<strong>Knop</strong>, J. 2005, <strong>Uporaba</strong> <strong>GPS</strong> v <strong>zahtevnem</strong> <strong>gorskem</strong> <strong>svetu</strong>. - 3 -Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.2 PLANINSKE POTI IN BREZPOTJA2.1 Zgodovina planinstvaPrve poti v naših gorah so podobno kot v vseh drugih goratih območjih sveta nastale izgospodarskih vzgibov domačinov, torej: pastirjev, lovcev, gozdarjev, oglarjev in rudarjev. Tiso jih uporabljali dolga stoletja za trdo služenje svojega vsakdanjega kruha. V tem pogledu stapredvsem pomembna dva dejavnika, ki sta vplivala na večje udejstvovanje človeka v goratem<strong>svetu</strong> Alp. Oba sta se pojavila v srednjem veku. Najprej se je močno povečala poselitev tegaobmočja s kolonizacijo, pri čemer je cesarska in fevdalna oblast z opuščenimi davščinami inpodelitvijo zemlje v obdelavo vzpodbujala naseljevanje višje ležečih območij (vzrok je bilpomanjkanje hrane in obdelovalne zemlje). Tu je vzrok za relativno veliko poselitev Koroške,Pohorja, Zgornje Savinjskega, Škofjeloškega hribovja, delno pa tudi Zgornje Savskegaobmočja. Druga taka okoliščina pa je bil razmah industrijske revolucije, ki je potrebovala večenergije in železa (pojav koparstva in fužinarstva). Razvoj Krope, Železnikov, Koprivnika inpoti, ki so povezovale predvsem Bohinjsko in Selško dolino s Trento in naprej Furlanijo.Šele dosti kasneje pa se je z razvojem znanosti in razsvetljenstvom pojavilo zanimanje zanaravoslovno, botanično in geološko raziskovanje naših gora (Janez Anton Scopoli: 1758.Storžič, 1759. Grintavec; Balthesar Hacquet: 1777. Mali Triglav, 1779 pa je na vrhu Triglavaizmeril njegovo višino; Heinrich Freyer, Franz Wulfen, Valentin Vodnik, Žiga Zois, ValentinStanič: 1800 prvi brez vodnika na Velikem Kleku/Grossglocknerju, 1801 prvi naWatzmannu). Vsi ti veliki možje pa so za doseganje teh velikih dejanj posegali po znanjunaslednikov prej omenjenih pastirjev in lovcev, ki so jim v vlogi vodnikov in nosačevrazkrivali prehode in steze. Med njimi: <strong>Jernej</strong> Jernik – Vršnik, Lovrenc Potočnik, ValentinSlatnar – Bos v Grintavcih, Jože in Andrej Komac, Anton Tožbar – Špik v Trenti, Jože inLovrenc Škantar, Gregor Rabič, Janez Klinar iz bohinjsko-savske strani.Zaradi povečanega obiska gora in zaradi olajšanja vsakokratnega iskanja prehodov so sezačele poti označevati. Najprej z ˝možici˝ (, ki so bili uporabljeni tudi med prvim pristopom
- 4 - <strong>Knop</strong>, J. 2005, <strong>Uporaba</strong> <strong>GPS</strong> v <strong>zahtevnem</strong> <strong>gorskem</strong> <strong>svetu</strong>.Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za geodezijo, Inženirska smer.štirih srčnih mož na Triglav, 26.8.1778), kasneje pa bolj načrtno s trakasto rdečimi znamenji.V 20-ih letih prejšnjega stoletja pa je prišlo do dogovora o bodoči markaciji – beli piki vrdečem krogu (oz. Knafelčevi markaciji), ki je vidna tudi v mraku.Zanimivo je, da je prva nadelana pot nastala v Bočko-rogaškem pogorju in ne v Alpah. Zapotrebe bližnjega zdravilišča jo je dal po severnem pobočju na Donačko goro leta 1855zgraditi E. H. Frölich.Konec šestdesetih in predvsem od sedemdesetih let 19. st. naprej pa se je z narodnimpreporodom pri Slovencih in hkratnim pojavom DÖAV (Nemški alpinistični odsek) naslovenskih tleh prenesel ˝boj˝ za narodni ponos in zavest tudi v naše hribe. Tako smotekmovali, kdo bo nadelal več poti, kdo bo zgradil več koč, in kasneje tudi, kdo prvi preplezalSteno in pustil v njej več prvenstvenih smeri. V ta namen so se tudi naši narodno zavedni inv gore zaljubljeni očetje leta 1893 v Slovensko planinsko društvo združili.2.2 Planinske poti in brezpotjaPoleg klasičnih delitev gorskega sveta po višini (predgorja, sredogorja in visokogorja), ter polegi oz. skupini(Julijske, Ziljske, Kamniško-Savinjske Alpe) lahko le-tega razdelimo tudi v:-označen oz. markiran gorski svet-ter dosti bolj obsežen, divji in težje prehoden svet brezpotij.Pot spada med javne komunikacije. Planinska ali gorska pot je posebej označena splaninskimi markacijami (pri nas Knafelčeva markacija po Alojziju Knafelcu, 1859-1937, -bel krog obdan z rdečim kolobarjem, lahko tudi rdeča črta). Po potrebi je zavarovana zžičnimi vrvmi in klini. Za te poti skrbijo planinska društva. Ponekod so poti opremljene tudi zzimskimi markacijami (dolg kovinski drog s tablo in puščico). Po novem je na začetku potinavedena tudi njena zahtevnost. Tako jih delimo na: nezahtevne, zahtevne in zelo zahtevneoznačene poti.
- Page 7 and 8: VIKnop, J. 2005, Uporaba GPS v zaht
- Page 10 and 11: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 14 and 15: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 16 and 17: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 18 and 19: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 20 and 21: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 22 and 23: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 24 and 25: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 26 and 27: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 28 and 29: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 30 and 31: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 32 and 33: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 34 and 35: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 36 and 37: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 38 and 39: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 40 and 41: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 42 and 43: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 44 and 45: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 46 and 47: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 48 and 49: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 50 and 51: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 52 and 53: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 54 and 55: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 56 and 57: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 58 and 59: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 60 and 61: Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 62 and 63:
Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 64 and 65:
Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev
- Page 66 and 67:
Knop, J. 2005, Uporaba GPS v zahtev