<strong>Knop</strong>, J. 2005, <strong>Uporaba</strong> <strong>GPS</strong> v <strong>zahtevnem</strong> <strong>gorskem</strong> <strong>svetu</strong>. 27Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.tega so zaradi poenotenja preračunane v 5. cono. V okviru slovenskega kartografskegasistema je sprejet dogovor, da je celotno območje države v eni (5.) coni Gauss-Kruegerjeveprojekcije.Geografska mreža vzporednikov in poldnevnikov se pri Gauss-Krügerjevi projekciji preslikav krivulje, le ekvator in srednji meridian pa v preme , med seboj pravokotne linije. Ekvator insrednji meridian posamezne cone oziroma njun presek predstavlja izhodišče koordinatnegasistema. Projekcija osrednjega meridiana je os x – vrednosti koordinate x predstavljajooddaljenost od ekvatorja in naraščajo proti severu. Projekcija ekvatorja pa je os y – vrednostikoordinate y predstavljajo oddaljenost od osrednjega meridiana posamezne cone in naraščajoproti vzhodu. Obe pravokotni koordinati y in x, sta izraženi v metrih.V Sloveniji veljajo določene poenastavitve oz. modifikacje. Tako je z namenom, da odpadeuporaba pozitivnih in negativnih koordinat, dodeljena vsem točkam na srednjem meridianuvrednost ordinate y = 500 000 m (točke vzhodno od osi x imajo tako vrednost večjo, točkezahodno od osi x pa vrednosti manjše od y = 500 000 m). Prav tako se poenostavi koordinatev smeri apscise (celotna Slovenija leži med 5 000 in 6 000 km severno od ekvatorja), kjer seopusti zapisovanje petice na prvem mestu. Zaradi že prej omenjene problematike projekcijeskrajnega severovzhodnega dela Slovenije (prevelike deformacije dolžin), so vse koordinatepomnožene s faktorjem merila 0,9999 (s tem so razdalje na meridianu in neposredni bližinizmanjšane v dopustnih mejah, razdalje na robovih cone pa ostanejo znotraj le-teh).Višinski sistem topografskih podatkov in kart v Sloveniji temelji na normalnih ortometričnihvišinah, ki so določene glede na od srednji nivo morske gladine. Referenčna ploskevnormalnih ortometričnih višin ni geoid, vendar se od geoida le malo razlikuje.
28 <strong>Knop</strong>, J. 2005, <strong>Uporaba</strong> <strong>GPS</strong> v <strong>zahtevnem</strong> <strong>gorskem</strong> <strong>svetu</strong>.Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.4.2 Transformacija koordinat iz ETRS 89 koordinatnega sistemav državni koordinatni sistemKot že predhodno navedeno smo z vstopom <strong>GPS</strong> <strong>tehnologije</strong> v reševanje praktičnih nalog vgeodeziji primorani uporabljati različne koordinatne sisteme v okviru katerih določamokoordinate na osnovi opazovanj <strong>GPS</strong>. Da pa bi bila ta uporaba čim bolj kakovostna, semoramo seznaniti vsaj z osnovnimi lastnostmi teh koordinatnih sistemov, njihovimimedsebojnimi povezavami, ter povezavami z različnimi <strong>GPS</strong> metodami izmere.Z <strong>GPS</strong> izmero pridobimo podatke za izračun koordinat ( ϕ , λ,h), ki se nanašajo na globalnielipsoid sistema ETRS 89. Ta ima geometrijsko središče v težišču Zemlje, in je torejgeocentričen. Sistem je realiziran s poznanimi položaji nadzornih postaj <strong>GPS</strong> sistema. Tekoordinate pa je za nadaljno uporabo potrebno transformirati v državni koordinatni sistem, kitemelji na lokalni astrogeodetski orientaciji Besselovega referenčnega elipsoida. Najpogostejeuporabljena transformacija je 7 parametrična podobnostna transformacija v tri-razsežnemprostoru. Opisni postopek pridobitve transformacijskih parametrov je sledeči:- elipsoidne koordinate točk ( ϕ , λ,h)v ETRS 89 koordinatnem sistemu je potrebnopretvoriti v 3D pravokotne koordinate (kartezične);- sledi 7-parametrična transformacija med obema koordinatnima sistemoma, če imamopodanih več točk, s koordinatami danimi v obeh sistemih, kot je parametrovtransformacije, je potrebna izravnava transformacije. Izravnava transformacijenastopi, ko imamo v obeh sistemih podane koordinate vsaj treh točk.- tako pridobimo kartezične koordinate na Besselovem elipsoidu, ki jih natopretvorimo v elipsoidne- elipsoidnim koordinatam dodamo nadmorsko višino H ( ϕ , λ,H )- sledi samo še preračun v ravninske koordinate točk v državnem koordinatnem sistemu(Gauss-Krügerjev k.s.);Zelo nazorno lahko predstavimo pretvorbo koordinat, pridobeljnih z <strong>GPS</strong> izmero (, ki senanašajo na ETRS 89) v državni koordinatni sistem D48, takole:( ϕ , λ,→⎯⎯⎯→→ ϕ λ →...(2)7 par.h )ETRS( X , Y,Z)ETRS( X , Y,Z)Bessel( , , h)Bessel( y,x,H )GKBessel
- Page 7 and 8: VIKnop, J. 2005, Uporaba GPS v zaht
- Page 10 and 11: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 12 and 13: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 14 and 15: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 16 and 17: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 18 and 19: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 20 and 21: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 22 and 23: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 24 and 25: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 26 and 27: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 28 and 29: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 30 and 31: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 32 and 33: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 34 and 35: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 38 and 39: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 40 and 41: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 42 and 43: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 44 and 45: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 46 and 47: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 48 and 49: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 50 and 51: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 52 and 53: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 54 and 55: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 56 and 57: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 58 and 59: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 60 and 61: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 62 and 63: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 64 and 65: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 66 and 67: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev