, Bine Mlač, Bojan Pollak,mene, Franček Knez, France Malesic, Ja-je sodelovala skupina alpinistov, ki je Franci Savenc. Jure Ulčar in Jože Žumer.sposobna uresničevati take zamisli, čeprav Gradivo, kot ga predstavlja prva številka,je ob tem treba upoštevati tudi dejstvo, bo za osnovo tudi prihodnjim številkam.da je treba vrste neprestano dopolnjevati Sestavljalci upajo, da bodo našli tudi meds svežimi močmi in tudi idejami.ostalimi bralci-alpinisti sodelavce, čepravSprehod po vsebini pokaže, da je koncept sestavkov ne bodo honorirali. Prispevke parazmeroma na široko zastavljen saj najdemonaj bi sprejemal naslov: Alpinistični razgledi,na primer vrsto takih tem, ki sodijov širši prostor, ki bi bil morda bolj dostopenPZS Dvoržakova 9, Ljubljana, Komi-sija za alpinizem.javnosti. Med te teme štejem pred-Pripis temu zapisu:vsem- Velike pionirje alpinizma (v nadaljevanjih),V sestavku Bojana Pollaka sem zasledilpiše Bine Mlač, potem Pozna-nov izraz »gužva«, ki ga menda v nekaterihvanje gorstev — Piz Badile (v nada jevanjih),alpinističnih skupinah uporabljajo v po-piše prav tako Bine Mlač. Po lakov menu »balvan«, najbrž kot pomagalo prirazmišljujoči sestavek »V razmislek« in strokovnem alpinističnem izrazju.tudi Planinska in alpinistična oprema, Pojem »gužva« je — kot lahko izberemoNovice in še kaj. Poleg teh sestavkov iz besednjakov — v splošni rabi za povsemdrugačne oznake, kot pa gre v temnamreč lahko beremo tudi o Smučarskemprvenstvu slovenskih alpinistov, o Alpinističnemtaboru v Zahodnih Julijcih, v da, ki pomeni: prerivati se. gnetiti se, bitiprimeru. Gužva, gužvati se, je shrv. bese-njej je tudi kratek povzetek iz literarnega v aneči, v starejših slovarjih pa bi za tadela Eda Deržaja, Gruh — Iz navodil zaizraz našli pomensko razlago — mečkatislavne alpiniste in predavatelje Revijo(predvsem tkanino). Tako razlago najdemona primer v Grobming-Lesica-Moletovemslovarju, na strani 75. Reči moramo,zaključi pregled smeri v severozahodni inseverni steni Rzenika in opis Velike zajede(Rjavi pas), ki ga je prispeval Francekda qre pri tem za povsem drugačno pomenskomiselno orientacijo, kot pa jo nudiKnez.že na povsem drugem pomenskem pooročjuuveljavljen pojem »gužva, guzvatiZanimivo gradivo, ki pritegne, saj že v enisami številki najdemo precej podatkov v se« in vse druge izpeljanke iz tega pojma.alpinističnem življenju pri nas in ti podatkise raztezajo tudi navzven, kar je le nju — premagovati neko oviro v steni, kiNikakor nam ne daje opore v razumeva-hvalevredno. V uvodu so zapisali, da želijo naj bi bila podobna »gužvi« Naj dodam,biti dobro obveščeni o alpinističnem dogajanju,tega pojma nimata ne SP iz leta 1950 nitikar najbrž pomeni, da želijo biti ne SP iz leta 1962, ne Breznik-Ramovsevobveščeni o tem dogajanju na sploh, saj SP iz leta 1937, prav tako pa tudi ne bKJjih zanima na primer gradivo za vzgojo in 1970 V SP 1962 pa najdemo razlago zaizobraževanje alpinističnega kadra, _daije »balvan«, kar naj bi pomenilo »veliko kam-119 gradivo, ki naj bi prispevalo k razčiščeva-

nito klado, skalo, pečino«, izhaja pa iz tatarskegajezika.Najbolj temeljito razlaga ta samost. žen.sp. Jurančičev Shrv. sle. slovar (1972, str.258): gužva — gož, kar naj bi pomenilo— splav je vezan z gožem na direk, naslednjipomen — povreslo (povezovanjesnopov); tretji pomen — klopčič, nekaj,kar je brez reda nakopičeno; četrti pomen— zmeda, nered, metež, direndaj (naprimer: oko nas nastade gužva; u društvuraste sve veča gužva problema).Pa razložimo po tem slovarju še glagol:gužvati, gužvam. Tako kot v G. L. Moletovemslovarju — mečkam, mečkati (blago,obleko, torej tudi v tem primeru — tkanino).Gotovo bi se še našli viri, ki jih tu nisemnavedel, da bi pomagali osvetliti pomenskoširino tega pojma pa bi bilo prav, čebi se oglasili tudi drugi, ko bi pomagalita pojem pravilno ovrednotiti tudi v gornjempomenu. To mislim predvsem zatoker kaže, da besedo »gužva« nekateri alpinistiže uporabljajo.O SEDMI STOPNJIM. K.O tem smo že večkrat pisali z namenom,da se stvar osvetli iz različnih strani. VI -fkot doslej najvišja težavnostna stopnja vzadnjem desetletju, sporadično pa tudi žeprej, ni mogla zaobseči dosežkov zadnjihlet Jeseni 1978 je na seji v Atenah privolilaUIAA, češ, določite verbalno formulacijoza vse. kar spada nad VI +od stebra v Fleischbanku dalje do danesKonec marca 1979 so na seji v Bruxellesusprejeli besedno označbo VII. stopnje vnemškem, francoskem in angleškem jezikuin pustili seveda lestvico odprto zatežavnosti nad VII. stopnjo. Glasi se: »Nenavadne(izjemne) težave. Stopnjo dosežeplezalec s trdim, vztrajnim treningom inz izboljšano opremo. Tudi najboljši plezalcise morajo posebej izuriti (trenirati)za kamenino te stopnje, da bi mogli bitikos skrajno tveganim raztežajem. Obvladatimorajo akrobatsko plezanje in dokraja izdelano varovalno tehniko.«Seveda stvar s tem ni zabetonirana. Pisalismo že o stopnjah nad VII, že se piše oIX. stopnji, pri čemer se seveda opuščapojem »plezanja« in se govori o angleškemizrazu »bouldern«, ki ga doslej nisoprevedli niti Nemci, saj gre pri tem zaakrobatiko in gimnastiko na specialnihskalnih tvorbah pod milim nebom.Jiri Novak se je v »Alpinismusu« 10/79razpisal o tem v članku »VII. ali IX. stopnja«,v katerem je uvodoma izjavil, dasubjektivni faktor pri ocenjevanju težavnostiskoraj izključuje objektivnost. Prviplezalec s svojo oceno ne more biti odločilen,ker ne more biti objektiven, kvečjemudaje nekakšno orientacijo. To trditevpreizkuša ob uspehih vzhodnonemških inčeških plezalcev v peščenjaku (Elbsandstein,saška Švica, ČSSR); te vrste plezanjese je v desetletjih neverjetno razvilo.Napak bi bilo reči, da je te vrste plezanjezgolj trening za visoke stene, kajti tatehnika, čeprav dosega »čudeže«, ima tudisenčno stran, saj plezalca ne privaja natehniko visokih sten, nasprotno te vrsteplezalec skoraj ne zna uporabljati klinov,utegne podcenjevati nevarnosti v visokihgorah, ni doma v vzajemnem varovanju navezeitd.Za dobrega plezalca -ni bil problem venem dnevu preplezati po deset smerinajvišje težavnosti (VII) v peščenjaku.Zdaj so v saški Švici to stanje tako spremenili,da je plezalec po dveh ali trehnajtežjih smereh (IX) le še kos — kozarcupiva, plezanja pa ima zadosti. Sicer pa sepri tem plezanju govori in piše že o X.stopnji — po enem stoletju te vrste plezanja.Vredno je vzeti v roke knjigo, kista jo o tem spisala naš znanec DietrichHasse in H. L. Stutte, VVolfratshausen /Obb. 1979.Morda nekaj mlajši je plezalni vrtec Fontainebleaupri Parizu, posebno pečine Cuvierso pariškim plezalcem pri srcu, pravtako Trois Pignons. Pričakujejo, da bo pariškaobčina ta predel za avtomobile zaprlain mu s tem ohranila prvobitnejši značajVse te pečine v Fontainebleauju sorazdeljene v deset okolišev s kakimi 300plezalnimi problemi, ki so zaznamovaniz markacijami raznih barv (rumeno, zeleno,modro). Nekatera mesta terjajo izrednovajo v trenju, izjemno zmožnost za prilagajanjeskali in za ravnotežje. Najtežjiokoliš (circuit) ima belo markacijo. Tejtežavnosti so kos specializirani »bouldererji«,ki se znajo »pregristi in prepraskati«cez te na poseben način razjedenem oblikovane kamenine. Doslej so naštelile 20 do 30 plezalcev, ki so bili tem »skrivnostim«slovitega Fontainebleauja kos.Eno mesto je doslej tako, da ga je zmogelen sam plezalec. Vse skupai je to pravzaprav»gimnastika« v skalah pod milimnebom, zanjo so ustanovili »šolo Bleau«(= Fontainebleau), ki naj bi začetnike čimbolje pripravila na presenečenja v Alpahin drugih gorovjih po svetu. Plezalci iz tešole se imenujejo »bleuasardi«, nekaterijih imajo za odljudneže, češ da so pristaši»visokomerne naravne ideologije«. Najboljšipoznavalec Fontainebleauja je Oleq Sokolskij(Sokolsky).BODO V KANADI ALPINISTIČNIPRIPOMOČKI OPROŠČENI CARINE?T. O.Veseli smo, da lahko objavimo novico, kinam jo je posredovala članica UIAA, pišeF. O. M. (Pred približno -letom dni je namreč FQMdala kanadski zvezni organizaciji, ki določacarino na uvožene izdelke, predlog, 120

s katerim se zavzema za to, da bi bilialpinistični pripomočki oproščeni carine.Pristojna komisija naj bi v ta namen izdalaposebno številko. V sporočilu, ki gaje konec avgusta komisija za določanjepristojbin predala kanadskemu finančnemuministru, so navedene te zahteve inpa priporočilo vladi, naj bi oprostila carinskihdajatev predmete, kamor spadajoalpinistični pripomočki, izdelani po normahUIAA. To so — čelade, oprtnice, vrvi,vezi, pasovi, klini, razna druga oprema zavzpon in sestop, škripci za spuščanje, kladivaza zabijanje klinov, ledna kladiva,cepini, vponke in znamenja za kažipot,naprave za napovedovanje plazov itd.To priporočilo bo v oktobru 1980 pregledalaskupščina. Upamo, da bo sprejeto,saj bi to pomenilo občutno znižanje cenealpinističnih pripomočkov v Kanadi, zaključujeporočilo FQM in dodaja še tole! Generalnidirektor FQM Denis Gravel poudarja,da bi oprostitev carinskih stroškovzelo ugodno vplivala na alpinizem, saj vbistvu zajema vse pripomočke, ki ustrezajonormam UIAA. Z drugimi besedami,s podporo tej vse bolj razširjeni dejavnostibi lahko zagotovili udeležencem valpinizmu največjo varnost, kar je sevedatudi glavni cilj zaščitnega znaka UIAA.Odmev na to akcijo je zabeležil ženevskičasnik Tribune de Geneve, ko v rubriki»Iz gorskega sveta« opisuje kanadsko pobudoin poudarja, kako zaželeni bi bilipodobni ukrepi tudi v drugih državah, zlastiv državah, kjer imamo lahko alpinizem zanarodni šport.MAKALU —MAHAKALAM. K.Ljudsko ime Makalu je kontrakcija za Mahakala.V sanskrtu naj bi to pomenilo»Veliki črvi«. Tibetancem pomeni »bogasmrti«, gora je njegov prestol. Makalu jeena najizrazitejših gora vzhodno od Everesta.Koliko dela je za raziskovalce ostalosamo v imenu gorskih velikanov v Himalaji!V letu 1979 je na to goro, s kateroje za vselej trdno povezan naš alpinizem,od marca do junija poslal ekspedicijo»Arhiv za himalajske raziskave«, Freiburgi. Br. pod vodstvom Gerharda Lenserja.Program: etnološke in orografske raziskave,poroča »Alp.« 1979/4.ČANGABANGPrvi vzpon po južnem stebru, visokem1700 m, je opravila anglopoljska ekipa(lahka): Wojciech Kurtyka. Alex Maelntyre, John Porter in Krzystof Zurek. Priprvem poskusu jih je ustavilo slabo vremena šestem raztežaju. Po treh dneh so nadaljevaliob že zapetih vrveh, nato paplezali v alpskem stilu. Po 8 dneh v glavnemkopne skale so 26. sept. stali navrhu. Več mest je bilo skrajno težkih. Sestopaliso po vzhodnem grebenu tri dni.DVE ANGLEŠKI DOGODIVŠČINIV SEVERNI STENI EIGERJAT. O.Konec februarja 1979 so trije angleški plezalciv Eigerju v »Pajku« zašli v hudo zagato,menda zato, ker so na trdem ledupolomili cepine. SRFW (švicarska reševalnaletalska služba) jih je rešila iz stene,v kateri so prebili devet mrzlih dni (o temsmo poročali).12. do 19. aprila sta Toni Saunders in SteveHoston ponovno poskusila in uspela.Bivakirala sta pod steno, v Lastavičjemgnezdu, na drugem snežišču, pri Likalniku,na Rampi, pri Pajku in v izstopnih počeh.Oba sta bila pri februarskem poskusu.14. do 20. aprila sta plezala Simon McCarthy (februar, poskus) in Chris Hoyland.Ob 9.30 (14. 4.) sta šla s KleineScheidegg, bivakirala v vznožju, v Lastavičjemgnezdu pri Likalniku. 17. 4. ju jeujel vihar in ju na Rampi pridržal do 18.4. opoldne. 19. 4. zvečer sta prišla doPajka, 20. 4. pa sta stopila na vrh in tuspet bivakirala. 21. 4. sta prišla na KleineScheidegg.POLJAKI V CIVETTI —POZIMIGre za prvo zimsko ponovitev severozahodnestene Civette in to po Comicijevismeri iz leta 1931.Dolga leta je ta Comicijeva smer veljalaza enega najtežjih zimskih problemov vAlpah. Marca 1979 so ta »oreh« štrli Poljaki:Krzysztof Pankievvicz, Marek Serwa,Zbigniew Wach in Aleksander VVarm. Tudipoleti ni bilo veliko ponovitev. Je pa smerena od najbolj mogočnih smeri za prostoplezanje. 200 m VI, 600 m V do V-f, le nekajdesetin metrov v štirih odsekih jenaježenih s klini.Poljaki so vstopili 4. marca, ne da bi stenopoprej opremljali s fiksnimi vrvmi. Pritemperaturi —10 do —15° C, v vetru, delomav strupenomrzlem viharju so petidan v steni doživeli snežni vihar in 24 urtrajajoči snežni metež. 14. marca so poCassinovem direktnem izstopu prišli navrh. Torej 11 dni! Bilo je res težko: mnogosnega, v počeh in kaminih led s previsiod 1 Va do 2 m. Pri 61 raztežajih so le v25 raztežajih naleteli na 25 starih klinov,od teh je bilo 15 vmesnih. Lestvice soobesili le na 20 mestih. »Če bi bili plezaliz lestvicami«, je .izjavil Pankievvicz), bi bilimorali v steni prebiti en mesec.Bepi Pellegrinon, znamenit italijanski plezalec,o katerem smo v tej rubriki pisalipoldrugo desetletje, je o poljskem dosežkuzapisal v »Gazettinu«: »Nedvomno gre za

eno od največjih zimskih plezalskih podjetijvseh časov. Poljaki so to naredili brezposebnega hrupa, brez bobnanja po časopisihin brez organizatorične potrate.«TISOČ REŠEVALNIHPOLETOVSRFW — Švicarska reševalna letalskaslužba ima pilota, ki si je v začetku 1979zapisal tisoči reševalni polet v gorah.Ueli Barfuss se piše, po rodu je iz Zuricha,rodil se je 1935. Njegova baza je Somedanv Engadinu. Tisoči polet je bil namenjensmučarju, ki se je pri Savogninu »zagonil«v ograjo in se »zabil« v trdno zabit steber.Za Barfussa je bil to lahek rutinski polet,smučar pa je dobil pri nesreči težke notranjepoškodbe. Barfuss se je leta 1972izkazal z izjemno akcijo na Piz Palii (Bumilerpfeiler,kjer je gori dobesedno iztrgalnemškega vojaškega planinskega vodnika).T. O.RAZGLED PO SVETUGORE V PODOBIO gori kot slikarskem predmetu se je ževeliko pisalo in se še piše. Saj bi bilo zaresčudno, če bi se likovni umetnik — slikarne lotil tega predmeta že zaradi veličastnegalica, skrivnostnega občutja, bogatihbarv in celega niza vtisov, ki so polnirazličic. Današnji človek je res preplavljenz »optičnimi impulzi« filmov, razstav,skioptičnih in drugih razgledov po svetu.V 20. stoletju so že pisali, da je Alpe ljudemnajbolj približal s svojimi slikali E. T.Compton. No, danes je fotografija s svojotehniko takorekoč skoro v vsako vas inskoro v vsako hišo prinesla fotoposnetkegora, filme, črnobele in barvne, in šedruge stvari, ki jih je ustvarila optičnatehnika v 19. in 20. stoletju.Čudno bi res bilo, če bi šlo mimo gorarenesančno slikarstvo. Renesansa je človekuodprla oči za naravo. Kako ne bi bilazajela tudi gorske narave! Sam Lionardoda Vinci (1452—1528), univerzalni genij, jeleta 1511 stopil v Alpe in prišel v višino2500 m na Monte Rosi in tu doživel svojoveliko umetnino »Veliko alpsko pokrajinov viharju«. Na več svojih slavnih podobahje v ozadju naslikal daljno, sinjo alpskoverigo, tudi Mona Liza ni brez tega. Mojsterbeneške šole Tizian (roj. 1477 v Pievedi Cadore), sin dolomitske dežele, je svojimpodobam dajal alpsko ozadje, AlbrechtDurer (1471—1528) je za nekatere »pioniralpskega krajinarstva« in je s tem močnovplival na celo vrsto slikarjev. Zelo pomembenje tudi v tem pogledu PieterBruegel starejši; pokrajina mu ni bila večsamo okvir, ozadje, temveč svet, v kateremnjegove osebe žive in delajo. Renesančnaumetnost je bistveno pomagalaodkrivati alpski svet.T. O.TREKKING V SZV SZ razvijajo tudi t. i. »gornij turism«,planinski turizem. Visokokvalificirani »gorskituristi« delajo ture do 3 b (nekakoIV—) in pri tem ne obirajo vrhov, pač padolge poti čez prelaze. Ture trajajo večtednov, vodijo jih priznani vodniki, imetimorajo predpisano opremo itd. Ta planinskiturizem se vključuje v »Federacijo turizma«,ki prireja seminarje, tečaje in celotekmovanja in daje tudi častne naslovevodnikom in njihovim varovancem odlikovanjain naslove, kot je »mojster športa«.L. 1978 so dali ta naslov 14 uspešnimplaninskim turistom in vodnikom. Isto letoje Federacija alpinizma v Gruziji v Kazbegijupriredila II. vsesovjetsko srečanjeplaninskih turistov in posvetila to srečanje60-letnici obstoja »Komsomola«,sovjetske mladinske organizacije. Prišlo je37 delegacij iz vseh sovjetskih republiks 700 udeleženci. 74 se jih je pri tempovzpelo na Kazbek (5047 m).SEVERNA STENA ORTLERJA— PRESMUČANAT. O.Stena je visoka 1400 m, žleb ima 50 do60° naklonine. 10. junija 1979 sta ta žlebpresmučala Kurt Jeschke in Martin Burtscher.Štartala sta ob 11. dopoldne. Kompliciranmanever sta morala opraviti vgornji polovici stene v navpičnem ledu(morala sta se spustiti z vrvjo in nato dveuri čakati, da se je sonce »umaknilo« izzgornje polovice stene). Ob 15. uri sta vdobrem snegu presmučala 800 m visokiozebnik v eni »potezi«. Jeschke je izjavil:»Vzpon po tej strani Ortlerja se šteje mednajbolj nevarne ledne ture. Najin smuk poseverni steni Ortlerja je najbrž najtežjialpinski spust doslej.«T. O. 122

SMRT V GORAHS to temo se je v »Alpinismusu« 1979/7oglasil dr. med. Georg Hajdukievvicz, porodu Poljak, sicer pa »svetovljan«, ki jev prvem desetletju po vojni v Evropi vzbujalprecejšnjo pozornost.Da so gore nevarne, drži. Če ne bi bile,najbrž ne bi tema »Nevarnosti v gorah«prišla na vrsto v vsakršnem planinskosmučarskemtečaju. Seveda ta ugotovitev,da so gore nevarne, ni eksaktna niti popolna.Že Goethe, eden velikih predhodnikovalpinizma, je dejal, da so gore sameonstran dobrega in zlega, kar pomeni poKantu, da gore kot »stvar sama na sebi«(das Ding an sich) niso bile nevarne nitinenevarne. Šele ko človek kot subjektstopi v ta objekt, utegnejo postati nevarne.Zato se mora človek, ki stopi na goro,zavedati, da je samo on odgovoren za posledicetega dejanja.James Joyce, eden od zelo pomembnihpisateljev 20. stoletja, pravi v svojem delu»Ulysses« (Blumov monolog), da je »smrtkulminacijska točka življenja«. To tezo moremoin smemo sprejeti le, če smrt ideološkoin taktično programiramo, kot na primer,programira Jordanovo smrt ErnestHemingway v romanu »Komu zvoni«. Planinskosmrt pa bi po Remarquu pravilomaimenovali le »drek« (»Na zahodu nič novega«ali tudi, v »Slavoloku«), saj gre zanajbolj brutalno smrt celo v fizičnemsmislu, prav tako pa v iracionalnem smislu.Dr. med. G. Neureutber, predsednik zdravniškepodkomisije KAR pravi, da je okolicagorske smrti sicer lepša, je pa na visokemin zato je mesto smrti težko dosegljivo: niravnega sveta, ni strehe, vselej je ali prevročeali premrzlo ali premokro, zdravnikani pri roki, reševalna služba pa tudi nemore takoj pritisniti na plin.Statistika je statistika, vsako moramo presojatis skepso. Nekaj resnice pa vendarleodkriva, čeprav ji nekateri odrekajo celoto. Npr. v Avstriji se je od 1945 do 1970v gorah ubilo 3051 planincev, torej 118 naleto. V Švici je bilo leta 1972 166 mrtvih,leto nato 152. Na Poljskem se zadnja letav Tatrah smrtno ponesreči 14 do 16 planincev,medtem ko je smrtnih nesreč medalpinisti v »Klubu Visokogorskem« vsakoleto manj. Danes smrt v gorah manj odmevakot, na primer, v času po 5. juliju 1865,ko se je na Matterhornu vpričo Whymperjaubila četvorica zelo dobrih, izkušenihplanincev. »Times of London« je zapisal:»Najboljši sinovi Albiona umirajo nekoristno,nedonosne smrti, le zato, ker hočejozavzeti skalnati rogelj v Alpah.«Whymperjevo življenje je po tisti nesrečiteklo neusmiljeno v znamenju te tragedije.Zasliševanja na sodniji so bila šele začetektrpljenja. Strup te nesreče je zaviralrazvoj alpinizma vsaj 20 let.Vpliva pa tudi protislovni in dejanski problem,ki se izraža v dandanašnjem času:vrednotenje človeškega življenja, težak innepopularen tema, ki mu je težko uiti, sajje vpleten mit samopotrditve in ozkosrčnezaverovanosti vase. Na Angleškem so moralidolgo čakati na Mummeryja, da se jerazšla senca Whymperjeve tragedije. Danesje tudi glede tega vse drugače. Naleto umre v Alpah do 400 ljudi, pa se razvojplaninstva ne zavre, narobe, vedno boljse širi. Današnje planinstvo je množičenpojav, ki ima sociološki in kulturni temelj.T. O.VREME NA KREDARICI V LANSKEM POLETJUV letu 1979 je bil na Kredarici izmed treh poletnihmesecev junij najtoplejši. Njegov temperaturni popreček— + 4.7° C, je bil za 1,3° nad normalnovrednostjo, medtem ko sta temperaturna poprečkapreostalih dveh poletnih mesecev bila nižja: julijskije znašal 4,4°, avgustovski pa 4,3°. Njuna odklonaod normalne vrednosti sta bila enaka, znašala sta—1,3°. Ekstremne temperature so bile v mejahdoslej znanih temperaturnih vrednosti Kredarice.Maksimalne mesečne temperature so bile 12,2° dne28. junija. 12.0° dne 29. in 30. julija in 14,0° dne15. avgusta 1979. Najnižje mesečne temperature sobile vse pod lediščem. Znašale pa so: —3,1° dne17.3 junija, —2.7° dne 3. julija in —3,6° dne 25.VIII.Junijski mesečni popreček oblačnosti (7,0) je bilskoro enak njegovi normalni vrednosti (7,1), medtemko je julijski mesečni popreček oblačnosti (7,7) znatnopresegel normalno vrednost (6,4). Avgustovskimesečni popreček oblačnosti (5,8) pa je bil podnormalno vrednostjo (6,2). Stopnji oblačnosti ustreznoje bilo tudi število ur sončnega sija. Heliografna Kredarici je junija registriral 161 ur sončnegasija. kar je 34 % njegovega maksimalnega možnegatrajanja. Julija je sonce sijalo na Kredariciskupno le 134 ur, kar je komaj 28 % možnega trajanjav tem mesecu. Avgusta so dnevi sicer žeobčutno krajši, vendar je heliograf na Kredariciregistriral 162 ur sončnega sija, kar je 37% maksimalnegamožnega trajanja.V padavinskem pogledu sta bila prva dva poletnameseca prekomerno namočena, tretji poletni mesecpa je prejel premalo moče. Junija je v skupno 20 padavinskihdneh padlo 236 mm padavin, kar je 105 %normalne vrednosti. Julija je v 17 padavinskih dnehpadlo 230 mm padavin, ali 111% normalne vrednosti.V avgustu pa je v 16 padavinskih dnehpadlo komaj 140 mm moče, kar je samo 58 mm zata mesec normalne višine padavin.V poletnih mesecih so sicer prevladovale padavinev obliki dežja, vendar je junija 6-krat, julija4-krat, avgusta pa 9-krat vmes tudi snežilo.

Snežna odeja je še ves mesec junij prekrivalaKredarico. Njena največja debelina, merila je 344 cm(dne 1. junija) se je proti koncu meseca zniževalain tudi nove snežne padavine je niso bistvenookrepile, niti Ji niso bistveno podaljšale trajanje.V juliju je Kredarico prekrivala snežna odeja devetdni. Njena največja debelina je merila 34 cm (dne9. jul.). V avgustu pa je bilo na Kredarici samopet dni s snežno odejo, ta pa je bila tanka. Največjadebelina je merila samo 6 cm (dne 29. avg.).F. BernotDOPOLNILOPOPRAVKADve pismi k članku dr. M. Kajzeljav PV 1979/1—8 (gl. PV 1980/71)Odgovornemu urednikuV 5. številki letošnjega Planinskega Vestnikaje tov. dr. Mirko Kajzelj objavil prvidel svojega prispevka »Odlomki iz nezapisanihanalov«.V tem članku med drugim podrobno opisujeustanavljanje in delovanje turistovskegakluba Skala. Na strani 300 našteje ustanoviteljetega kluba. Vendar iz neznanihrazlogov ne našteje vseh.Pošiljam fotokopijo Začasne izkaznicešt. 12 pripravljalnega odbora Turistovskegakluba »Skala«, na kateri lahko preberetetri imena soustanoviteljev: predsednika,podpredsednika in tajnika. Od teh trehomenja avtor članka samo enega.Tija Badjura.a klaba -fSkaM'jj* j j i s l•Za% oiprT * K « St.?.preteč in ik• f ^ - 1TOSTOVSKIM- ' * 0," 6

TOVARNA DOKUMENTNEGA INKARTNEGA PAPIRJA RADEČETOZDTOZDK S p a p i r n i c a^PU muflon— brezlesni papirji in kartoni — samolepilni papirji— kartografski papir — dekor folije— heliografski papir — magnetkontne kartice— paus papir — specialni premazni papirji— papir za filtre— specialni risalni papir— premazni kartoni — mat in sijajni— fotokopirni papir— specialni vrednostni papirjiKOTO • koteks tobus, n. sol. o.61000 Ljubljana, Miklošičeva 5je eno izmed vodilnih specializiranihproizvodno-trgovskih podjetij v SFRJugoslaviji na področju kož, usnja inusnjenih izdelkov, industrijskih surovinživalskega izvora ter reprodukcijskihmaterialov in naprav za usnjarskopredelovalnoindustrijo

danesprevzetojutriizročenonočni