Jernej Knop Uporaba GPS tehnologije v zahtevnem gorskem svetu

24 Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtevnem gorskem svetu.Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.4 SODOBNI GEODETSKI KOORDINATNI SISTEMIS pojavom GPS tehnologije v reševanju praktičnih nalog v geodeziji, ki so poenostavile inpovečale produktivnost izmere, so stopile v ospredje zanimanja geodetske stroke tudi teme, kiso bile dolgo abstraktne in so sodile v domeno znanstvenih razprav. To so bile npr.obravnavanje težnostnega polja Zemlje, odklona navpičnice geoida, uporaba ter prednostirazličnih terestričnih koordinatnih sistemov v povezavi z novo tehnologijo.Vzrok za to je sila enostaven, s pojavom GPS-ja smo bili prisiljeni uporabljati različnekoordinatne sisteme, na katerih temelji ta tehnologija, in ki se v osnovi popolnoma razlikujejood klasičnih geodetskih koordinatnih sistemov. Strogo vzeto se namreč različne metode GPSizmere nanašajo na različne koordinatne sisteme. Tako je za kvalitetne rezultate izmerepotrebno poznavanje koordinatnih sistemov, njihovih lastnosti in povezav z različnimi GPSmetodami izmere, oziroma medsebojnih transformacij koordinatnih sistemov, ko je topotrebno.4.1 Matematična osnovaOsnova slovenskskega državnega koordinatnega sistema je astrogeodetski in višinski datum,ki skupaj predstavljata geodetski datum.Astrogeodetski datum slovenske astrogeodetske mreže je definiran z astronomskimakoordinatama ter nadmorsko višino fundamentalne točke Hermannskogel pri Dunaju,opazovanim astronomskim azimutom na fundamentalni točki proti trigonometrični točki I.reda Hundsheimer berg, privzetimi vrednostmi komponent odklona navpičnice in geoidnevišine v fundamentalni točki, ki so enakime 0 ter parametroma Besselovega referenčnegaelipsoida. Zaradi zahtev klasične terestrične geodezije se trigonometrične točke nahajajo naizpostavljenih mestih, kot so vrhovi gora in hribov. Trig. mrežo I. reda sestavlja 34 trig. točkI. reda, z dodano trig. točko I. reda 375 Gorjanci, ki je zaradi svoje lege za geometrijo mreže