Jernej Knop Uporaba GPS tehnologije v zahtevnem gorskem svetu
Jernej Knop Uporaba GPS tehnologije v zahtevnem gorskem svetu Jernej Knop Uporaba GPS tehnologije v zahtevnem gorskem svetu
Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtevnem gorskem svetu. 49Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.Kljub vsemu pa se mi taka kontrola ne zdi nesmiselna, saj vsakdo, ki prehodi določeno pot (četa seveda ni predolga) zna le-to dokaj dobro označiti na neki vizualni podlagi področja, nakateri prepozna značilnosti okolice po kateri se je gibal (ponavadi je to slika). To še tolikobolj velja, če moramo pot ''prehoditi'' po vseh štirih oz. preplezati. Tako je način izvedbe zelopodoben zajemu podatkov na osnovi ortofotogrametričnih podlag. Razlika je le v tem, da vprimeru sten, ne uporabljamo aerofotogrametričnih posnetkov, temveč terestrične posnetke.Taka kontrola seveda zahteva od osebe, ki jo izvaja (podobno, kot pri zgoraj omenjenemzajemu vsebin iz aeroposnetkov) dobro mero izurjenosti v zaznavanju in prepoznavnjuprostorskih značilnosti, še posebej če jo izvajamo na 2D podlagi, kot je slika. Postopek silahko olajšamo če imamo izdelano stereopodlago, s čimer najbolje posnemamo dejanskostanje v naravi.V primeru sten, kjer kot že prej omenjeno, ni vidno označen potek smeri oz. prehod čez steno,lahko kljub relativno velikemu merilu posnetkov izvedemo položajno kontrolo izmerjenihpodatkov samo z detajlnim pregledom vodilnih razčlemb v sami steni. Te so izražene v oblikiplati (različno nagnjene monolitne plošče), kamini, zajede, poči, police, lope, skalne podobein še bi se našlo. Vse to nam daje dovolj dobro osnovo, tako za orientiranje v steni v prvi fazi,kot za kasnejšo kontrolo položajne kvalitete meritev.
50 Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtevnem gorskem svetu.Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.8 POVZETEKPokazalo se je, da je z GPS resnično mogoče doseči dokaj dobre podatke tudi v hribovitemsvetu. To še toliko bolj velja, če se zavedamo, da pri orientiranju v gorah, ni cilj doseganjegeodetske natančnosti, ampak praktična uporabnost, na ta način pridobljenih podatkov. Temupa z doseženo metrsko natančnostjo zadostimo.Poleg dokaj dobrega položajnega ujemanja markiranih poti na karti (DTK 25 KamniškaBistrica) in v naravi (če privzamemo koordinate točk, pridobljene z izmero, kot verodostojne,saj nas k temu napeljujejo izračunana odstopanja, ki so dokaj majhna), me je predvsempozitivno presenetila kvaliteta ujemanja izmerjenih brezpotij. Ta so namreč označena naDTK-ju kot steze, in se v delu, ko so označena (spodnja polovica v Repovem kotu in grebenBrana-Kaptan) presenetljivo dobro ujemajo z opravljenimi meritvami.Drugačni pa so rezultati meritev v JV steni Planjave. Pri njih je razvidna dokaj velikanezanesljivost izmerjene višinske komponente. Tako, da rezultati meritev ne vzbujajopretiranega optimizma glede nadaljne uporabnosti. Njihova uporaba v orientaciji tako ne bibila smiselna oz. še več, ne bi bila varna. To toliko bolj velja če vzamemo v ozir današnjonatančnost določanja položaja s pomočjo komercialnih GPS naprav (z WAAS funkcijo, ki joima danes že večina instumentov, 7m). To pa seveda ne pomeni, da se v prihodnosti zrazvojem tehnologije ne bo pojavil tudi praktičen način (npr. dovolj majhen GPS nameščen nazapestju), ki bo omogočal dovolj kvalitetno določanje položaja (predvsem višine) ob sprejemuomejenega števila satelitov (, kar je v primeru sten praktično neobhodno).Zavedam se, da je uporaba GPS na tem ''skrajnem'' področju, kot je orientacija v stenah,interesno področje dokaj ozkega kroga ljudi. Predvsem zelo izkušenih gornikov (v lažjirazličici) in alpinistov. Vendar pa to še ne pomeni, da ga je nesmiselno raziskovati. Koneckoncev vsak dejavnik, ki povečuje zanesljivost orientiranja, še posebej v tako zahtevnemsvetu, kot je gorski, povečuje varnost in v skrajnem primeru, tudi verjetnost preživetja. To pa,mislim, predstavlja dovolj dober razlog za raziskovanja na tem področju. Hkrati pa sem
- Page 7 and 8: VIKnop, J. 2005, Uporaba GPS v zaht
- Page 10 and 11: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 12 and 13: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 14 and 15: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 16 and 17: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 18 and 19: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 20 and 21: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 22 and 23: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 24 and 25: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 26 and 27: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 28 and 29: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 30 and 31: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 32 and 33: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 34 and 35: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 36 and 37: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 38 and 39: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 40 and 41: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 42 and 43: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 44 and 45: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 46 and 47: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 48 and 49: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 50 and 51: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 52 and 53: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 54 and 55: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 56 and 57: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 60 and 61: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 62 and 63: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 64 and 65: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 66 and 67: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
<strong>Knop</strong>, J. 2005, <strong>Uporaba</strong> <strong>GPS</strong> v <strong>zahtevnem</strong> <strong>gorskem</strong> <strong>svetu</strong>. 49Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.Kljub vsemu pa se mi taka kontrola ne zdi nesmiselna, saj vsakdo, ki prehodi določeno pot (četa seveda ni predolga) zna le-to dokaj dobro označiti na neki vizualni podlagi področja, nakateri prepozna značilnosti okolice po kateri se je gibal (ponavadi je to slika). To še tolikobolj velja, če moramo pot ''prehoditi'' po vseh štirih oz. preplezati. Tako je način izvedbe zelopodoben zajemu podatkov na osnovi ortofotogrametričnih podlag. Razlika je le v tem, da vprimeru sten, ne uporabljamo aerofotogrametričnih posnetkov, temveč terestrične posnetke.Taka kontrola seveda zahteva od osebe, ki jo izvaja (podobno, kot pri zgoraj omenjenemzajemu vsebin iz aeroposnetkov) dobro mero izurjenosti v zaznavanju in prepoznavnjuprostorskih značilnosti, še posebej če jo izvajamo na 2D podlagi, kot je slika. Postopek silahko olajšamo če imamo izdelano stereopodlago, s čimer najbolje posnemamo dejanskostanje v naravi.V primeru sten, kjer kot že prej omenjeno, ni vidno označen potek smeri oz. prehod čez steno,lahko kljub relativno velikemu merilu posnetkov izvedemo položajno kontrolo izmerjenihpodatkov samo z detajlnim pregledom vodilnih razčlemb v sami steni. Te so izražene v oblikiplati (različno nagnjene monolitne plošče), kamini, zajede, poči, police, lope, skalne podobein še bi se našlo. Vse to nam daje dovolj dobro osnovo, tako za orientiranje v steni v prvi fazi,kot za kasnejšo kontrolo položajne kvalitete meritev.
Change language