Jernej Knop Uporaba GPS tehnologije v zahtevnem gorskem svetu

Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtevnem gorskem svetu. 19Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.Edina praktična omejitev , tako pri tej, kot pri ostalih metodah, je zadostna odprtost nadhorizontom, kar zagotavlja sprejem zadostnega števila signalov s satelitov.Relativna opazovanja lahko izvajamo z geodetskimi sprejemniki, ki obdelujejo signale nakodni in fazni način, zaradi potrebe po modeliranju atmosferskih vplivov pa naj bi bili le-titudi dvofrekvenčni. Sprejemniki imajo lahko ločeno anteno, kar je boljše z vidikaelektromagnetnih motenj, ali vgrajeno, kar je boljše z vidika mobilnosti in enostavnostiuporabe. Obdelava teh opazovanj je precej bolj zahtevna kot pri metodi DGPS.Koncept omrežja referenčnih postajIzmero lahko izvajamo tudi z večjim številom baznih sprejemnikov, ki so stalno postavljeni insprejemajo signale na izbranih lokacijah. Take sprejemnike imenujemo permanentne postaje.Ker je taka rešitev za posameznega uporabnika ekonomsko nesmiselna, se omrežjepermanentnih postaj vzpostavlja v primeru, ko takšno omrežje uporablja večje številouporabnikov.Tovrstna omrežja se običajno vzpostavljajo na regionalni ravni v primeru večjihdržav ali na državni ravni v primeru manjših držav, kamor spada tudi Slovenija. Praviloma jeupravljanje omrežja permanentnih postaj v rokah matične geodetske organizacije v okvirupristojnega ministrstva. S stališča uporabnika je pomen takšnega omrežja, da lahko opravljaizmero (tudi relativno) z enim samim sprejemnikom. Pomembno za nas pa je, da se s temomrežjem poveča tudi natančnost določitve koordinat med prvotno izmero v gorah inposledično tudi izboljša orientacija.Uporabnik se lahko s svojim sprejemnikom poveže na najbližjo permanentno postajo, kar pazna biti problematično, kadar je uporabnik od najbližje postaje oddaljen več kot 20 km.Omrežje permanentnih postaj je v zelo redkih primerih tako gosto, da na celotnem območjuzagotavlja oddaljenost manj kot 20 km. Naloga mrežnih konceptov je zmanjšati gostotopermanentnih postaj v omrežju,kar je doseženo s skupno obravnavo podatkov opazovanj vsehpostaj v omrežju. Trenutno sta v uporabi predvsem dva koncepta: ploskovni korekcijskiparametri (nem. FKP - Flaechenkorrekturparameter) in navidezne referenčne postaje (angl.VRS - Virtual Reference Stations). Princip delovanja obeh konceptov je primerjava znanihkoordinat referenčnih točk z rezultati opazovanj,vključno z določitvijo neznank celih