Jernej Knop Uporaba GPS tehnologije v zahtevnem gorskem svetu

Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtevnem gorskem svetu. 11Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.Slika 1: Primer satelitaFazni način je precej bolj natančen od kodnega, zato kakovostna določitev položaja temelji nakodnem in faznem načinu. Točnost določitve položaja na osnovi opazovanj GPS je odvisnaod številnih vplivov. Ti imajo izvor v satelitu, mediju širjenja signalov, sprejemniku/anteni,neposredni okolici in programski obdelavi. Tako lahko povzroči seštevek vplivov, v primeruopazovanja z enim sprejemnikom napako v določitvi položaja tudi več 10 metrov.Na natančnost določitve položaja pa ima velik kontrolni vpliv tudi upravljavec sistema GPS sspecifičnimi mehanizmi. Med njimi je npr. že leta 2000 odpravljen mehanizem omejenedostopnosti S/A (angl. Selective Availability), ki je natančnost samostojne določitvekoordinat v okviru GPS znižal na več kot 100 metrov. Še vedno pa ameriška vlada degradiranatančnost z zamenjavo P in Y kode, do katere imajo dostop le vojaški uporabniki.satelitaSprejemnike lahko poleg že omenjene delitve glede na predmet korelacije delimo še na enofrekvenčne in dvo frekvenčne. Sateliti GPS namreč oddajajo signale na dveh frekvencah, L1in L2. Cenejši sprejemniki GPS lahko sprejemajo in obdelujejo zgolj signale na L1 frekvenci,programska oprema v boljših in dražjih sprejemnikih pa omogoča obdelavo signalov inopazovanj na obeh frekvencah.Sprejemnike za opazovanja GPS torej razlikujemo po načinu obdelave signalov, izvedbiopazovanj (samo kodni ali kodni in fazni način), frekvenčnem razponu (samo L1ali L1 in L2),poleg tega pa še po vsebnosti elektromagnetnega šuma, pomnilniških sposobnostih ter poobliki, velikosti in masi. Glede na naštete dejavnike se določita namen in smiselna uporabnostposameznega instrumenta.