1. PDF dokument (12 MB) - Digitalna knjižnica Slovenije

Jože BiščakMarjan RaztresenVojko ČeligojVojko ArkoBorut PeršoljaJanez KavarStanko KlinarUrška StritarRajko SlokarAleš Kari NosanIgor MaherJordan KomacMatjaž ČukMarjan BradeškoDušan ŠkodičSmučišče v Triglavskem parku?Moja zelena planinaGraditelj Vilharjeve kočeIzpolnjeno Jugovo naročiloPriznanja »Mladina in gore«Po stopinjah pradedovKost za glodanje - že tretjičVrhovi za gorske razvajenceKorziška lepotica Paglia d'OrbaPod drugačnimi nebesiSveta zemlja LadakSkriti zahodni kot državePomladne opojnostiKaj res ne bo nehalo padati?V grapi pa še vedno šumi...PobegOdmeviIz planinske literatureDruštvene novice241243244247248250252254257260261264267269270272273274279Slika na naslovni strani: Viševnik, v ozadju Mali Draški vrhFoto: Igor ModicPlaninski vestnik izdaja Planinska zveza Slovenije, 61000 Ljubljana. Dvoržakova ulica 9, p. p. 215.Revija izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor: Marjan Raztresen (glavni in odgovorni urednik},Janez Bizjak, Sonja Dolinšek, Mitja Košir, Edo Kozorog, Silvo Kristan. France Malešič, DragicaMantreda, Marlen Premšak, Tone Strojin, Tone Škarja in Franček Vogelnik. Predsednik založniškoizdajateljskegasveta dr. Milan Naprudnik. Prispevke pošiljajte na naslov Planinske zveze Slovenije.Rokopisov in slik ne vračamo. Tekoči račun pri SDK 50101-678-47046. devizni račun pri Ljubljanskibanki - Gospodarski banki d.d. Ljubljana 50100-620-133-900-27620-šifra valute-3053/8. Naročnina zadrugo trimesečje leta 1994 znaša 600 SIT, posamezna številka stane 200 SIT. Letna naročnina za tujinoznaša 30 ameriških dolarjev. Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembinaslova vselej navedite tudi stari naslov, in sicer s tiskanimi črkami. Upoštevamo samo pisneodpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Tisk Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani.Glasilo spada med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnemdavku (Ur. list RS, št. 4/92) in Mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije, št. 23/117-92 z dne 24. 2. 1992, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKALI BODO RES UNIČILI VRTASKO PLANINO?SMUČIŠČE V TRIGLAVSKEM PARKU?JOŽE BIŠČAKV času, ko slovensko javnost, posebno planincein naravovarstvenike, še vedno razburjasamovoljni poseg planiškega organizacijskegakomiteja, ki je za potrebe svetovnega prvenstvav smučarskih poletih v dolini pod Poncamina območju neokrnjene narave zgradil 400metrov dolgo cesto in praktično biološko in fizičnouničil ta del, se utegne zgoditi, da bomo vimenu »podjetništva« in »liberalizma« ostali šebrez enega od najlepših in najbolje ohranjenihosrednjih delov Triglavskega narodnega parka— Vrtaške planine. Nekateri Mojstrančani binamreč tam radi zgradili visokogorsko smučišče,pri tem pa imajo delno podporo tako vDržavnem svetu kot tudi v Državnem zboru, sajje že vložen predlog zakona o spremembah indopolnitvah zakona o Triglavskem narodnemparku. Spremembe predvidevajo premik severnemeje parka tako, da Vrtaška planina ne bibila več varovano območje.POBUDA DRŽAVNEMU ZBORUŽe 17. januarja je državni svetnik Jože Resmanpredsedniku Državnega sveta RepublikeSlovenije dr. Ivanu Kristanu poslal pobudo,naj ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvoza kulturo presodita in pripravita ustreznogradivo oziroma dokumentacijo, na podlagi katerebi kasneje Državni zbor kot zakonodajnotelo izdal soglasje za graditev dveh štirisedežnicin treh vlečnic na območju Vrtaškega vrha,Njivic in Votlega Slemena ter za ureditevsmučišč na tamkajšnjih pašnikih. Pri tem se jedržavni svetnik skliceval na 14. člen zakona oTriglavskem narodnem parku, ki predvidevaizjemno dovoljenje Državnega zbora za gradnjosmučarskih naprav na strogo varovanemobmočju.Tako iz ministrstva za okolje in prostor kot izministrstva za kulturo je prišel negativen odgovor.Svetovalec vlade pri ministrstvu za okoljein prostor Tomaž M. Jeglič je v odgovoru 13.aprila zapisal, da je sicer res možno izjemnosoglasje Državnega zbora, vendar to še nepomeni, da je dovoljenje za poseg v prostor žeizdano.»Če bi za ureditev smučišč na Vrtaški planiniDržavni zbor dal soglasje, bi se tako soglasještelo le kot eden izmed obvezno izpolnjenihpogojev, ki morajo biti pred izdajo dovoljenja izpolnjenipo veljavnih predpisih o urejanju prostorain graditvi. Pogoji, ki bi morali biti izpolnjenipred izdajo kakršnegakoli dovoljenja za takposeg v prostor narodnega parka, so namrečpoleg navedenega soglasja Državnega zboraRS še skladnost predlaganega posega s prostorskimisestavinami planskih aktov (dolgoročnegain srednjeročnega družbenega plana)prizadete občine in Republike Slovenije, skladnosts prostorskim izvedbenim aktom, ki urbanističnoureja območje narodnega parka (občinskiodlok o prostorskih ureditvenih pogojihza območje TNP) ter izpolnjevanje drugihpogojev po določbah zakona o urejanju naselijin drugih posegov v prostor ter drugih predpisov,ki se nanašajo na posege v prostor oziromagraditev ter varovanje okolja. Pred izdajolokacijskega dovoljenja pa bi moral investitorpriložiti tudi dokazilo, da je upravičen razpolagatis celotnim zemljiščem, na katerem bi na-241

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94242meraval urediti smučišča ali drugače posegati vprostor,« so na ministrstvu za okolje in prostorše zapisali v svojem odgovoru in dodali, da opobudi ne morejo presojati, saj državni svetnikJože Resman ni poskrbel za nikakršno gradivo,niti ni iz njegove pobude razvidno, kdo bi bil investitor.MNENJE DVEH MINISTRSTEVOglasilo se je tudi ministrstvo za kulturo sstališčem: »Gradnja smučarskega središčaVrtaška planina v osrednjem območju Triglavskeganarodnega parka je nesprejemljiva, zatoodločno nasprotujemo izdaji izjemnega soglasjapo 14. členu zakona o Triglavskem narodnemparku.«V utemeljitvi, ki jo je podpisal minister SergijPelhan, je zapisano, da ne samo ožje, temvečtudi širše območje Vrtaške planine »izpolnjujevse pogoje najstrožjega varstvenega režimanarodnega parka. Zaradi tega je tudi v celotivključeno v njegovo osrednje območje. Še več— ta del predstavlja enega od najpomembnejšihpredelov narodnega parka, o čemer jetako stroka kakor tudi širša javnost imela izoblikovanodnos že dolga desetletja pred sprejemomzakona o njem. Območje Martuijkove gorskeskupine, kamor v širšem pogledu sodi tudiVrtaška planina, je namreč bilo že leta 1949zavarovano v sklopu naravnega rezervata.«Nekaj dni po odgovoru ministrstev (in najbrž negre za naključje) je državnozborski poslanecŠtefan Matuš vložil v proceduro predlog zakonao spremembah in dopolnitvah zakona oTriglavskem narodnem parku. SpremembeDopisniki, preberite!Občasne dopisnike prosimo, da v svojihporočilih z različnih dogodkov vednonapišejo, kdaj in kje se je dogajalo tisto,kar opisujejo. Večkrat namreč dobimosestavek, iz katerega je mogoče razbratile to, kam je šla neka planinska skupina,ne pa tudi, kdaj se je to zgodilo in za kateroskupino je šlo, takšno poročilo pa jebrez vsake vrednosti (razen kadar gre zareportažo, kjer čas dogajanja pogosto nipomemben).Prav tako prosimo, da nam pošiljateprispevke izključno natipkane na pisalnistroj ali natisnjene na računalniškitiskalnik (približno 30 vrstic na stran, neveč, da so možni morebitni popravki innavodila tiskarjem!), ker uredništvonima delovnih moči, ki bi pretipkavaleprispevke, niti denarja za morebitne takepredvidevajo premik severne meje parka tako,da Vrtaška planina ne bi bila več varovano območje.Pravzaprav gre za prehitevanje podesni, če tej taktični potezi lahko tako rečemo.Vrsta dovoljenj in soglasij namreč na območju,ki ni več varovano, odpade. Povedano drugače:potem ko Vrtaška planina ne bi večspadala v TNP oziroma ne bi bila več delTriglavskega narodnega parka, skoraj ne bi biloovire in sile, ki bi ustavila namere podjetnih inpreveč liberalnih Mojstrančanov.Štefan Matuš je v obrazložitvi predlaganihsprememb zapisal, da je bila Mojstrana nekdajpomembno turistično središče in bilo bi »neopravičljivo,da bi postali le od proračunskih dotacijodvisna lokalna skupnost. Smo pripravljenistoriti vse, da bi dokazali, da smo sposobnisami skrbeti zase ter samostojno urejati inzadovoljevati lokalne potrebe. Naša želja jevrniti Mojstrani ime in položaj, kakršnega je žeimela in kakršnega po našem mnenju zasluži«.MOJSTRANA JE ZA SMUČIŠČENa podlagi predinvesticijske študije, za kateroje že ministrstvo za okolje in prostor menilo, dane vsebuje krajinskih in ekoloških vrednotenjpredlaganega posega v območje narodnegaparka, se z načrtom ureditve visokogorskihsmučišč strinjajo, kot je navedeno v obrazložitvi,tudi planinsko, turistično in športnodruštvo, Gorska reševalna služba, Svet krajevneskupnosti in Pašna skupnost. Njihoveželje temeljijo na nekaterih ugotovitvah: sistemVrtaška planina bi bil edino pravo visokogorskosmučarsko središče v Republiki Sloveniji z legomed 1400 in 2077 metri nadmorske višine;snežne razmere so kljub prisojni legi idealne inračunajo s 140 do 160 smučarskimi dnevi naleto; območje bi predstavljalo izhodišče zaplaninsko pohodništvo; smučarski center bipomenil razmah turizma in rekreacijskih dejavnosti;itd.Glavna ovira pri uresničitvi njihovega cilja jeseveda dejstvo, da spada Vrtaška planina vosrednji del Triglavskega narodnega parka in jepodvržena strogemu naravovarstvenemu režimu.Menijo, da njihov predlog sovpada z načrtovanimzmanjšanjem obsega osrednjegaobmočja iz dosedanjih 35 tisoč hektarov na 15tisoč hektarov in dodajajo: »Niso nam sicerznani kriteriji, po katerih so sestavljalci zakonadoločali meje osrednjega območja, ugotavljamopa, da je zakon s svojo določitvijo enormnovelikega osrednjega območja in z rigoroznostjo,ki se odraža v skupno kar 46 prepovedih,odraz nekega časa in miselnosti, zato menimo,da je nekatera njegova določila potrebno spremenitiin prilagoditi bistveno spremenjenimrazmeram.«

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKKRŠENJE MEDNARODNIH KONVENCIJToda ni vse tako, kot pravijo tisti, ki bi radi naVrtaški planini imeli smučarsko središče. Vneposredni bližini planine oziroma v njenemneposrednem vplivnem območju je tudi pragozd,zavarovan leta 1980 kot gozdni rezervatSmrajka, ki je s parkovnega stališča zelo pomembnanaravna znamenitost. Republika Slovenijaje torej ta predel Julijskih Alp uradnovarovala kot narodno bogastvo že takrat, konaravovarstvena zavest še ni bila razvita. Sicerso glavne vrednosti Vrtaške planine naslednje:del Martuljkove skupine; prisotnost značilnih indobro ohranjenih alpskih ekosistemov; obstojekosistemov z endemičnimi rastlinskimi vrstami;zavetišče redkih in ogroženih živalskih vrst(npr. velikega petelina in ruševca, stalna navzočnostplaninskega orla); na obrobju planineizredno ohranjen pragozd; itd.Načrtovano smučarsko središče Vrtaška planinabi imelo tudi po mnenju ministrstva za kulturoštevilne negativne vplive ter uničujoče poslediceza ta erozijsko in biotopsko izjemnoobčutljiv predel gorskega sveta, saj je graditevsmučišča take velikosti izjemno velik poseg vprostor, poleg tega pa je naravno gradivo, nakaterem bi stale smučarske naprave, zelokrušljivo. Ne nazadnje je Slovenija podpisalatudi dve mednarodni konvenciji, ki ju zavezuje-Slovenci smo kar pogosto nagnjeni k temu,da sami sebi ne bi priznali dosežkov svojepameti, razmišljanj in dela. Nismo pripravljeniv objektivne okvire širšega okolja postavitisvojega dela, ki ga je mogoče primerjatiz delom sosedov, skromno hočemo zdetina tej strani Alp, pa čeprav je sončna, inkomajda komu povedati, da gremo v korakz marsikom.Skupaj z evropsko akcijo zelenega turizmapoteka akcija skromnosti v gorah: vsak naj vgore nosi s seboj spalno rjuho, zadovoljennaj bo v planinskih kočah z nekaj vrstamipijač in najpreprostejšo hrano, na močnoobiskovanih gorskih poteh naj hodi izključnopo gorskih poteh in naj ne dela bližnjic,zadovoljen naj bo s toliko elektrike, kolikorje dajejo sončne celice, v gorah naj seobnaša kot skromen obiskovalec in gost vokolju, kjer so stalni naseljenci gorsko rasttak ohranjanju narave. Prva je Alpska konvencijaiz Salzburga (1990), ki zahteva doslednoomejevanje škodljivih posegov v alpskem prostoruin posebno skrb za ohranitev še nedotaknjenihpredelov Alp, druga pa konvencija obiološki raznovrstnosti iz Rio de Janeira (1992),ki od držav podpisnic zahteva sprejem zakonskihin drugih instrumentov za preprečevanjeizumiranja rastlinskih in živalskih vrst. Z ravnanjem,ki bi bilo v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi,bi kršili ustavno načelo spoštovanjamednarodnih konvencij kot neposrednega zakonskegaprava.Če bo predlagateljem uspela sprememba mejaTriglavskega narodnega parka in s tem gradnjasmučišča, bo to pomenilo biološko in fizičnouničenje enega od najlepših predelov JulijskihAlp, poleg tega pa bo imelo uničujoče poslediceza Triglavski narodni park. S tem bodopostali možni posegi v najbolj varovana območjain bo to slab primer za drugod. Ne bo namrečnobenih zadržkov ali ovir več, ki bi preprečevaleuničevanje najbolj ohranjenih naravnih predelovSlovenije. Odločanje o takem vprašanjuni le vprašaje dnevne politike v državnem zboruna način »ti boš glasoval zame, jaz pa zate«,temveč veliko več: gre za generacijsko vprašanjein odgovornost do naših otrok, vnukov inpravnukov, ki bodo podedovali tudi naše (ne)-strokovne posege v naravo.MOJA ZELENAPLANINAlinstvo in živalstvo, ki se mu je treba čimmanj vsiljevati, vse odpadke naj vsakdoodnese s seboj v dolino, od koder jih jeprinesel, iz gorskega sveta smemo odnestile fotografije in spomine ter tam zgorajpustiti le sledove svojih čevljev, pa še tehnaj bi bilo čim manj.Ali se slovenski gorniki vključujemo v akcijedrugih alpskih dežel, da bi ohranili svojegore neomadeževane, kjer takšne še so, injim dali nekdanjo podobo, kjer smo jim vpreteklosti dali premočan dolinski pečat?Mislimo, da za slovensko visokogorje to velikdel velja: vse več je na planinskih kočahsončnih celic, ki so zamenjale dieselskeagregate, vse več planincev nosi s sebojspalne rjuhe, v vse več kočah ni več dovoljenokaditi, v vse več koč se vrača domačnain gostoljubna skromnost, vse več pravihplanincev se obnaša tako, kot veleva častnikodeks, čeprav največja večina gorskihobiskovalcev tega dokumenta sploh nepozna, pa tudi kričanja je v naših gorah vsemanj.Upati je mogoče, da se v naše gore za vsevečne čase vrača okoljevarstvena zelenabarva.Marjan Raztresen243

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94OB 80-LETNICI ČRNODOLSKE KOČE POD SNEŽNIKOMGRADITELJ VILHARJEVE KOČEVOJKO CELIGOJPrve dni letošnjega julija bo preteklo okroglihosemdeset let od otvoritve Vilharjeve koče vČrnem dolu, prve slovenske planinske postojankena snežniškem območju. Bila je to tudizadnja planinska koča na Slovenskem, zgrajenapred prvo svetovno vojno.Največje zasluge za postavitev koče je imeltedanji sodnik v Ilirski Bistrici dr. Fran Kovča. Včrnodolski koči so mu bistriški planinci leta1972 postavili zahvalno ploščo. Mariborskidnevnik Večerje pomagal pri zbiranju podatkovo tem zaslužnem možu.KDO JE BIL DR. KOVČA?244O dr. Franu Kovči, tako zaslužnem za živahnodruštveno in pomembno narodno delo v IlirskiBistrici v času pred prvo vojno, smo še predkratkim komaj kaj vedeli. Pretresi dvehsvetovnih vojn, menjava kar nekaj generacij inobilni časovni odmik je zastrl spomin na človeka,ki je kljub razmeroma kratkem času bivanjav Ilirski Bistrici opravil obsežno delo in bil zavse opravljeno delo deležen visoke ocene pravod svojih sodobnikov in sodelavcev.Za popotnico k iskanju podatkov o dr. FranuKovči je imelo domače planinsko društvo lekratek zapisnik o izrednem društvenemobčnem zboru tajnika Antona Kraigherja zdne 23. junija leta 1921 v gostilni pri Novemsvetu. Žalostni so ugotavljali, da je zaradipritiskov tedanjih italijanskih oblasti moral vizgnanstvo za društvenim predsednikom MiroslavomMartinčičem tudi njegov naslednik,predsednik dr. Fran Kovča. Predsednikovanjeje tedaj prevzel Alojz Zaje, za njegoveganamestnika so izvolili Antona Gržino, posestnika,in Alojzija Primca, delovodjo.Črnodolsko kočo so sklenili za silo popraviti, sajje bila med vojno zelo poškodovana. Soglasnoje bil sprejet tudi predlog društvenega tajnikaAntona Kraigherja, da se dr. Kovči z občnegazbora pošlje zahvalno pismo in »da se v njegovtrajni spomin napravi v koči v Črnem dolu primerennapis«.Gotovo so odborniki bistriškega planinskegadruštva zahvalno pismo dr. Kovči tudi poslali.Drugi sklep o postavitvi spominske plošče včrnodolski koči pa so izpolnili šele 51 let poznejeob proslavljanju društvene 65-letnice, decembra1972. Obiskovalci črnodolske koče žeob vstopu v kočo opazijo belo marmornoploščo z napisom: »Kočo v Črnem dolu 1000 mDr. FranKovčaje postavilo PD Ilirska Bistrica v letu 1914 podvodstvom zaslužnega dr. Frana Kovče.«Žal o dr. Kovči ni bilo nobenih podatkov. Tudinajstarejši domačini niso več vedeli zanj.Pokojni društveni predsednik Drago Karolin jenekje zvedel, da je dr. Kovča, potem ko je moralzapustiti Bistrico, krenil iskat službo nekamna Štajersko. No, to je bilo za uspešno iskanjedosti premalo, če imamo pred očmi dejstvo, daje od tedaj preteklo dobrih sedemdeset let.Poizvedovanje na matičnih uradih po vsehvečjih mestih na Štajerskem ni rodilo nikakihrezultatov. Stanovsko glasilo slovenskihpravnikov je odklonilo objavo poizvedovalnegaoglasa. Koliko slepih ulic!ŠTAJERCI SO GA POZNALIZa pomoč pri iskanju se je ponudil g. MilanCilenšek iz Maribora in osebno poizvedoval pristarejšh upokojenih sodnikih. Nič! Ko je že kazalo,da je vse zaman, se je klobčič neznankokrog dr. Frana Kovče nenadoma začel razpletati.G. Milan Cilenšek je 24. marca 1992 za planinskorubriko mariborskega Večera napisal prijazenčlanek z naslovom »llirskobistriški planinciprosijo za pomoč. Iščejo podatke o dr. FranuKovči« in pozval bralce, da pomagajo pri iskanju.Že drugi dan po objavi se je avtorju članka potelefonu oglasil g. Andrej Aranjoš, zdravstvenidelavec iz Poljčan pri Slovenski Bistrici, insporočil, da mu je bil dr. Fran Kovča krstni boterin sploh velik dobrotnik njegove družine, ki jeob neuspehu revolucije Bele Kuna na Madžar-

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKskem v letu 1919 pobegnila v Slovenijo. Njegoviso pri Kovčevih dobili zatočišče in stanovanje,njegova mama pa tudi zaposlitev. G.Aranjoš je v nekaj pismih popisal vse, kar jevedel o dr. Kovči, njegovem rojstvu v Šentrupertuv Savinjski dolini, pa tudi njegovem zadnjemdomu na šentrupertskem pokopališču.Poslal je tudi nekaj fotografij dr. Kovče, tako dasmo spoznali tudi njegovo podobo.G. Milanu Cilenšku sta se oglasili tudi Mariborčankiga. Anica Vogelari in ga. MilkaKrižan, osebni prijateljici dr. Frana Kovče innjegove soproge Fani. V letih, ko je bildr. Kovča v Mariboru, so dobrih 16 let ob sobotahin nedeljah redno hodili na izlete v planinskookolico Maribora. Številne vtise s tehdoživetij sta gospe Anica in Milka strnili v zvočnizapis, ki ga je g. Cilenšek posnel in kasetoposlal bistriškemu planinskemu društvu.Pri zbiranju podatkov o dr. Franu Kovči so bili vveliko pomoč tudi Franc Šketa, nečak dr.Kovče, učiteljici Anita Rojnik in MajaGaberšek iz osnovnih šol v Orli vasi in na Gomilskemter Štefka in Božo Jordan izDobrteše vasi v Savinjski dolini.S skupnimi močmi lahko sestavimo vsaj približnosliko o življenju in delu človeka, ki je vrazmeroma kratkem času svojega bivanja vBistrici storil toliko, da smo mu Bistričaniresnično lahko hvaležni.SPOMINI SODOBNIKOVDr. Fran Kovča se je rodil kmečkim staršem vvasi Trnava pri Šentrupertu v Savinjski dolini30. septembra 1879. Osnovna znanja je pri-Vilharjeva koča v Črnem dolu dve leti po otvoritvi. Skrajnodesno sedi graditelj koče dr. Fran Kovčadobival v ljudski šoli v bližnji Orli vasi. Po študijuprava je kot cesarsko kraljevi sodnik službovalv Ilirski Bistrici, Murski Soboti, Mariboru, Ljubljaniin Celju. V pravni stroki je napredoval in bilupokojen kot višji prizivni (apelacijski) sodnik.Bil je poročen. S soprogo Fani nista imelaotrok.G. Andrej Aranjoš se ga spominja in piše:»Ljudje so ga imeli radi, saj je bil dober indružaben človek. Z ženo sta pogosto obiskovaladružine prijateljev v različnih krajih Slovenije,povsod sta imela prijatelje. Najraje pa je zahajalv planine; sorodniki pravijo, da na bližnjogoro Oljko, na Okrešelj, Kamniške planine. Koje bil upokojen, je hodil v Lendavske gorice natrgatev, tudi po 14 dni, s prijateljem odvetnikomdr. Požunom. Kot upokojenec je v Celju aktivnodeloval v Društvu upokojencev. Pogostose je vračal v rojstno vas k sorodnikom, šoli oz.prosvetnemu društvu je poklonil 186 lepih knjig,ki so jih domačini z veseljem prebirali. Zbolel jena jetrih in kmalu umrl, 11. januarja 1952. Nanjegovo željo so ga pokopali na domačempokopališču, 17 let za njim je umrla tudi ženaFani. Pokopana sta v skupnem grobu. Grob jelepo urejen, domačini ga pogosto obiskujejo instarejši obujajo ob njem spomine na uglednegasovaščana.«Osemdesetletna ga. Anica Vogelari iz Mariborase še živo spominja dr. Frana Kovče s številnihizletov na Pohorje. Pešačili so tudi tja do Klopnegavrha in se po drčah spuščali v dolino. Soboteso bile vse delovne, zato so krenili naizlete šele ob sobotah popoldne. Skoraj vednoga je spremljala njegova soproga Fani. Bili soredni gostje v vseh planinskih kočah na mariborskemPohorju. V pogovorih je bil resen, patudi duhovit in vnet za dobro šalo. Rad je tudi245

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94246kaj dobrega pojedel, zato so v planinskih kočahgospodinje vedele, s čim ga morajo postreči.Zelo pogosto je hodil na izlete tudi s stanovskimprijateljem dr. Alojzem Lešnikom. Njunže prislovični cilj je bila gostilna Robič v tri kilometreoddaljenem Limbušu, kjer sta ponavadispila polič vina in se vrnila. Mariborski šaljivi»Toti list« si je oba prijatelja privoščil in se naceli strani v sliki in besedi pošalil z njima innjuno trdno namero, »da tokrat pa gresta naizlet kam drugam«; kot ponavadi pa sta tuditokrat pristala pri Robiču na poliču vina. Očitnoje bil torej v Mariboru dr. Kovča znana inspoštovana oseba.KAKO SO GRADILI KOČOV Ilirsko Bistrico je dr. Fran Kovča najbrž prišelokrog leta 1910. Delo na sodniji mu je omogočalo,da se je vključil tudi v družabno življenjekraja, še posebej v društveno dejavnostilirskobistriške podružnice Slovenskega planinskegadruštva. Bistriški planinci so prav tedajOb 70-letniciČrnodolske kočeDRAGO KAROLINKo razpočijo spomladibledo rožnati žafrani,pojdem tja gor v tihe lože,tja na črnodolske jase.Tam sameva starka koča,sedemdeset let že dajeskromno streho mladim, starim,vsem prijateljem narave.Ko o kresu se odprejonjena okenca in vrata,takrat se zbudi iz spanjakot Trnuljčica iz pravljic.Mladi rod ob njej se zbira,taborni si ogenj vžiga,ob njem raja in uživasvoja zlata, mlada leta.Takrat ji zašije sonce,tisto sonce, ki sijaloje slovenskim narodnjakom,ko so zidali jo nekdajkot planinsko postojanko,znano Vilharjevo kočo,iz ljubezni do teh krajevin do ljubega Snežnika.1984bili sredi zagnanega načrtovanja postavitveplaninske koče na območju Snežnika. Odgozdnih upravičencev so v Črnem dolu dobili vuporabo skromno lesenjačo in jo koristili obizletih na Snežnik. Zavzemali so se za to, da bidruštvo postavilo kočo bliže vrhu Snežnika,vendar temu ni bil naklonjen lastnik snežniškihgozdov. Izletništvo po gozdovih je celo omejevalzgolj na markirane poti proti Snežniku.Planinski vestnik, glasilo slovenskih planincev,poroča že v letu 1909 o zbiranju sredstev zakočo pod Snežnikom, pa o dilemah ob skrbi, datujci z nakupom črnodolske koče prehitijodomačine. Vsekakor je bil odločujoč društveniobčni zbor dne 27. maja 1913, ko so se odločiliza odkup stare koče in 29 arov velike parceleza ceno 500 kron, zavedajoč se, da bodostroški popravila zelo visoki. Skrb za kočo sozaupali novemu upravnemu odboru, ki ga je šenaprej vodil načelnik Miroslav Martinčič,tajništvo društva pa je na novo prevzel dr. FranKovča.To je bila dobra odločitev. Društveni tajnik dr.Kovča se je dela lotil z vso vnemo. Kmalu sougotovili, da stare koče ne kaže popravljati.Sklenili so pogodbo z zidarskim podjetnikomAntonom Logarjem iz Vrbovega in v trehmesecih je na mestu stare stala že nova črnodolskakoča. Iz računov, poštnih potrdil inbeležk iz tega časa lahko sodimo, da je šlo zaširoko zastavljeno delo od zbiranja prispevkovin posojil po vsej Sloveniji do obsežnega društvenegafizičnega dela. Zanimiva in navdušujočaje beležka dr. Kovče z dne 21. junija1914, daje delavcem dal za štiri litre vina, »kotveli navada, kadar se postavi strešni stol«.Dela s kočo in opremo so šla h koncu, stala paso skoraj tisoč kron.PV JE SPREMLJAL GRADNJOV tem času je izšel v Planinskem vestniku tudidaljši zapis o gradnji črnodolske koče, ki ga jenavdušujoče napisal prav dr. Kovča. Ob pozivuza prispevke za kočo, »ki bo res stala precej«,je povabil slovensko planinsko srenjo na otvoritev:»Slavnostna otvoritev koče se vrši 5. julijat. I. ob 11. uri dopoldne. To naj blagohotnovzamejo na znanje vsi prijatelji planinstva, ka-

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKkor tudi krajših in lažjih izletov v planine, da si tadan izberejo za polet v Črni dol. Lega koče, kise bo zvala Vilharjeva koča, je naravnost krasna.Okoli in okoli jo obkrožajo visoki borovci invisoke bukve. Leži pa v mali, 200 korakov širokiin četrt ure dolgi dolinici, sredi velikanskih gozdov,v znožju Kranjskega Snežnika (1800 m)in Planinca (1492 m), ki se v botaničnem oziruprištevata med najbolj znamenite rastlinskogeografske kraje na Kranjskem ...«V avgustovski številki Planinskega vestnika izleta 1914 preberemo o novi koči naslednje:»Vilharjeva koča v Črnem dolu. Ilirskobistriškapodružnica ima novo postavljeno »Vilharjevokočo v Črnem dolu«. Koča ima spalnico z osmimižimnicami ter obednico s štedilnikom (torejskupaj dve sobi). Ni oskrbovana. Ključi se nahajajo1) pri g. Vinku Šketu, trgovcu v IlirskiBistrici, 2) g. Franu Kociančiču, postajenačelnikuv Trnovem (na kolodvoru) in 3) prig. sodniku Franu Kovči v Trnovem.«Sledila je 1. svetovna vojna, ki je črnodolskikoči namenila žalostno usodo skromne streheštevilnim ruskim ujetnikom, pa nove gospodarje,ki so kmalu prepovedali tudi bistriško planinskodruštvo ter zaplenili premoženje in kočo.Koči so dali ime po svojih italijanskih planinskihjunakih.Z mnogimi intelektualci je moral v pregnanstvotudi naš dr. Fran Kovča, toliko prej, ker je bilonjegovo narodno delo na Bistriškem za noveoblastnike še posebej nadležno.Bistriški planinci so v zadnjih dveh letih karnekajkrat obiskali grob dr. Frana Kovče našentrupertskem pokopališču in k spominskiplošči postavili kamen z vrha Snežnika vspomin in v zahvalo za njegovo pomembnodelo v ilirskobistriškem planinskem društvu.NA SLOVENSKEM ZVONIKU OBNOVLJENA SPOMINSKA PLOSCAIZPOLNJENO JUGOVO NAROČILOVOJKO ARKOV začetku marca, na zaključku južnega poletja,sta mlada slovenska planinca iz našega mestaBlaž Razinger ml. in Damjan Žužek spetpritrdila Jugovo ploščo na podnožje Slovenskegazvonika. Njun šestumi vzpon od katedralskevasi do stene Campanila spominja naVladimir Brezigar (levo) in gorski vodnik Peter Štrukelj(desno), solkanska rojaka, ob odkritju plošče KlementuJugu 26. septembra 1954pota Aljaža in Požganca, o katerih pravkar čitamov Aljaževem zborniku. Fanta sta nesla sseboj poleg težke bronaste plošče več kot trimetre dolgo lestev in to/rie ravno pripravnoorodje tudi spet privlekla nazaj v Villa Catedral.Vso turo in delo sta opravila v skopem dnevu.Plošča je pred dobrim letom padla v grušč podsteno. Vijaki so bili zabiti v les in ta obloga žeb-Ijev je v štiridesetih letih strohnela. Pri padcu seje kovina malce skrivila, zato jo je bilo trebaprinesti v mesto, kar so poleti opravili Žužkovi247

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94**

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKnost v gorah. Te teme vedno predava zelosuvereno, nazorno in življenjsko, v sporočilupredavanj pa ne pušča dvoma: za varnost lahkonajveč storimo sami s svojim znanjem inizkušnjami.Področje vodništva, zlasti vzgoja mladinskihplaninskih vodnikov, gaje v zadnjih letih močnoangažirala. V vzgojnem delu je zelo dosledenin zahteven, s svojimi usmeritvami pa je močnovplival na kakovost tečajev in seminarjev. Vpredavanjih močno posega tudi na področjeekologije in varstva gorskega sveta, zgodovinein etnologije; pri tem se je izkazal kot širokorazgledan in kritičen poznavalec te problematike.S številnimi pisnimi prispevki je znan takostrokovni kot širši gorniški javnosti.Njegov prispevek pri vzgoji mladih v planinskiorganizacij je vsaj dvojen: neposreden, saj povsod,kjer je prisoten, vzgaja, ter posreden, ki gaprenaša preko vodnikov in mentorjev, ki imajoto srečo, da jim je gorniški učitelj. Še nekajtakšnih sodelavcev, kot je Boris Mlekuž, ki je zadelo z mladimi žrtvoval ogromno svojega prostegačasa, bi v mladinski planinski dejavnosti»premikalo gore«.MO PD LISCAMed mladinskimi odseki prejme priznanjeMladina in gore za dosežke pri vzgoji in izobraževanjuplaninske mladine Mladinski odsekPlaninskega drušva Lisca Sevnica — Krško.Čeprav ne domujejo v osrčju visokih gora, jeplaninstvo način življenja številnih mladih, ki sovčlanjeni v PD Lisca. Za to gre predvsem zahvalaneumornim mentorjem, vodnikom invsem, ki najdejo posluh za delovanje mladih,»na katerih svet stoji«.Več kot 500 otrok, srednješolcev in študentovdeluje v Mladinskem odseku PD Lisca naštevilnih področjih: organizirajo izlete podomačih in tujih gorah, vodijo planinske krožkena 8 osnovnih šolah, srečujejo se ob diapozitivihin predavanjih. Vsako leto se odpravijo tudina večdnevno taborjenje pod šotori — lani sopripravili tak tabor že enaindvajsetič in takosodijo med odseke z najdaljšo tradicijo organiziranjataborjenj.Vzgoja in izobraževanje otrok in mladih (lani jeplaninsko šolo uspešno končalo kar 50 mladihplanincev) pa sta tesno povezana z izobraževanjemvodnikov in mentorjev. V odseku delujeprek 30 vodnikov, vsako leto pa se jim pridružijovsaj štirje novi mladinski planinski vodniki.Skrb za kadre je ena od najpomembnejših nalogin izobraževanje je najboljša naložba v prihodnost.Široka gomiška dejavnost, učinkovita organiziranostin uspehi, ki jih dosegajo člani MO PDLisca, so lahko velika spodbuda vsem, ki seukvarjajo z mladimi v planinski organizaciji. Veseljein mladost, ki se prepletata z resnostjo involjo po delu, pa dokazujeta, da gorništvo nisamo šport, je tudi kultura in oblika doživljanja.Takšnih doživetij gore nudijo na vsakem koraku:samo odpraviti se je treba v ta čudoviti svet.TRIGLAVSKI NARODNI PARKMed organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojo inizobraževanjem planinske mladine izven Planinskezveze Slovenije, prejme priznanjeMladina in gore za leto 1993 Triglavski narodnipark.Obiskovanje gora je osnovna dejavnost gornikov.V gorah spoznavamo naravo in svoje mestov njej. Zato ne preseneča, da so prav gornikiprvi dali pobudo za ustanovitev Alpskegavarstvenega parka in kasneje Triglavskeganarodnega parka.Ob teh pobudah se je prebudila zavest in potrebapo vzgoji obiskovalcev gora, zlasti mladine,ki naj se nauči spoštovati in ceniti naravno inkulturno okolje, v katerem živimo.Triglavski narodni park tej nalogi posveča velikosvoje pozornosti. Sodelovanje MK in TNPsega tako na strokovno področje, kjer sodelavciparka s svojimi predavanji sodelujejo navzgojno izobraževalnih akcijah PZS, kot tudi pripripravi in izvedbi taborjenj na območju TNP,za katere ima Uprava TNP velik posluh.Ekologija v naših vrstah ni več samorazmišljanje, pač pa je ravno s pomočjo insodelovanjem TNP postala osnovna vrednotadogajanj v gorah.Z izborom nagrajencev je želela Mladinska komisijapokazati, da je gorništvo sestavni delslovenske zgodovine, kulture in sedanjega življenja.S svojo širino, vsebinsko pestrostjo inraziskovalnim duhom omogoča vsakomur, dadoživi del narave, ki mu je najbližji.Naši nagrajenci predstavljajo mladost, znanjein strokovnost na eni ter veselje, zrelost insmisel za sodelovanje na drugi strani. Vse papreveva duh po skromnem in naravi prijaznemobiskovanju gora.Ker bogatijo gorniško zakladnico znanja indoživetij ter svoje izkušnje prenašajo tudi nadruge, smo jim še posebej hvaležni in jim obpodelitvi priznanj Mladina in gore izrekamoiskrene čestitke.Ljudje hočejo najvišjeUgledni angleški alpinist Doug Scott, 52, je konec lanskegaleta plezal in hodil po sončnih baskovskihgorah, kjer so ga našli sodelavci revije Pyrenaica. Obtej priložnosti se je razgovoril o dogajanjih v Himalajiin je dejal: »Na Mount Everestu je prišlo do popolnomaistega fenomena množičnosti, kot ga poznamo zMont Blanca. Žal Nepal nima tako dobre infrastrukture,kot je v Alpah, posledica tega pa so veliki prob-249

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94SLOVENSKA VOJSKA IMA SVOJO GORSKO ENOTOPO STOPINJAH PRADEDOVJANEZ KAVAR250Če smo med slovenskimi planinci še nedolgotega kaj radi zastavili besedo o nekdanji planinskibrigadi JA (in sem in tja tudi pisali o njej vPlaninskem vestniku), kot da o gorski enotinove slovenske vojske ne želimo kaj velikoslišati. Morda nenamerno, a vtis je bržkone tak.Nekoč slavni »2. gorski strelski polk«, polkslovenskih fantov z belimi krivčki na kapah, jebil najbolj slovenska enota avstroogrskevojske. V njej so se Slovenci posebej izkazalikot gorniki, kot vojaki, ki gore poznajo in so jimblizu. Večina vojakov tega polka je kasnejesestavljala jedro borcev generala Maistra zaseverno slovensko mejo. O polku posebejSlovenci dolgo nismo smeli veliko slišati v pridjunaštvom južnejših vojska.Uradno se gorska enota slovenske vojske imenuje(še) »planinska«. Vse glasnejša pa postajajodokazovanja o bolj primernem izrazu »gorska«.Zaradi slovenskega pomena te besede,pa tudi zaradi nacionalnega ponosa in drugačnostiz neko nekdanjo vojsko.Gorska enota nove slovenske vojske domujena Gorenjskem v vojašnici na Bohinjski Beli.Razveseljivo je, da postaja ena od najuglednejših,kar je tako dokaz gorniških tradicij Slovencevkot izraz naše vsestranske povezanostiz gorami.LASTNI ZGLEDI IN TRADICIJEČe so se pri snovanju in nastajanju nove slovenskevojske kje ozirali po lastnih zgledih intradicijah, so se pri gorski enoti prav gotovo.Uveljavljati gorniške tradicije in dosežke Slovencevje bilo in je temeljno vodilo. Tako so setudi same po sebi rojevale povezave s krovnoslovensko planinsko organizacijo, njenimi organiin dejavnostmi (KGRS, KA).Enoto sestavljajo predvsem vojaki, ki prihajajoiz gorskih predelov Slovenije (Primorci, Gorenjciin Korošci), vrata pa so odprta tudi vojakom izdrugih predelov, ki si to sami in prostovoljnožele. Med inštruktorji v enoti so mnoga znanaimena slovenskega alpinizma, smučanja inGRS, ki za takšno delo nikakor niso naključnopriučeni in izbrani zgolj po službeni dolžnosti.Eden izmed najbolj vnetih med njimi in med vojakinajbolj spoštovan je bil tudi pokojniBoštjan Kekec. Vse več znanih gornikov jemed vojaki. Predvsem pa je upati, da bo medvojaki z Bohinjske Bele vse več vnetih in pravihVojak gorske enote slovenske vojskeljubiteljev gora tudi potem, ko jim bo vojaškasuknja le še spomin.URJENJENačin urjenja v gorski enoti slovenske vojskese razlikuje od urjenja v drugih enotah predvsempo usposabljanju za preživetje in bojevanjev gorskem svetu. Po začetnem usposabljanjuv učnem centru v kranjski vojašnici, kjervojaki že dobe osebno gorsko vojaško opremoin uniformo in opravijo nekaj zahtevnejših gorskihpohodov, se večina od njih preseli na BohinjskoBelo. Prostovoljci, predvsem alpinisti,smučarji, a tudi drugi, se odločajo za alpsko —izvidniško enoto, kjer je urjenje najzahtevnejšein fizično najbolj naporno. Ob vojaških veščinahnamenjajo veliko časa alpinistiki, turnemusmučanju, pa tudi uporabi gorskih koles, delu shelikopterjem in reševanju.Celotno urjenje je zasnovnao na izkušnji, davečina vojakov osnovna gorniška in smučarskaznanja že prinese s seboj iz domačih gorskihokolij. Prav tako pri urjenju uporabljajo izključnoslovenske doktrine, dognanja, tehnike in šolealpinizma, smučanja in reševanja v gorah, kakortudi za to potrebno opremo. S tem so s pri-

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKdom uporabljena znanja, ki jih posamezniki žeobvladajo in jih po odsluženem vojaškem rokulahko uporabljajo pri ljubiteljskem ukvarjanju zalpinizmom, gorništvom, turnim smučanjem, pridelu v slovenski GRS in drugod.BOHINJSKA BELAPo odhodu jugoslovanske vojske je vojašnicana Bohinjski Beli, ki sicer hrani tradicijovojašnic za urjenje v gorah še iz starojugoslovanskihčasov, dajala enega od najbolj klavrnihzunanjih videzov med vojašnicami na slovenskihtleh. Slavni »planinci« so si pred odhodomdali duška in uničili ali poškodovali vse, kar seje le dalo. Danes, po temeljiti obnovi, uživa nazivnajlepše slovenske vojašnice. Postavljenaje na samem robu Triglavskega narodnegaparka, pod stenami nad vasjo, kjer nastaja enoizmed najbolj urejenih vadbišč za prosto inšportno plezanje, namenjeno alpinistom, plezalcemin vojakom. Veliko stvari v vojašnici inna plezalnem vadbišču so uredili vojaki ininštruktorji sami, predvsem v prostem času,med drugim pokrito steno za športno plezanje vvojašnici, ki naj bi se ji pridružila še večja inzahtevnejša.Sicer pa je Bohinjska Bela tudi center za snovanjein preizkušanje opreme za uporabo vgorah. Načelo »uporabljati opremo, po kateribodo vojaki povpraševali tudi potem, ko odslužijovojaški rok«, se počasi udejanja, četudista za to potrebna čas in denar. Največ zaslugza to imajo inštruktorji, ki v enoto prinašajopraktična spoznanja iz dela in ljubiteljskegaukvarjanja v mnogoterih slovenskih gorniškihdejavnostih. Razstava opreme je vselej ena odnajbolj zanimivih aktivnosti ob pogostih obiskihtujih in domačih vojaških strokovnjakov, politikovin drugih gostov.POKLJUKANeposredno je z gorsko enoto slovenske vojskein njenim urjenjem povezan tudi preurejenPrenovljena vojašnica na Rudnem polju na Pokljukivojaški vadbeni center na Rudnem polju naPokljuki. Iz sive, zanemarjene vojašnice je nastalprivlačen objekt, ki ga skoraj v enaki merikot vojaki izkoriščajo skupine in organizacije,povezane z različnimi dejavnostmi v gorah.Tako so se v dobrem letu tukaj že udomačiliekološki tabori, poletni tabori mladih planincev,tečaji za vodnike lavinskih psov, sem se selivsakoletni »Dan varstva pred snežnimi plazovi«.Za planinsko gospodarstvo ima posebenpomen izhodiščni heliodrom za oskrbotriglavskih planinskih postojank, ki temeljitospreminja režim helikopterskih poletov v osrčjuTriglavskega narodnega parka. V stavbi vadbenegacentra je urejen informativni centerTNP kakor tudi obveščevalna točka GRS scelodnevno možnostjo sprejemanja in posredovanjaobvestil o nesrečah v gorah. Kmalu bobolje poskrbljeno tudi za številne obiskovalcegora, ki se utrujeni vračajo na Rudno polje in sizažele okrepčila. Strehe nad glavo v slabem inhladnem vremenu jim slovenski vojaki že doslejniso odklanjali.Verjetno so vojaki gorske enote slovenskevojske med redkimi vojaki na svetu, ki so včasu služenja vojaškega roka poučeni tudi ovarstvu narave, posebno v gorah. V slovenskivojski za to poskrbijo sodelavci TNP, ki vsakogeneracijo vojakov seznanijo z značilnostmiparka in varstvom narave v gorskem svetu. Vojakipomagajo z delom v parku, pri urejanju potov,popravilu težko dostopnih objektov ipd.Pripadnost vojakov in častnikov gorski enotislovenske vojske navzven ponazarjajo siva baretka,našitek s podobo gamsa, cepina in zelenečrke »G« in kokarda s planiko. Vojaki sosimbole vzeli za svoje in pomen pripadnostienoti kar preseneča. Obenem je pravi dokazresničnega istovetenja Slovencev z gorniškimitradicijami, na katere smo radi tako odkritoponosni. Morda je v tem tudi duh ponosa našihdedov in pradedov z belimi krivčki na kapah vneki vendarle tuji vojski. Duh po slovenskihgorah, ki so in bodo le naše. ...251

PLANINSKI VESTNIKSPET PRAVOPIS, TODA NE OBUPAJTE!KOST ZA GLODANJE — ŽE TRETJIČSTANKO KLINARJulija in avgusta 1993 je v Nedeljskem dnevnikugospod Janko Moder naklonil moji »Kostiza glodanje« (PV 5/1993) (kasneje dopolnjenas »Še enkrat Kost za glodanje ali kako pisatiimena planin«, PV 7-8/1993, in z »Zajamniki aliZa Jamniki«, Delo, 19. julija 1993) kar pet nadaljevanjJezikovnih kotičkov (JK).Moje sugestije večinoma zavrača, vendar, pomojem, oreha predložnih imen tudi on ni stri.Zato za zdaj mirne duše ostajam pri svojih sugestijah.Podžgal pa me je k poglobitvi inrazširitvi problema, katerega rešitev je s pravopisnegavidika za pisanje planinskih vodnikovpomembna. Zato — in k temu so me nagovorilinekateri razumniki med planinci, ki jim kulturniobraz materinščine ni deveta skrb, polemikepa v Nedeljskem dnevniku v polnem obseguni bilo mogoče nadaljevati — povzemamrazpravo in upam, da se z združenimi močmipretolčemo do manjše zapletenosti in večje jasnosti.(O pravopisnem pogledu na predložnaimena sem 3. januarja 1994 predaval tudi vlingvističnem krožku Filozofske fakultete,dokončni predlog za spremembo ali vsajdopolnitev pravopisa v tej točki pa naj bi kot ustrezenčlanek v Slavistični reviji ali Jeziku inslovstvu prispel do uredniškega odbora Slovenskegapravopisa, ki mu načeluje prof. JožeToporišič.)DVE ŽIVI MOŽNOSTIIz navedenih objav izhaja, da je po že obstoječihvzorcih v jeziku mogoče (nekatera)predložna imena tako preoblikovati, da bi lahko(dokončno) rešili vprašanje velike/male začetnicedruge (in tretje) besede imena invprašanje sklanjatve. Gre torej samo zarazširitev in dosledno izpeljavo živega procesav jeziku. Žal se gospodu J. M. zdi moj postopek»premehaničen« in moj pogled na življenje(jezik je priznano eno od zrcal življenja) »samaljudskošolska geometrija« (JK 1. 8. 1993). Njegovoabstraktno, teoretično, a močno konzervativnojezikovno kramljanje bi jaz kljub pomislekomoberoč pograbil, ko bi obetalo slastneali vsaj zdravilne sadove, saj je, vsaj napovršju, videti načelno, s tu in tam kako rozinosubjektivnosti. V resnici, žal, ni tako rodovitno,kot se kaže na zunaj, in o tem govorijo naslednjevrstice.V PV 5/1993 sem namignil na dve možni rešitvipredložnih imen. Prva: predlog črtamo, kjer je252 to mogoče; slovarsko-citatno se za naprejposlužujemo golega nominativa. Druga: predlogspojimo z drugo besedo (ali drugo in tretjo,če je ime tribesedno) v enobesedno nominativnoime. Katera imena se lahko ravnajo poprvem in katera po drugem vzorcu, je treba šerazmisliti in določiti. Zato ni prav, da se g. J. M.poigrava z oblikama Zabežigrad (namestoBežigrad) in Voda (namesto Zavoda) (JK 25. 7.1993), kot da sta po mojem sistemu možni, a jihv resnici nisem predlagal. (Drugi primer je celov nasprotju s predlagano sistemsko rešitvijo vPV 5/1993, str. 205, 2. točka, in tukaj v naslednjihodstavkih).Nasploh je razpoka med njim in mano najboljvidna v tem, da on učiteljsko načelno razlaga,abstrahira, deducira, posplošuje, jaz pa kotpraktik hočem odgovor na vprašanje, kakozapisati konkretno (obstoječe!) ime. Seveda nemorem brez njegovih načelnih posplošitev invzorcev (kjer so uporabni), ker bi s tem rogovililzoper sistemskost jezika, vendar pa tudi nesprejemam njegove previdnosti, ko me s svojoabstrakcijo pripelje na rob prepada, potem pame pusti, da sam skočim (ali padem) vanj, on sipa umije roke in gre nazaj v življenje. Ali zdrugimi besedami: on deli lepe nauke,konkreten vodnik moramo pa napisati Tine Mihelič,Franci Savenc in jaz.Naj poskusim preveriti uporabnost njegovihnaukovih iz njegovih lastnih primerov, in aplikacijoteh (abstraktnih) primerov na terenu,zlasti na Vodniku Julijske Alpe, ki ga imava obaves čas v mislih.»ZA BEŽIGRADOM« ALI »BEŽIGRAD«Tisto, kar je bilo nekoč »za Bežigradom«, jedanes »Bežigrad«, torej brezpredložnoenobesedno ime. Jezikovno idealno rešenproblem. (Da zgodovinsko gledano nekdanji indanašnji Bežigrad nista ista stvar, je za našerazmišljanje nepomembno, kot je nepomembnotudi dejstvo, da je današnji Bežigrad v ožjempomenu ulica, v širšem pa mestna četrt in/aliobčina.) Historiat tega razvoja nam pokaže,kako se predloga, ki nam pije kri, otresemo:tako, da ga črtamo. Žal g. J. M. iz tega primerani potegnil vzorca za posnemanje. In vendarmoramo narediti prav to: kjer je le mogoče, sepredloga znebimo in preidemo na nominativ:V Lazu — Laz, V Ravneh — Ravni, Na Kraju —Kraj, Na Logu — Log, Pod Osojnico — Osojnica.Če so nekoč hodili iz središča Ljubljane zaBežigrad, tako kot hodimo za plot, je moral bitiBežigrad nekaj plotu analognega, sicer bi zad

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKne mogli hoditi. Moralo pa je biti nekaj edinstvenega,da je imelo pravo lastno ime z velikozačetnico. Vendar pa so tisti, ki so šli zad, tudizelo natanko vedeli, kje so, in so tisto »območjehiš in njiv čez progo proti severu« (JK 4. 7.1993) poimenovali Za Bežigradom, in bi gazato tudi morali tako pisati, z velikim Za. Da jeBežigrad danes ta Za (ali po prepričanju g. J.M. za) izgubil, naravnost idealno kaže na zaželeniproces v jeziku: črtati predlog in sklanjatiime kot vsak enobesedni samostalnik od nominativa(v tem primeru Bežigrad) navzdol skozivse sklone. (Zveza »za Bežigradom« je le 6.sklon enobesednega imena Bežigrad, ki nakazujelokacijo, ni pa lastno ime območja, ki ležiza Bežigradom; lastno ime tistega območja jeZa Bežigradom. Ali pa je vsaj nekoč bilo in je vljudski govorici ostalo do danes. Z izgubo predlogain s prenosom pomena od nekdanjestavbe Bežigrad na območje za njo in okrog njein na ulico so namreč postale izjave, da nekdostanuje »za Bežigradom« in da se vozimo zavtobusom »za Bežigrad«, zgodovinska navlaka.Danes bi morali reči, da nekdo stanuje »vBežigradu«, če gre za mestno četrt, in »naBežigradu«, če gre za ulico, in da se z avtobusompeljemo »v Bežigrad«, če gre za četrt, in»po Bežigradu« ali »na Bežigrad«, če gre zaulico; in Gospodarsko razstavišče ni (več) »zaBežigradom« (JK 11. 7. 1993), temveč »v Bežigradu«,glede na prvotni Bežigrad pa celo»pred Bežigradom«; vendar takšnorazmišljanje ni več predmet te razprave. —Zveza »za Bežigradom« je vzporedljiva s»planino za Robom«, JK 11. 7. 1993, ki tudi niime planine, ki leži tam, četudi g. J. M. misli, daje.)Ta način radikalno odpravlja zadrege v pisavi,ki jih kažejo nihanja kot V Lazu, V lazu, v Lazu;Na Kraju, Na kraju, na Kraju, in seveda Z/zaBežigradom. Posebno prikladen je pri predlogih»na« in »v«, kot bomo videli kasneje, kerse ta dva upirata drugemu načinu, ki bo razloženkasneje, mogoč pa je tudi pri drugihpredlogih (kot kažeta črtani »za« pri Bežigraduin »P/pod« pri Osojnici).»ZA VODO« ALI »ZAVODA«?Ulica Za vodo je vsebinsko podobna zadeva,ker je tudi ta kraj za nečim, namreč za vodo,formalno pa je drugačna. Voda ni lastno ime (tavoda je namreč Ljubljanica) in se zagotovo pišez malo začetnico. Vrh tega je Za vodo trenutno(še) uradni (in slovarski) zapis in predloga nemoremo kar tako pognati čez prag. Pri sklanjatviimamo pa težave in g. J. M. in z njimtradicionalni pravopis sežeta po bergli, to je poobčnem imenu »ulica«, da sklanjatev lahkoshodi. Sklanjamo namreč občno ime, lastnoime ob njem ostane nesklanjano. Saj če imamoZa vodo za slovarsko-citatni »nominativ«, sesklanjati tudi ne da. Tu pa je g. J. M. stopil vpast. Pri nadaljni sklanjatvi deva »ulico« v oklepaj,kar pomeni, da jo je mogoče izpustiti, to paustvarja katastrofalno kolizijo predlogov vstavkih, kot »Prihajam iz Za vodo« (JK 4. 7.1993). Tej katastrofi se Slovenski pravopis(SP) 1990 izogiba z metamorfozo »Prihajam izZavode« (str. 20, odstavek 76/, in ker g. J. M.tega (spočetka) ne upošteva (in tudi kasnejenerad — res pa 1. 8. 1993 že piše, da »odide izPodskalce«), utegne biti še bolj konzervativen,kotjeSP.Podpisani seveda nisem vnet niti za rešitev, kijo ponuja SP. Rodilnik »iz Zavode« namreč jasnokliče po nominativu »Zavoda« in ta — naj boiz katerega koli ozira (recimo administrativnega)za zdaj še zavrgljiv —je jezikovno popolnomasprejemljiv, zakaj jezik je ustvaril splošnosprejete tvorbe kot Zapotok, Zajavor, Zabreznica(po Krajevnem leksikonu je več kot stotovrstnih imen s predlogom »za«), Podkraj,Podnanos, Podpeca, Podolševa, Podles (poKL je okoli sto sedemdeset tovrstnih imen spredlogom »pod«), Prigorica, Pridver, Nadgorica,Čezsoča (mimo KL pa je še cela vrsta ledinskihimen in imen kmetij in lokalov — in eo ipsotudi priimkov — kot Zastena, Zabukovec,Zalaznik, Podgrča, Podskalca, Podbregar), kjerse — strah in groza! — predlog veže s prvimsklonom. (Dejansko je predlog ohranil tu samovsebinsko in izgubil vso slovnično moč. Degeneriralje na predpono, ki z nominativno sufiksiranopodstavo tvori sestavljenko in ne večskladenjske enote. Sestavljenke se pišejo skupajkot ena beseda.) Ne razumem, zakaj tegavzorca, ki je zelo živ (I), ne bi porabili za drugnačin, kako ukrotiti nadležni predlog. Dopustimovendar, da nam ta vzorec prenikne v zavestin se ga oklenimo kot sistemske olajšave, pokateri je mogoče preoblikovati sedanja predložnaimena, tista namreč, ki jih ne pritegne zgled»Bežigrad«! (Sentimentalno sklicevanje na»ljudskost« in »izročilo« — g. J. M. teh besedsicer ne rabi, vendar jih med vrsticami dajeslutiti — ni na mestu, ker nas cementira nazaj vnemogoč položaj.)(Tudi tu navedena že tako narejena imena so»izročilo« in tudi mi, današnji rod, smo ljudje inustvarjamo novo izročilo.) Seveda si nedomišljam, da bom dočakal oblike kot Podhrasti,Podgrič, Obizviri, Začreslo in že navedenoZavoda. (Imena drugih ulic glej na zemljevidumesta Ljubljane in zemljevidih drugih mest.)Konzervativno javno mišljenje se zanje ne botako hitro ogrelo. Ostali bomo torej pri stavkih»Grem iz Ob Ljubljanici« (JK 4. 7. 1993)(namesto »Grem iz Obljubljanice«), kjer sepredlog »iz«, ki je po svoji funkciji zaradi sintaktičnevloge v stavku sicer hierarhično višji od 253

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94predloga »Ob«, podreja temu predlogu, ki jepredvsem le del zacementiranega, nesklonljivegaimena in neupravičeno preprečuje sistemskosklanjatev, kakršno zahteva predlog»iz«. Posledica je katastrofalna kolizija predlogovin nasilje nad skloni.V primeru »Stanujem Ob Ljubljanici« (JK 4. 7.1993) pa »Ob«, ki je sicer le del imena, nenadomaprevzame polno stavčno sintaktičnofunkcijo ne glede na to, ali je zveza še gramatikalnain kaj zdaj pomeni (pomen je zlasti kočljiv,če ga razbiramo samo po slušni podobistavka, ko veliki »Ob« ni razviden), in ne da bidocela jasno vedeli, zakaj manjka »v«, in če ježe »Ob« prevzel stavčno sintaktično funkcijo,zakaj se še vedno piše z veliko začetnico. Alidrugače: zakaj po sistemu, ki ga je vpeljal g.J. M., ne »stanujem v Ob Ljubljanici« — kljubkatastrofičnosti?»MEHANIZEM« TUDI ODPOVE ...Treba je pripomniti, da se vzorcu Za vodo —Zavoda nerada podrejata predloga »na« in»v«. Takih tvorjenk v jeziku skoraj ni. Zato nimogoče predlagati tvorjenk tipa *Nagaj in*Vmurgle iz Na gaju in V Murglah. Na gaju in VMurglah bi se po že ustaljenem procesu v jezi-ku lahko ravnala samo po zgledu Za Bežigradom— Bežigrad, in torej postala samo Gaj inMurgle. (Po tem vzorcu bi lahko preoblikovalivečino ulic z začetnim »Na« in »V«.) Nabrežinapri Trstu vendarle daje nekaj upanja, da »na« nidocela mrtev sestavljenski komponent, karnam pride na moč prav pri Na griču, da bi iz njeganaredili Nagrič; ne smemo ga namreč pretvoritiv Grič, ker se to ime že rabi za čisto drugoulico, ne moremo pa imeti dveh ulic z istimimenom v istem mestu. (Če je moja analogijapri Nabrežini napačna, pa smemo vsaj upati,da bi mogel proces Na griču — Nagrič nekoč/spet/ postati živ.) Tudi ljubljanska ulica Nabrežini bi se lahko ravnala po naselju pri Trstu,vendar je iz vsebinsko-razlikovalnih, še bolj pajezikovnih razlogov primerneje omogočiti, dapostane Brežina.(Pri imenih tipa Pot k Savi, Pot na goro, Pot vdolino težav s sklanjatvijo ni in tudi ne s pisavopredloga, ki ima dosledno malo začetnico.Običajne težave se kažejo pri začetnici tretjebesede, ki jo je treba opredeliti kot lastno aliobčno ime, in četudi to ni zmeraj docela jasno,je videti to slejkoprej premajhen razlog, da biiskali način za pretvorbo.)(Nadaljevanje prihodnjič)KAKO SMO OSVAJALI MATKOVO KOPO IN KRNICKO GOROVRHOVI ZA GORSKE RAZVAJENCEURŠKA STRITARVsakokrat, ko sem stopila na rob grebenakamniških skalnih mogotcev in se ozrla nasavinjsko stran, sem ga zagledala: dolg, precejporasel in meni neznan greben, ki me je vabiltam daleč na meji z Avstrijo. Nisem ga znala nitipoimenovati. To bi bilo nekaj zame, gorsko razvajenko!DOPOLNILO MLAKARJEVIM ZVRSTEMPLANINCEVPred dnevi sem znova prebirala in se hahljalaMlakarjevim in Šteblajevim tipom planincev.»Hopla,« sem si rekla, »tu pa nekaj manjka!Kam pa naj se jaz uvrstim? Mogoče postajamže tako domišljava in nečimrna, da sodim medgorske izbrance! Gore me namreč nenehnovabijo in pozdravljajo. Nekaterim se seveda tozdi čisto nemogoče, meni pa je stvar popolnomajasna. Če se že vsako nedeljo odpraviš naobredno romanje in se povzpneš na vse, kar sepostavi malo višje, potem lahko nižji zračnipritisk in kvalitetnejši zrak, ki ga vdihavaš, premaknetatudi domišljijsko kolesce v tvoji glavi.254 Mrzle skalne gmote se ob utrudljivem sopihanjunavzgor spremenijo in pogosto kar počlovečijo.Postanejo tvoj tekmec v ringu višav in tvojihgorskih osvajanj. Nič čudnega torej ni, da sidomišljaš, da si postal pravi gorski izbranec.Vsekakor bi jaz dodala še dva svoja tipa hribolazcev:gorskega razvajenca in gorskega mazohista.Prvi ni zadovoljen z nobenim ciljemveč. Pritegnejo ga le nore ideje, nenavadni dogodkiin kakšna drugačnost v dobrem ali slabempomenu besede. Drugi uživa ob čim večjihnaporih, zato si izbira najbolj čudne variantesvojih podvigov. Bolj ko se muči, več iztrži inbolj zadovoljen je.Naslov tega članka in vsi trije omenjeni oziromaustvarjeni tipi gornikov pa gotovo sodijo skupaj.Vse to potrebuješ, če skušaš prilesti na precejpozabljene, neznane in prav zato še pristnesavinjske gore, na verigo vrhov, ki se vleče odPavličevega vrha tja do Mrzle gore.OSAMLJENI VRHOVI NAD MATKOVIMKOTOMKrivec te osamljenosti je seveda znan. Obsojenecje spet tisti tiranski socializem, ki nas jekar nekaj desetletij vkleščal v svoje okvire in selotil tudi naših meja. Tako je bil čudoviti del

PV 6/94 M i M l i ^ H I I I H M^mmmm^mlmmmmmmmm^PLANINSKI VESTNIKnaše dežele za večino navadnih smrtnikov nedostopen,še huje — prepovedan. Dolga letaso tu kraljevali graničarji, gamsi, rušje in macesni.Domačini so sicer lahko izkoriščali svojagozdna bogastva, tudi lovci so včasih po starihstezicah zasledovali svoj plen. Drugače pa statam resnično gospodarila mir in tišina. Včasihso ju zmotili predirljivi zvok motornih žag, mordatudi nedeljski obiskovalci Matkovega kota.Večina se jih ustavi le pri lovski koči na začetkudoline. Največ se jih je redno zbralo prvo nedeljov juliju, ko je organiziran izlet do Matkovegaškafa. Le redki vztrajneži so nadaljevali potnaprej na Mrzlo goro.Tako je živel ta košček Slovenije sebi v korist inškodo dolga desetletja. Čakal je in čakal indočakal tudi drugačne čase. Če so boljši, še nevem. Vojaki so se umaknili, prišli pa smo drugi.Med njimi tudi radovedni Stritarji, ki so želeliokusiti ta svet grap in strmali, poiskati starepastirske poti in prehode, splezati na vrhove,na katerih še niso bili. Klobuk dol, res je bilolepo in zanimivo, ture za prave gorske sladokusce!Tako, cilj smo si od daleč že izbrali, zdaj pasmo se ga morali še lotiti. Andrej je začel študiratiplaninsko literaturo, pa veliko novega nizvedel. Poti ni bilo vrisanih, označena je le ena,tista na Mrzlo goro. Razočaral nas je tudi Fickovvodnik. Dopolnili smo sicer naše znanje okameninski sestavi tega sveta, opisi sami pa sobili zelo ohlapni in prav nič uporabni. Tako nismovedeli, kje in kako naj začnemo. Zato smose kar štirikrat v enem letu vračali na isti kraj.Izleti so bili prav poučni, saj smo vsakokratzvedeli in preizkusili kaj novega. Na koncu smose že prav domače počutili tu, svet nam je priraselk srcu, posvojili smo si ga in vsakokrattudi bolj cenili.1. DEJAN JE: JEREBIČJENaša osvajanja smo začeli neko kislo zgodnjepoletnonedeljo. Avto smo pustili kar nalokalnem mejnem prehodu na Pavličevem vrhuin se napotili po že zaraščenih graničarskihstezah. Nikamor se nam ni mudilo, pasli smose v borovnicah, ki so se radodarno ponujale,in milo zrli v nebo. Vreme ta dan res ni bilo prevečobetavno. Črni, težki in grozeči oblaki nisoobljubljali nič dobrega in prijetnega. Po krajšemvzponu se je pot malo pod vrhom Pavličevihsten zravnala. Nadaljevali smo po posekah.Kot ponavadi smo med hojo delali redni tedenskidružinski obračun. Ugotavljali smo, kaj jebilo dobro in kaj malo slabše ter Roku obljubljaliprijeten in predvsem kratek izlet.Nazadnje smo skozi rušje bolj mazohistično alibolj po Kocinino prilezli na vrh poraslega Jerebičjain si privoščili počitek.Ampak oblaki se še niso hoteli zjokati in jaz bitako rada šla še naprej. Spustila sem se nadrugo stran in se prav kmalu znašla na prijaznemsedelcu. Skromna stezica je vodila šenaprej proti Matkovi kopi, jaz pa sem pod starobrunarico izsledila lovsko pot. Našla sem krajšidostop, ki od kmeta Matka pripelje sem gor naravnico. S pomočjo tehnike in huronskega vpitjasem priklicala še otroka in skupaj smo sestopiliv dolino. Tam nas je že čakal naš družinskipoglavar z jeklenim konjičkom.Prav zadovoljni smo bili z izkupičkomdanašnjega podviga. Prepričana sem bila, daje lovska stezica, ki smo jo našli pri povratku,ključ do Matkove kope.Seveda pa so bili to računi brez krčmarja. Stvarni bila tako enostavna, kot je bila videti. Gora seje izkazala za pravo trdnjavo z mnogimi vrati,njene ključavnice pa so bile skrbno zaklenjene.Le nerada nas je spuščala skoznje.2. DEJANJE: PLEZARIJA NA MATKOVOKOPOČez nekaj tednov smo se spet vrnili, pravilneje- vrnila sva se. Posrečilo se nama je (to se zgodimorda le enkrat na leto), da sva otroka pustiladoma, midva, jurišna naveza, pa naj bi zelohitro in elegantno prišla na vrh Kope. Do sedlaJovševec je šlo kot po maslu, le vroče je bilopreveč. Po dveh urah sopihanja sva bila lenekaj sto metrov pod goro, še vršni naskok inopravljeno bo. Po Ficku bi tako tudi moralo biti,pa smo se vsi trije zmotili. Stezica je najprejvodila na Matkov Grintovec, kmalu nad njim paje na travnatem sedelčku izginila kot kafra. Nisvaznala več naprej. Po bližnjem grebenčku nišlo. Spremeniti bi se morala v gorski opici, kiprav po tarzanovsko rijeta in plezata skozi zelenoin zelo trdovratno morje rušja. Žalostno svazačela poplesavati pod vznožjem hriba, malonaprej pa spet malo nazaj, malo gor in malodol, vendar pametnega in lahkega pristopa nisvanašla. Nazadnje sva se odločila. Izbala svanavidez še kar simpatično grapo, ki je vodilanekam navzgor. Rešila naju je trma in krajšapomožna vrvica, ki jo za vsak primer imavavedno v nahrbtniku. Napredovanje je postajalovse težje in zahtevnejše, o kakšni simpatičnostini bilo ne duha ne sluha. Vztrajala sva šenaprej. Kam pa drugam, ko se pa po isti potinisva upala in želela vrniti!Nazadnje sva le priplezala tja, kamor sva hotela.Časa za zmagoslavje ni bilo, morala svapriti tudi dol. Iskala sva lažjo različico, zato svajo ubrala prav v nasprotno smer proti Krničkemusedlu. Strmina je bila videti prijaznejša,manj zaraščena in na pogled prehodna. Šlo jespet malo gor in malo dol, malo po avstrijskistrani in malo po naši. Pošteno naju je bilože strah, da sva si dodobra začinila brezglavivzpon na vrh. Sledila sva torej gamsjim bob- 255

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94kom in svojima nosovoma ter po severni straniobkrožala vršno skalno gmoto. Počutila sva sekot tatova, ki skušata gori ukrasti del njenihskrivnosti.Splačalo se je: po vztrajnem iskanju, spuščanjuin spet pihanju navzgor sva skozi imenitnookno pokukala spet tja, kjer sva pred nekajurami izgubila pot navzgor.Najlažji pristop na goro pa je za naju še nekajčasa ostal uganka.3. DEJANJE: NEHOTE NA KRNIČKO GOROJeseni smo se spet vrnili v Matkov kot. Tokratsva bila okrepljena še z otrokoma in z našošportno babico, ki pri svojih poznih šestdesetihletih še vedno pridno zahaja v skalne višave.Začetka poti kljub opisu nismo našli. Žalostnosmo spet zrli navzgor, nazadnje pa se precejpesimistično lotili svoje variante vzpona. Pooznačeni poti smo se mimo Škafa in prek Latvicdvignili pod vznožje grebena Krničke gore.Pošteno smo se namučili, saj je bila strminaprecej naporna in zahtevna. Prečkati smo moralitrdo in zoprno snežišče in poiskati prehodčez krušljivo, z varovali in markacijami slaboopremljeno steno.Naprej je šlo lažje. Ubrali smo jo kar po svoje,po travah in skrotju.Pozno popoldne smo utrujeni prilezli nagreben. Rušje nam je v posmeh in jezo nesramnozaprlo lažji dostop na vrh. Po avstrijskistrani smo se morali še nekaj metrov spustiti insmo nato končno zasluženo prisopihali naKrničko goro.Časa za evforijo in razgled nismo imeli, mudilose nam je v dolino. Vračali smo se po isti poti.Hiteli smo in se priganjali, že v trdi temi pa smoz žepno svetilko pritipali do avtomobila, lačni,uničeni in zadovoljni.Babica se je med vožnjo čustveno sprostila inzagrozila, da z nami resnično ne bo več šla naizlet. Vedno ji veselje do gora začinimo skakšno pustolovščino. Odločila se je, da bonekaj časa raje hodila s svojim Jurčkom naprijaznejše hribčke v okolici Ljubljane.4. DEJANJE: NAJLAŽJI DOSTOP NAMATKOVO KOPOKot veliki in pompozni finale naše simfonijeosvajanj tega pogorja nas je še vedno čakalatista neodkrita stezica, ki bi še zadnja lahko nagradilanašo vztrajnost in pravo hribovsko trmo.Odpreti smo želeli še zadnja vrata težko500 Hillaryjevih posnemovalcevVeličastno se Mount Everest s svojimi 8848metri razgleduje po gorskem svetu svoje Himalaje.V skoraj 41 letih, odkar sta 29. maja1953 Novozelandec Edmund Hillarv in šerpaTenzing Norgav kot prva priplezala na najvišjotočko Zemlje, se je odmaknjeni in deviški vrhspremenil v najvišje smetišče na svetu: stekleniceiz plastike, bombice za plinske kuhalnike,zarjavele ribje konzerve, prazne baterije,toaletni papir in odvržene varovalne vrvi sonastlane po vseh smereh čisto do vrha gore.Ta čas sta imela Hillarv in Tenzing približno 500posnemovalcev, en sam dan leta 1992 pa jepod vrhom čakalo kar 32 alpinistov. Kot jezapisano v uradnih vladnih statistikah, je odleta 1953 na tej gori izgubilo življenje 123 ljudi.Zadnji čas je napalska vlada izdala zakon, pokaterem morajo vse odprave svoje smeti odnestinazaj v dolino, od koder so jih prinesle. Vendarje to izredno težko nadzorovati, napovedanih visokihkazni pa doslej še ni nihče plačal. Da binekako obvladali vse večje onesnaževanje gorskenarave (kakih 50 ton smeti leži zdaj popobočjih te gore), namerava vlada število plezalcevdrastično omejiti. Za vsako od štirih smerina goro bodo v spomladanski in jesenski sezoni256 dovolili vzpon le eni sami odpravi. (Die Welt)Leto 1992 je bilo doslej rekordno: kar 89 alpinistov je priplezalona Mount Everest(Beuter)

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKdostopne trdnjave. S pomočjo domačinov,predvsem Matkovega sina, to sploh ni bilo težko.Brez njega pa bi bilo to verjetno nemogoče.Začetek poti je bil resnično neopazen in mojstrskoskrit. Pričela se je sredi gozdnega pobočjain nas prijetno in varno privedla pod Matkovokrnico. Izgubili smo se le enkrat, takrat, ko sojozakrili šopi planinske trave. Svet je tu prešel vkrušljivo grapo, ki se spušča z nekdanje Matkoveplanine. Od tod smo jo skoraj vodoravnomahnili okoli Matkove kope. Z Mojco sva najbližjevrhu poskušali še enkrat najti dostop nanjo.Po grapi sva se počasi prebijali navzgor iniskali najboljše prehode. Veseli sva bili, da bovakmalu dokončali naše družinsko raziskovanje.Nekje pod vrhom sva na grebenčku odkrili dvestari markaciji. Le kdo in kdaj ju je označil in odkod so pripeljale sem gor?Spet sva hiteli navzdol, čeprav naju čas tokratni priganjal. Mudilo se nama je k Andreju inRoku, ki sta čakala nižje, na krožni poti. Končalismo našo gorsko odisejado.In prav tisti dan smo tam sredi pečin, grap, prepadovin grebenov spet zagledali nekaj našihnovih ciljev, novih hrepenenj. Verjemite mi, šenaprej nam ne bo dolgčas, pa če nas po vsemtem lahko uvrstite h kakšnim tipom planincevali ne.V GORAH EKSOTIČNEGA SREDOZEMSKEGA OTOKAKORZISKA LEPOTICA PAGLIA DORBARAJKO SLOKARNa pobočju nad desnim bregom rosno mladegorske doline reke Golo, prekritem s spletomtrave in drobnega granitnega kamenja, ki se obvidni stezi izgublja v črno prst, stopamo namočvirnato ravnico. Nad njo se gmota stisne vdolg hrbet, zaznamovan s kilometrsko vidnostezo, ki se blago dviguje proti severovzhoduvse tja do vpadljivega zavetišča.Capu Tafunatu (2335 m) mi privzdigne brado.Zrem v njegove strme stene, v ostro zarezanoškrbino Col des Maures (2155 m) in desno nadnjo v vabljivo ostenje Paglie d'Orba (2525 m),katere vrh s te strani ni tako izrazit kot zvzhodne in ne ponuja opravičila, da ga zlastiAvstrijci imenujejo korziški Matterhorn. Za trenutekmi je žal, da nismo pristopili z vzhodnestrani, iz doline reke Viru, od koder se medjamo Anges in planino Prugnoli ponuja veličastenpogled na stene Paglie d'Orba in nato protiseverovzhodu na vrhove gorske pregrade»Grande Barriere« vse do vrha Punta Minuta(2556 m). Vrtoglavo ostenje je brez pajčevinekovinskih pletenic, saj gre za korziški naravnipark. Zato je zadnje skupno izhodišče iz obehdolin koj pod izvirom reke Golo. Od vzhodnestrani pa kdaj drugič z osebnim vozilom, kajtiozka cesta ne dovoljuje prevoza z avtobusom!Pogled se ustavi na zavetišču pod škrbino inzaplava navzdol v dolino, da bi ocenil, ali boLacijeva skupina, ki je ubrala krajšo in zato boljstrmo pot ob strugi, prišla pred nami dozavetišča.NA KORZIŠKI TRANSVERZALIVtisi se zganejo.Prispodoba švistne...»Odmor, prosim!« me v tistem hipu zmoti znanženski glas in mi pogled usmeri na zadnji delskupine.Zaman hlastam po prispodobi. Zbežala je takobliskovito, kot je prišla. »Ti prekleto ničevispomin!« si očitam in se hkrati zavem, da jetako bilo že od ranih let.Če vodiš, nimaš časa svojih vtisov, besed,primerjav in prispodob prilepiti v spominskosled in se pogovarjati z lepotami narave tako,kot to lahko počenjajo drugi člani skupine, sedodatno opravičim sam sebi.Vlado se mi približa, se rahlo zaziblje in mepomembno pogleda. Skoraj mi obliže uho, komi polglasno zapiha.»Veš, to je lepota, zdravje in droga hkrati. Tusmo kot v raju!«Brhkemu upokojencu potujejo kapljice potu ponosu in prek njega poskajujejo na stezo.Nasmehnem se in mu nedomiselno, površnopritrdim:»Brez truda ni užitka, ni raja. Takega planinskegaugodja, tako lepe rajske doline ob takovedrem nebu pa zares še nisem doživel.«Pogled mi seže nazaj v dolino. Pravljičnih tolmunovz nedolžno čisto vodo, ki so se blagovdotbili v granitno gladko skalovje, ne moremveč videti, saj so se skrili pod blag previs.Kolikor nas je v skupini, toliko je vtisov,izrečenih ali pa potisnjenih v nikdar odprt osebnostnihram, zabrni v miselnem stroju.Stopamo po korziški transvezalni peš poti GR20. Prehiti nas mladenič, morda Francoz, študent.Na pozdrav ne odgovori. Niti se ne ozre.Nekaj strojniškega je na njem: plastenko zosvežujočo pijačo ima tako nameščeno, davsak trenutek primakne cevko k ustom ingloboko potegne, ne da bi se ustavil in odložil257

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94258Pogled na Paglio dOrba z vzhodne strani.Foto: Mirko Bijukličtežak nahrbtnik. Kot lokomotiva, brez gorniškeomike.SLEDIL JE TOLMUN ZA TOLMUNOMPotem ko smo ob zgodnji popoldanski uri septembrskesobote pripluli v Bastio in se natonedaleč od obale z avtobusoma prebijali skozipredore gozdnih požarov in soteske dolineAsco, smo se v Ascoju, majhni vasici s 110 prebivalci,nastanili v občinski hiši, lično in praktičnopreurejeni v mladinski počitniški dom. Toje naše izhodišče.Danes smo že tretji dan v korziških gorah. Prvidan smo se za preizkušnjo moči povzpeli naMuvrello (2148 m). Dobro, da so nas bili opozorili,naj na tem otoku ne uporabljamo daljšihavtobusov od 9 metrov in pol, sicer nam ne biuspelo premagati starega genovskega mostu.Naslednji dan nas je ob mladem jutru med serpentinamiizpod planote Stagno sredi mogočnihborov gozda Carrozzica pospremila družinadivjih svinj, nato so nas pogostili od soncapobožani zlati lišaji ostenja Monte Cinta(2706 m), najvišje gore na otoku. Med povratkomse nam je nad ostanki Knafelčeve markacijeuspelo izogniti podom ledenih oklov inzato je nedaleč za tem marsikomu prijalaosvežitev v ledeniškem Srebrnem jezeru podseverovzhodno montecintsko steno. In nato sonas v pravljični gorski dolini Manica vzradostiliskriti slapovi, tolmuni in razkošni bori.Iz Ascoja smo odšli ob sedmih, nekoliko pozno,da bi se brez hitrice povzpeli na Paglio d'Orba.Pred nami je bilo 73 km ozke in vijugave ceste,zlasti od vasi Pont de Castiria po soteski rekeGolo do trga Calacuccia (830 m) na travniško ingozdno razkošni planoti Niolo (Nielu), nad kateroje na severni strani očetoval Monte Cinto.Izstopili smo kmalu za vojašnico v levem ostremzavoju, imenovanem le Fer a Cheval(1329 m), od koder se je cesta jela dvigovatiproti dva kilometra oddaljenemu smučarskemusredišču Castellu de Verghio in nato do prelazaCol de Verghio (1477 m). Porazdelili smo se vskupine in se po peš poti GR 20 spustili do planineRadule. Po tričetrturni hoji smo nad slapomin v dolinski ožini prešli navkreber na levibreg reke Golo.Pol ure pozneje se je dolina razširila in odprlanaravnost proti severu v pravljični splet brzic,tolmunov, gladkih skal in pašnikov. Pri višini1544 metrov (Plan de la Croix) smo skočili nadesni breg in postali. Ponudil se je pogled na C.Tafunatu. Sledil je tolmun za tolmunov, druglepši od drugega, vsak s prijetno granitno skalnatoplažo. Zazrli smo Paglio d'Orba in iskalivrh. Nekdo me je podražil, da bo ostal kar prieni izmed gorskih plaž. Popoldne se bomo okopaliv njih, smo si zaobljubili.Dno doline se je rahlo dvigovalo. Na nadmorskivišini 1700 metrov okrog 350 metrov pod planinoTula se je skupina odločila, da bo zavila vstrmino proti zahodu in sledila GR 20.NEVARNA PLANINSKA POTTako! Sedaj po 3.45 ure hoje počivamo pri preprostempritličnem zavetišču Ciuttulu di i Mori

PV 6/94 H M I H M H H MPLANINSKI VESTNIK(1991 m). Pohodnikov po korziški peš poti GR20 je kar cel ducat in Capu Tafunatu spuščasapo iz svojih velikih, a od tu še nezaznavnihust.Po poldrugi uri hoje od zavetišča smo že navrhu. Popoldanska sopara ne ponuja najboljšegarazgleda, a vendar dovolj dobrega, da najugovzhodu vidimo Monte Rotondo (2622 m),drugi najvišji vrh Korzike. Bližji Monte Cinto seigra z meglicami, dvigajočimi se iz jezera Cinto,skritega za vrhom Capu Falu, in na vzhodu sebahavo razkazuje planota Nielu z umetnimjezerom Calacuccia. Med Grande Barriere inCapu Tafunatujem so se že nabrali oblaki inzato pogled na zahod ne zbuja lepotnihobčutenj. Sicer bi lahko opazovali zahodnokorziško obalo.Pot od zavetišča je bil pravi športno-estetskiužitek. V prvi krnici smo na levi strani stezeopazili obzidan izvir Gola, na drugi pa sta fotografeprivabljala ogromna granitna balvana,ki sta se bogvekdaj odlepila od zahodne stenePaglie. Pod sedlom smo zavili na desno insledili možicem. Čez deset minut smo stopili nateraso, na katero je z desne vodila težja steza sprelaza Col de Foggiale. Od tam se nam jeodprl razgled na mogočno severozahodnosteno Paglie d'Orba. Nato smo se vzpenjalistrmo in nekoliko v desno. Marsikje smo moralipomagati drug drugemu, zlasti ko smo z drugeterase stopili v žleb, v katerem smo se v suhemplezu (I) lepili na konglomeratne gmote iz porfirnegaproda. Najtežje (II) je bilo na vrhu žleba,ko smo si izbrali lažjo različico, poldrugi meterširoko polico.Strešna previsna gmota nas je za nekaj metrovprisilila v počepno hojo in nato se je na naši levipojavila dvestometrska prepadna praznina. Odtu smo se prekobacevali čez 1.70 metra visokosteno na položni in drobirni krajši kuloar. Če biVelika globa za EverestOd lanske jeseni zahtevajo nepalske oblasti visokotakso za vzpon na Mount Everest, ki jo morajo plačatiodprave: 50.000 ameriških dolarjev je treba plačati zavzpon petih alpinistov na to goro, v skupini pa je lahkonajveč sedem plezalcev, pri čemer je treba za dodatnadva odšteti še 20.000 dolarjev. Enemu izmed britanskihorganizatorjev komercialne odprave, agenciji HitamavanKingdom, pa so zdaj nepalske oblasti predložilevelikanski račun za plačilo globe, ki znaša kar100.000 dolarjev: namesto dovoljenih sedem gornikovje namreč na vrh priplezalo kar devet članov odpravein poleg tega še sedem šerp. Da je bila mera še boljpolna, so imeli štirje od teh devetih alpinistov dovoljenjale za vzpon na sosednji Lotse.Vodja 14-članske odprave, katere edini cilj je bil Everest,si je oskrbel le dovoljenje za vzpon na Everest zasedem članov, za kar je plačal 70.000 dolarjev, za ostalihsedem članov odprave pa je za 9600 dolarjev kupildovoljenje za vzpon na Lotse, Everestovega soseda.Tako je želel zmanjšati stroške za vzpon na Everest,saj so morale že zdaj njegove stranke (odprava je bilakomercialna) plačati za udeležbo na odpravi po 32.000dolarjev. Vendar so organizatorju odprave nepalskeoblasti pod njegove račune zdaj potegnile debelordečo črto.bila skala mokra, bi gotovo morali voditi z varovanjem.ZASANJANI PO DESETIH URAH HOJEKo se bomo vračali, bova s Francijem na temmestu postavila vrvno ograjo, sem si velel, kajtidrobir in kratka polica sta zahtevala zavarovanje.(In tako sva pozneje tudi storila.)Nato smo opazovali še modro okno sredivršnega dela Capa Tafunata in dve premikajočise postavi, dva zoba v veličastnih ustih; pravgotovo dva izurjena in ustrezno opremljenaalpinista, saj tja ne vodi nobena planinska pot.Ko smo koj zatem po severni strani prišli nasleme, ki pelje proti zahodu, smo se znašli na»Kozji škrbini« in se v levo spustili za okrog 40metrov. Znašli smo se na robu široke vesine, kise oži proti vrhu na vzhodu.Sedma ura zvečer je. Avtobusa zapuščatapostajališče. Pozni smo in za pol ure bomo zamudilinajavljeno družabno srečanje z županomFranceschettijem, profesorjem informatikein matematike na univerzi v Cortu, edini naKorziki. Utrujenost je minila, morda zaradidobrega počutja in navdušenja, ki ju je medsestopom še toliko bolj poživil daljši počitek obidiličnih tolmunih. Celi in zdravi ter zadovoljnismo po desetih urah hoje z odmori vred.Dremljem in sanjam, kako dolmeni in antropomorfnimenhirji, prazgodovinska nagrobna znamenja,čuvaji grobov in duhov, pokopanih vkorziškem kraju Filitosa, postajajo tudi varuhinaših stopov, mojih vtisov ... in želje, da se vkratkem vrnem na Korziko.Razsanjajo me prijazni glasovi Franceschettijevedružine. 259

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94OTOK ZA ISKALCE ZADNJE ROMANTIKEPOD DRUGAČNIMI NEBESIALEŠ KARL NOSANSonce je počasi plulo proti zahodu. Na vrhustrmih skal sem sedel v travo. Bonifacio jezgrajen na osemdeset metrov visokih apnenčastihstenah.Najjužnejše mesto Korzike. Najlepše mestoKorzike?Pred nami so se prižigale luči Sardinije.Bodo prišli strašni pirati iz naših pravljic?Zgodovina otoka je takšna kot otok. Drugačnaod vsega. Vsi so hoteli vladati na najlepšemotoku Sredozemlja. Kljub temu so Korzičaniostali — Korzičani.Z Mojco in Tadejo smo hodili po ozkih ulicah.Stopnice v hiše so strme. Prostora je bilo vednopremalo. Zato so hiše nadgrajevali. Ali ni v tejhiši živel Napoleon? Tu je snoval svoje velikepohode. Šele združena Evropa ga je ustavila.Najlepšo lego v mestu ima pokopališče. Življenjepo življenju! Tudi junakov Tujske legije niveč.V Bonifaciu se je čas ustavil.V VISOKIH GORAHRestonica, ledeniška dolina, je v osrednjemdelu. Iz nje prihaja šum gorskega potoka. Tamso gorske rože toplih barv, obrasle z makijo, soosamljeni vihamiki nad gozdno mejo, je dih poletnegavetra v laseh, so granitni vrhovi fantastičnihoblik, ki se skrivajo v mirni gladini gorskegajezera Melo.Na začetku doline leži Corte, najbolj domoljubnomed vsemi mesti Korzike, njeno srce, ki sestrmo dviga po pobočju do utrdbe nad mestom.Corte — akropola Korzike.Kaj je na koncu doline? So visoke gore. In mednjimi na skoraj 2000 metrih nadmorske višine jetemno modra gladina jezera Capittelo.Samo tišina, črni granit, sonce in najbolj temnomodra voda na svetu. Dolgo, dolgo smo tihosedeli ob jezeru.Je bilo tako na začetku sveta?In kako bo na koncu?MAMA KORZIKATukaj sonce najlepše sije; tako pojejo starekorziške balade.Korzičani so nenavadni ljudje. Uradno spadajopod Francijo, vendar živijo svoje, drugačno življenje.Res pomembne so samo tri stvari: rojstvo, poroka,smrt; vsi njihovi običaji so vezani na te260 dogodke.So pa samosvoji, originalni, tako zelo zanimivi.Če je dekle fantu všeč, ji ta pomaha z belimrobčkom in ona mu odmaha s pisanimrobčkom. Besed sploh ni treba.Je zato imela Alja ves čas pisan robec okolizapestja?Zelo so ponosni na svoje poreklo. Družina jesveta. Moški je gospodar. Včasih, pred ne takodolgimi časi, je žena že dva dni po porodu moralana polje. Mož je legel v posteljo, oponašalporodne krike in družina je skrbela zanj.Srednji vek? Ne, Korzika!Domačini so se morja bali. Rek »Naj te morjeodnese« pove vse.Verjeli so v vraže, čarovništvo, ljudsko medicinos pijavkami, v učinek zelišč, medu, kostanja.So temperamentni in umirjeni obenem. Živijopočasi, brez vznemirjenj, zadovoljni s tem, karimajo.Živijo dolgo in kar je zelo pomembno — turizmuodprejo vrata samo toliko, da ne moti njihovegamiru.Tudi zato sonce tam res najlepše sije.KRVAVI ČASISte brali Merimejevo Colombo?To so bili časi vendette, res krvavi časi. 18. stoletje.Iz turistične kulise Propriana se cesta vzpne donajbolj korziškega med vsemi korziškimi mesti.Pred nami je Sartene, prizorišče najbolj krvavevendette v zgodovini Korzike. Sartene — mestotrdnjava, strelne line so vidne še danes.Vonj po minulih dneh, zadnja romantika?Ta običaj se je ohranil vse do šestdesetih letnašega stoletja. Družina je najsvetejša stvar,še posebej njena čast.Sprte družine v krvnem maščevanju nisouživale mesa in alkohola, nosile so temne obleke,brade, imele divji videz. Nasilna smrt jemorala biti maščevana. Prav tako žalitev, nezvestoba,onečaščenje dekleta. Krvava srajcaubitega je visela v družinski dnevni sobi, doklervendetta ni bila izvršena.Kaj pa zakon, sodišča, boste vprašali? Vse jepotekalo mimo zakona. Na koncu se je vsekončalo s premirjem.Življenje je šlo dalje — do nove vendette.MED MORJEM IN GORAMIPred menoj je razgrnjen zemljevid otoka.Ves osrednji del Korzike zavzema narodnipark. Kaj bomo videli danes, sem razmišljal, koje avtobus zapeljal mimo Ajaccia proti severu.

PV 6/94Ceste so ovinkaste, vendar zelo lepo speljanepo razgibani pokrajini.In za ovinkom — presenečenje: je to lepše odvsega? Morje je povsem zeleno, jutranja svetlobaga ustvarja v taki barvi, peščeno dno je kotna dlani.Vedno sem sanjal o južnih morjih. Mislil sem,da take vode ni v Evropi. Zaliv Cargese.Najlepši zaliv Korzike.Še vedno je bila zelena barva v mojih očeh, kosmo se po krajšem vzponu pripeljali v objemrdečih skal na obalo Calanche.Je sončni zahod najbolj skrivnosten del dneva?Ste že videli sončni zahod v puščavi?Šarm rdečih skal je največji, ko jih oblije rdečezahajajoče sonce. Erozija in tektonski premikiso ustvarili tisočere skalne oblike, ki jim je osnovagranit, sicer pa so tu bazaltne kamnine sprimesmi železa. Brez besed smo hodili mednjimi.Po spustu v zaliv Porto je cesta zavila v gore.Speljana je drzno po robu divjega kanjona. Jepo njem sploh že stopala človeška noga?Pragozd Aitone: med do dvestoletnimi bori,bukvami in smrekami, ki dosežejo do 52 metrovvišine, smo se spustili v kanjon. Gorski potok jeustvaril kaskade z romantičnimi tolmuni, primernimiza kopanje. Tu je čista, hladna, gorskavoda.Prišli smo na naš končni cilj, na Col de Vergio(1477 m), znameniti cestni gorski prelaz. Nevihtaje mimo. Ptice so spet v zraku. Le kaj jena drugi strani?ZDAJ JE KONEC POTIPLANINSKI VESTNIKKaj je največja skrivnost sveta? Ljudje karnaprej iščejo. Ko bodo odkrili, kje je bila Atlantida,bo svet nekaj izgubil. Zame je morje največjaskrivnost. Tu je meja med življenjem in smrtjoše manj izrazita.Bom začel misliti drugače, odkar sem v toplemvečeru stal pod goro San Pietro?Življenje je lahko tako nevarno. Raje sembleščeč meteor kot zaspan planet, je govorilJack London. Sam je odločil o svojem življenjuin smrti.Zamolkel pisk sirene je prerezal zrak. Vsi smoprišli na krov. O, zdaj je konec vsega! Luči nartu Campomoro so ugasnile. Svetilnik na vhoduv pristanišče Livorno je pred nami.Pilot je že prišel na ladjo. Ladja pristaja. Spetsmo na celini. Se bom še kdaj vrnil? Pod temiali kakšnimi drugačnimi nebesi?Po zeleni Korziki smo se potepali Tadeja, Alja,Mojca in Aleš v avgustu lanskega leta. Turo vdolino Restonice in na ledeniška jezera smoopravili sami (do izhodišča smo prišli z najetimavtom). Potovanje je zelo dobro organiziralaturistična agencija Van Gogh iz Maribora. Prebivalismo v »robinzonskem« avtokampu (ki paima vse, kar potrebuješ) v zalivu Valinco najugozahodni strani otoka.Potovanje zelo priporočam iskalcem lepote,izziva, noči pod zvezdnim nebom, neokrnjenenarave in zadnje romantike.NA DRUGEM KONCU SVETA JE MED GORAMI SKRITA NENAVADNA DEŽELASVETA ZEMLJA LADAKLeh. Na višini 3500 metrov uzremo majhno,tmurno mesto, ki mu gospodujejo osamljeneruševine nekdanje kraljeve palače. Po dvehdneh vožnje z vozilom po najbolj vrtoglavihcestah, kar jih premore svet, prispemo v»resnično« glavno mesto Ladaka, pokrajine, kipo pravici nosi ime »dolina samostanov«.Samotni, mogočni vrhovi velike Himalaje obkrožajoto dolino in zavemo se, da smo naobronkih Tibeta.Ladak se razteza na severovzhodnem deludvaindvajsete države združene Indije, imenovaneJamu-Kašmir. Toda ko se iz glavnegamesta te države, imenovanega Srinagar, odpravimomimo doline jezer v to visokogorskovas, se svet okoli nas povsem spremeni. Še doleta 1974 je bil Ladak popolnoma nedostopen,zato se je tu v celoti ohranila prvobitna kultura— in ne samo to, temveč tudi sama bit in nekiposeben način življenja. Prav gotovo ne moremoveč govoriti o Ladaku kot o Indiji, vendartudi še ne gre za pravi Tibet. Sama pokrajinaima že vse značilnosti gorske pokrajine, ki jovremenske spremembe za dobršen del letaodrežejo od ostalega sveta. Zato lahko trdimo,da je tu svet drugačen, ljudje so drugačni, njihoviobičaji niso prav nič podobni mešanicistrogih muslimanskih običajev in običajevtrgovskih Kašmircev, ki so se zaradi izredneganavala turistov v zadnjih letih povsem spremeniliin ponekod celo izginili.POKRAJINA KOT MESEČEVA POVRŠINA»Cesto«, ki v dobrem in slabem vodi iz Srinagarjav Leh, priporočajo vsem tistim, ki želijopriti v Ladak. Če tega nasveta ne bi upoštevali,bi bili prav gotovo na izgubi, in sicer ne gledena to, da je zelo sporna, da je potovanje po njej 261

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94262tvegano in tudi ne glede na to, da obstaja letalskapovezava Leha s Srinagarjem in Delhijem.»Cesto« predstavlja 434 kilometrov nekakšnega»asfalta« in velikih kamnov. Teoretično je tacesta odprta od maja do septembra, dejanskopa je večji del leta zaprta. Zagotovo je odprtasamo julija in avgusta, kajti le takrat na njej nisnega. In še nekaj: teh 434 kilometrov prevozimov dveh dneh samo v primeru, da so idealnipogoji.Prava meja, ki loči Ladak od prijaznejšega svetain nerodovitne obronke Tibeta od hladnejšihdolin Kašmira, je prav na tej cesti. Na vrhu Zoji-La (Ženski vrat; obrazilo La v tibetanščini pomenivrat, prelaz) približno 110 kilometrov odSrinagarja in na višini 3529 metrov se kot vrstaobronkov, podobnih lasnici, vije cesta, ki sespreminja v kolovoz, poln kamnov in kamenčkov,od časa do časa pa izginja v globelih injarkih.Do tu se za vsakim ovinkom razprostira pogledna potapljajoče se doline, poraščene z gozdom,na hudournike in potoke, podobne tistim vŠvici, in na pašnike, polne koz.Nenadoma pa smo se znašli v drugačnemokolju, ki je spominjalo na visokogorske himalajskedoline. Znašli smo se pred pokrajino,ki nas je spominjala na Mesečevo površino, spožgano travo, ki je posledica sonca oziromasnega, pač glede na letni čas, dodatno pa šeneprestanega suhega vetra. O brezah ni neduha ne sluha.Edini potniki prek tega prelaza so karavane zosli in majhnimi konji. Ladak se mora prav tempotnikom zahvaliti za preživetje in za edinopovezavo s svetom. In to že od nekdaj.108 TEMPLJEV LADAKACesta se še vedno vzpenja, tja do prelazaNamika in še naprej do Fotu-Laja, kjer jenajvišja točka (4108 m) našega dvodnevnegapotovanja. Na drugi strani gore, v pokrajini, ki jena koncu sveta, se je prav na koncu dolineprikazal prvi ladaški samostan Lamavuru. Apnenastetvorbe, ki ga obkrožajo, ustvarjajo nenavadnesipine peščene barve. Vse skupaj nasspominja na Saharo in skupaj s pokrajino, ki serazteza po dolini in je posejana z ječmenom inoljno repico, ustvarja enkratno nasprotje.In prav nad vsem tem gospoduje velik budističnisamostan, ki že od ustanovitve v 16. stoletjunavdušuje svoje obiskovalce. Tarčoki —molitvene zastavice — plapolajo na okoliškihvrhovih. Nekaj menihov, oblečenih v obledelardečkasta oblačila, se prijazno, a vseenozadržano smehlja. Takoj nam pade v oči nekonaivno veselje in prijaznost teh ladaških samostanov,tako različnih od tibetanskih, katerihglavna odlika sta resnost in strogost.V lamavuruški pokrajini se je v začetku 11. stoletjaustavil puščavnik Naropa, da bi v eni odtamkajšnjih jam premišljeval (ta dogodek jenaslikan na steni v eni od dvoran), in prav tomestece je slavni Rinchen Zangpo izbral zaprostor, kjer je zgradil enega od 108 templjev,kolikor jih je ustanovil v Ladaknu.Samostan Lamavuru ni najbogatejši in najboljzanimiv za obiskovalce, toda vzdušje, ki tu vladain sam položaj samostana, ki deluje takoosamljen med vsemi temi gorami, mu dajetaposeben čar. Obnovljene freske, ki jih lahko vidimov dukhangu (dvorana, ki služi istočasnokot molilnica in knjižnica) in ki so bile nedolgotega prebarvane z živahnejšimi barvami, dokazujejo,da menihi skrbijo za svoje samostane.Včasih vseeno obžalujemo, da je izginilo tistostaro, manj bleščeče okrasje.Ure in ure se iz Lamavura po nekaj širši cestipomika dolga kolona tovornjakov, ki jih krasijonajrazličnejše živopisne poslikave, ter turističnihin drugih vozil. Za vsakim ovinkom se tempopotnikom odkrije nov pogled na pokrajino, šebolj mogočen in vreden vsega občudovanja.ČORTENI OB POTEHKasneje, brez kakršnegakoli prehoda, se obsončnem zahodu za Karakorum cesta »umiri«.Vozimo se ob mirnem obrežju reke Ind, ki gakrasijo zelena in rumena polja. Otroci se pojavijonenadoma, iz vseh kotičkov, in vam ponujajodrobne marelice, znane kot izjemno slastnaspecialiteta tega konca Leha. Kmetje so sklonjeninad zemljo, ki jo še vedno obdelujejo z lesenimplugom, tega pa vleče osel. Za žetev ševedno uporabljajo samo srp.Pot nas vodi prek majhnega mostu. Vzdolž nevarnepoti že lahko opazimo prve čortene,znane obrise Ladaka. Čorten, ki po oblikispominja na zvon, je tibetanska različica indijskestupe oziroma kitajske pagode. Čorteni,kapelice, ki so nema priča Budove prisotnosti, vLadaku najavljajo tako vasi kot samostane alipa označujejo križišče ali vrh kakšnega prelaza.Zdi se, da so se prvi pojavili v Tibetu že v 7.stoletju.Preden prispemo v samostan AIchi, se peljemomimo galerije »kapelic«, ki so se zasidrale naobronku dolinice. Tudi ustanovitev tega samostanapripisujejo Rinchenu Zangpoju. Gre zanajstarejši samostan v Ladaku, ki je ostal skorajnedotaknjen; nenehno ga ogroža le deževnica.AIchi je znan po svojih enkratnih freskah, takokrhkih kot perzijske miniature, in po kipcih, kiizžarevajo obilico humorja.Uro stran od ceste končno naletimo na obarvanečortene, ki najavljajo vhod v Leh. Vzdolžulice, imenovane »bazar«, prodajajo ženskezelenjavo, ki je skrbno zložena na prodajnih

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKpolicah na posebnih listih. Na glavah nosijo klobukeiz klobučevine. Klobuki so v obliki cilindra(kantop), medtem ko so njihova oblačila izdelanaiz kozje kože. Imenujejo se logpa in jih kotneke vrste šal ali torbo nosijo »obešene« prekramen.Če se malo pomujamo in se povzpnemo namestne vrhove, pridemo do starih mestih četrti,ki so napol opuščene. Tu, ob vodnjaku, srečamoženske, ki si umivajo lase, pa meniha, ki seživahno pogovarja s starejšim človekom, čigarobraz je poln brazgotin; hodimo vzdolž visokihhiš, zgrajenih iz ilovice, v katerih se življenje ševedno odvija tako kot v časih njihovih prednikov— čeprav v kotu kuhinje plinski štedilnik lajšavsakdanje življenje.PALAČA LADAŠKE KRALJICEV okolici Leha lahko obiščemo številne samostane,različne po zunanjem videzu in po okolici,ki jih obdaja. Ti samostani so razvrščeni pohierarhični lestvici in so združeni pod oblastjorinpoša — velikega učitelja. Tako so Chimre,Shey in še nekateri drugi odvisni od Hemisa,enega od najpomembnejših samostanov tepokrajine, nad katerimi vlada Drukchen Rinpoche.Okolica Hemisa je enkratna, čudovita: srebrničorteni, zares čudovite poslikave, tanke, izvezenez zlatimi nitkami in biseri. Skromnejšisamostani so ponavadi slikovitejši: tako je tudiv primeru Sheya, ki je znan kot nekdanjeprebivališče starih ladaških kraljev. Gre za majhensamostan, ki stoji na hribu, posebnost tegahriba pa je, da je popolnoma bel.Samostan Tikse je znan po svojih zidnih slikarijah,ki so najslikovitejše in najbogatejše, če neupoštevamo tistih v samostanu Alchi. V samostanuTikse so menihi zgradili nov tempelj vtreh nadstropjih. V njem je Budov kip, izjemnovelik, ki si ga lahko ogledamo po »rezinah«, sajse nanj vzpenjamo po polžastih stopnicah.Na drugi strani Inda se pred nami dviga Stok,skromen samostan, muzej in kraljičina palačaobenem. Kraljica je zastopala Ladak v parlamentuv Delhiju med letoma 1977 in 1979. Odtakrat živi zelo skromno v tej »palači«, ničbogatejši kot kakšna meščanska hiša. V majhnihprostorih, ki služijo kot sprejemnice, lahkoobčudujemo koničaste čelade, železne srajce,predmete iz srebra, poslikane in okovane skrinjein celo obredni perak, težko avbo v oblikiptičjih kril, ki jo nekatere ženske še vedno nosijo.Kraljičin perak, ki ga prekriva 401 turkiz, tehtaveč kot dva kilograma in je samo še spominna minuli blišč. Kraljica živi danes od skromnihprihodkov, ki jih ji nudi zemlja, in od darov ljudi,ki jo spoštujejo.PRAZNIKI GORSKIH PREBIVALCEVMed pomembnimi prazniki, ki jih vsako letopraznujejo v samostanih Phvang, Hemis, Taktak,lahko srečamo prebivalce Ladaka. Pridejood vsepovsod, pripeljejo se v prenatrpanihavtobusih, na strehah kamionov, pa tudi pešpridejo, z otroki na hrbtu in obvezno z velikimčajnikom v roki. Oprtani so še s posodamivode, majhnimi zavojčki čaja in z ječmenovomoko. To je vsa njihova hrana. Ponavadi pridejože na predvečer praznika in se utaborijo vtaboru.Tu lahko občudujemo ženska oblačila: te nenavadneperake v obliki kače naočarke, ki ponavadipredstavljajo celotno družinsko bogastvo,dopolnjujejo še živopisni životci, okrašeni zgirlandami peri, povezanih med sabo z velikanskimikoralami. Jasno je, da so prišli na praznovanje,prišli so se zabavat. Pijejo riževo žganjein pitje tega je pomemben del obreda. Obenemse nasmihajo fotografskim aparatom in kameramtujcev. Vendar so tu predvsem zato, da bise udeležili pomembnega verskega dogodka.Sledili mu bodo z vso svojo dušo in telesom.(Prevedla Nuša Podobnik)Vzpon, dolg devet mesecevZačelo se je pred dobrimi devetimi mesecitam nekje v daljni Italiji.»Ekipa«, ki je štela dvoje ljudi, je bila- vpripravljenosti. Vse je potekalo spontano,na obrazih je bila sreča.Prvi uspeh je bil kmalu znan. Člana ekipesta naredila vse, kar je bilo v njunih močeh,sedaj je bila naloga preložena nanj. Sam seje moral začeti učiti, spoznavati, sprejematiin preživljati.Njegovo življenje je bilo obdano z vsemlepim, a kljub vsemu je bilo vprašanje, ali bozmogel ta napor ali pa bo potreboval pomočstrokovne roke.Po vseh preobratih, trudu in težkih trenutkihje fant bil pripravljen za vzpon, ki ga boopravil samo enkrat in za katerega se jemoral pripravljati kot vrhunski tekmovalec,ki se je spopadel z naravo. Uspelo mu je;zanj in za njegova starša se je začelo novoživljenje.Rodil se je 11. januarja 1994 in še isti danpostal član PD Mežica. Povezal je ljubezendveh sosednjih držav in tako dosegel še envrh: postal je najmlajši član Planinske zvezeSlovenije. Za svoj pristop se ni odločil sam,njegov oče pa dobro ve, da mu mali sinkoprav nič ne bo zameril.Veliko uspeha v prihodnje, mali Franko!Boštjan LesjakPD Mežica263

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94SPOMLADANSKI ALI POLETNI IZLET Z GORSKIM KOLESOMSKRITI ZAHODNI KOT DRŽAVE264IGOR MAHERČe bi vas kdo vprašal, kje in kaj je Robidišče, biverjetno le skomignili z rameni. Pa vendar je toena od naših »naj« vasi — najbolj na zahod pomaknjenavas v Sloveniji. Leži na robu Breginjskegakota, ta pa je že sam od sebe za večino»tam nekje Bogu za hrbtom«. Tudi če bi vampovedali, da leži v povirnem delu Nadiže, si stem ne bi znali kaj dosti pomagati.Marsikdo je za ta skrajni zahodni predel Slovenijeob meji z Italijo prvič slišal šele leta 1976ob hudem potresu, ki je nekatere kraje dobesednozravnal z zemljo. Vendar so ti odročnikraji prav po krivici deležni tako malo pozornosti.Na obrobju Julijskih Alp so ujeti med poslednjevisoke vrhove, ki se od tod spuščajoproti prostrani Furlanski nižini.KOBARID JE IZHODIŠČENajlažji in najbolj naraven dostop v Breginjskikot se odpira iz Kobarida, kjer Soča zapustiozko sotesko in se razlije v široko dolino podKrnom. Od tod se proti zahodu vleče širokopodolje, vkleščeno med dolgi greben Stola inplečati Matajur. Po slednjem ga nekateri imenujejoPodmatajursko, med domačini pa je boljv rabi ime Starijsko podolje po največji vasiStaro selo. Preseneča nas širina podolja vprimerjavi z majhnim potočkom, ki teče ponjem. To nesorazmerje nam lepo razloži tektonskaaktivnost, ki je povzročila pogrezanje.Od tu namreč lahko preko celotne Slovenijepod imenom Idrijski prelom sledimo izrazitsistem prelomov. V ledenih dobah je k oblikidoline precej prispeval tudi stranski krakSoškega ledenika, katerega sledove v oblikimoren bomo lahko zasledovali vse do Breginja.Kobarid zapuščamo v senci dolgega lipovegadrevoreda, zasajenega še pred drugo svetovnovojno. Ob robu močvirnatega sveta prispemodo Starega sela. Po ljudskem izročilu naj biprav ta močvirja rešila te kraje pred Turki.Neustrezno opremljenim je na poledenelihmočvirjih drselo in zato so jih domačini zderezami na nogah in vilami v rokah veliko pobili.Redki preživeli so v svet ponesli glas ostrašnih ljudeh, ki imajo železne noge in roke.V tem delu je tudi najvišja točka podolja in istočasnonizko razvodje med Sočo in Nadižo. Tuvstopamo v povodje slednje. Nadiža izvira poddolgim grebenom Stola, nekaj časa teče kotmejna reka, naredi ovinek skozi Slovenijo innato ostro zavije proti jugu. Pri tem jo spremljatudi cesta, ki mimo mejnega prehoda Robičpelje proti Čedadu. V prvi svetovni vojni je bilamed Kobaridom in Čedadom ob Nadiži speljanatudi ozkotirna železniška proga.LEPI RAZGLEDI S STOLAŽe v Starem selu zapustimo to cesto. Zložno sevzpenjamo po sončnih pobočjih nad Nadižo obvznožju grebena Stola. Prva večja vas na našipoti je Borjana. Pred dobrimi štirimi desetletji,februarja 1952, je del vasi odnesel snežni plaz,ki je prihrumel po pobočjih Stola. Le dobri dvedesetletji kasneje so se naravne sile ponovnorazdivjale, tokrat v obliki že omenjenega potresa.Borjana sicer ni bila med najbolj prizadetimi,slabše pa so joodnesli kraji, ki jih bomo šespoznali.Nad vasjo Sedlo tik pred Breginjem se odcepiozka cesta, ki v dolgih ovinkih pripelje nagreben Stola, od koder je le še kratek sprehoddo samega vrha. Južna pobočja so bila nekočvse do grebena poraščena z gozdom — takokot na severni strani. Sčasoma so gozdoveskoraj povsem izkrčili, da so dobili pašnike insenožeti. Zaradi velike namočenosti se je namnogih mestih razbohotila erozija in potrebnoje bilo celo pogozdovanje, da se je ponovnovzpostavilo ravnotežje. K temu je precej prispevalotudi žalostno dejstvo, da je bilo paše zaradimnožičnega odseljevanja vse manj.Z vrha in nasploh z grebena je prvovrstenrazgled na Julijske Alpe in že zaradi tega se jevredno potruditi na ta 1673 metrov visoki vrh.Lahko si ga privoščimo kot samostojen izlet,tisti z obilico kondicije pa lahko združijo vzponna greben Stola s kolesarjenjem po Breginjskemkotu. V tem primeru je bolje, da se izKobarida odpeljemo po glavni cesti protiBovcu. V Žagi se usmerimo v dolino Učje, kjernam ne bo žal, če bomo od časa do časa pogleds ceste usmerili v divjo sotesko pred seboj,še posebno, ker zaradi novih idej o gradnjihidroelektrarne to morda ne bomo počeli večdolgo. Tik pred mejnim prehodom zavijemo nagozdno cesto, ki nas pripelje na preval Na Verilih.Sem pripelje tudi že omenjena cesta izbreginjske smeri. Po njej se spustimo protiBreginju, še pred tem pa se (najbolje peš, dane bomo po nepotrebnem delali škode) lahkoodpravimo na bližnji vrh Stola.LOGJE NAD NADIŽOIz Sedla kmalu prispemo v Breginj, pred potresomgotovo najlepše naselje na Slovenskem.

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKLogje, zadaj Stol. Foto: Igor MaherŽe sama lega v naravnem amfiteatru, obdanemna severu z visokim grebenom Stola, nazahodu pa s položnim flišnim slemenom, ki seprislanja na Stol, je dajala čudovit okvir tipičniarhitekturi beneško-slovenskega tipa. Medhišami z lesenimi zunanjimi hodniki, balkoni instopnišči so se vile ozke ovalno speljane ulice.Najstarejša hiša je bila stara več kot 900 let,mnoge so bile okrašene z zidnimi slikarijami.Od vsega tega bogastva je po potresu ostala lecerkev z župniščem in manjši sklop domačij.Cerkev sv. Miklavža ima lep poslikan kasetiranstrop iz 17. stoletja in posebej stoječ zvonik. Naterasi pod Stolom pa je po potresu nastalonovo naselje pretežno montažnih hiš in obnjem tovarna, ki je kraju vdihnila novo, precejspremenjeno življenje.Za Breginjem se cesta cepi. Ena gre protizahodu preko Nadiže v Italijo, druga — in tobomo izbrali mi — pa nas po položnem slemenupopelje do vasi Logje. Do nje pridemo prekobširnih senožeti na rahlo valovitem flišnemsvetu, kjer so nekoč hkrati kosili, steljarili insekali, danes pa se le redke senene kopice šeupirajo vse večjemu zaraščanju.Logje so prikupna gručasta vas na razglednempomolu nad Nadižo. Zaradi ugodnejše kameninskepodlage in večjega truda pri obnovi popotresu je v vasi ohranjenih še precej hiš, zgrajenihv slogu, tako značilnem za predpotresniBreginj. Od tod si lahko ogledamo še eno zanimivost,povezano z reko pod nami. Nadižapriteče na naši desni iz ozke soteske, točnopod nami ostro zavije in nato teče proti vzhodu,kjer smo jo med potjo že spoznali. Vendar nibilo vedno tako. Če se ozremo v pobočje nanasprotni strani, opazimo široko, danes suhodolino, imenovano Predol. Po njej je nekočNadiža odtekala direktno proti nižini, nato pa soprelomi preusmerili njen tok.ROBIDIŠČE IZUMIRAPo kolovozu se strmo spustimo do reke, ki joprek mostu prečkamo na mestu, kjer zapuščaslikovito sotesko in s tem tudi državno mejo. Vnasprotnem pobočju kmalu dosežemo cesto, kise vzpenja proti glavnemu cilju naše poti.Robidišče je najbolj zahodna vas v Breginjskemkotu in s tem tudi v Sloveniji, ni pa obenemtudi najzahodnejša točka. Ta slava pripadatočki v podaljšku Stolovega grebena.Vas je kot v nekakšnem žepu na slemenu, streh strani obdanem z državno mejo. Na primeruRobidišča lahko spoznamo vso tragedijo povojnegarazvoja, ki je povsem obšel odročnejšekraje. Vas je še pred kratkim štela dobrih 30hiš. Na začetku stoletja je imela 228 prebivalcev,nekaj časa tudi svojo šolo, nato se je začeloizseljevanje, zadnji udarec je zadal še potresin tako se danes za obstoj bori le še 13Robidiščanov. Vsi so že precej v letih in dokajčrnogledi glede prihodnosti vasi. Tako bo verjetnopropadla vas, katere pomen je bil v srednjemveku veliko večji kot je danes. Tod je vodilapomembna cesta s Koroške v Furlanijo: prekPredila, skozi Bovec, iz Soške doline prekgrebena Stola v Breginj in Logje, iz Robidiščapa naprej v Videm. Ugodna lega je omogočalarazvoj različnih obrti, od katerih se je najboljrazvilo izdelovanje košev, košar in grabelj. Kose danes sprehajamo med opustelimi domačijami,le težko dojemamo, da kolo zgodovine todnekoč ni vozilo po stranskih poteh kot danes.265

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94Vračamo se po cesti, ki so jo šele pred letizgradili ob Nadiži. Pred tem je bilo Robidiščebolje povezano z Italijo. V vasi je namreč maloobmejniprehod. Pod Logjem se lahko spustimok strugi Nadiže, ki je tu pod Napoleonovimmostom izdolbla korita. Napoleonovo ime jespomin na čase, ko je bila tu meja med Francoziin Avstrijci. Šele leta 1814 so namreč Breginj,Logje in Robidišče pripadli tolminskemu glavarstvuoziroma Avstriji.50 KILOMETROV KOLESARJENJANato se dolina razširi in kmalu prispemo v Podbelo.Ta vas je bila ob potresu najbolj poškodovana.V spomin na staro vas je ostala ena samahiša. Ker ob sami Nadiži naprej ni nobene poti,se vzpnemo do Borjane, kjer se priključimo žeznani cesti, ki nas popelje nazaj do Kobarida. Vpoletni vročini seveda ne bo odveč, če se ustavimoob Nadiži. Za kopanje so zelo priljubljena ko-2. filmski festival v PopraduV slovaškem kraju Poprad bo od 12. do 16.oktobra letos drugi mednarodni festival gorniškihfilmov, katerega namen je razvijatigorniško filmsko umetnost. Na njem bodopredstavili igrane, dokumentarne in drugačneumetniške filme, katerih dogajanje je vgorskem ali podgorskem svetu, katerih dogajanjepredstavlja športno udejstvovanjeali vsakdanje življenje v takem okolju, patudi filme, ki prikazujejo lepote gorskegarastlinstva in živalstva. Na festivalu lahkosodelujejo poklicni filmarji ali amaterji z največpo tremi filmi, ki so jih pred tem tudi želahko predstavili na kakšnem drugem festivalu.Festivalska komisija bo prispele filmerazporedila v kategorije hoja po gorah, plezanjein prosto plezanje, smučanje in alpinističnosmučanje, življenje v gorskem okoljuin drugo, v kar sodi med drugim jadralnopadalstvo, gorsko kolesarjenje, splavarjenjein rafting po gorskih rekah, turizem, jamarstvoitd. O uvrstitvi prispelih filmov v festivalskispored bo odločala posebna komisija, kibo najboljšim filmom podelila vrsto nagrad.Filme, ki bi jih avtorji želeli videti v festivalskikonkurenci, je treba poslati najpozneje do30. junija letos na naslov Medzinarodnvfestival horskvch filmov, Popradske nabrežie2802/3, 058 01 Poprad, Slovakia, informacijepa je mogoče dobiti tudi po telefonu. . .42 92 614 45.Na lanskoletnem prvem festivalu gorskih filmovv Popradu so med drugimi sodelovaliznani gorniki Kurt Diemberger, AntonioConte, Aldo Audisio, Mario Corradini,Claude in Yves Remy in Robert Schauer.Lani je popradski festival vzpostavil dobrestike z Nacionalnim planinskim muzejem vTorinu v Italiji, ko so iz tega muzeja tudipokazali nekaj zgodovinskih filmov, in sfestivalom v Banffu. Letos bodo nadaljevalita sodelovanja, pa tudi sodelovanje s fotografi,ki snemajo v gorah, kajti ob filmskemfestivalu v Popradu bo tudi velika razstavagorniške fotografije, na kateri lahko razstavljajofotografi z vsega sveta.266

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKrita pri Kredu, torej še preden reka ostro zavije vozko sotesko med Matajurjem in Mijo. Nad temokljukom je vrh skalnatega roba cerkvica sv. Volarja,ki nudi lep razgled nazaj na Breginjski kot.Skozi Robič, kjer so dobro vidni sledovi mogočnegapodora, ki se je po umiku ledenika utrgals pobočja Matajurja, se vrnemo v Kobarid.Tu si vsekakor moramo vzeti še nekaj časa zaobisk Kobariškega muzeja, kjer so podrobno inzanimivo predstavljeni krvavi boji Soške frontev prvi svetovni vojni.Tako zaključimo slabih 50 kilometrov dolgokolesarjenje na naši zahodni meji, ki je zaspomladansko ogrevanje več kot primerno, sajvzponi niso pretirani (razen če si privoščimovarianto s Stolom).OMAMNO VIJUGANJE V VISOKIH TURAHPOMLADNE OPOJNOSTIJORDAN KOMACV zgodnjih jutranjih urah drvimo v karavanškipredor. Skozi zadnjo šipo tu in tam pogledamnavzgor, če štirje pari smuči še varno čepijo vsvojih okovih. Pred nami je namreč tura, kjerbodo naslednje dva dni smuči najbolj pomembnastvar. Res najpomembnejša stvar je biloseveda vreme, a to ni bilo v naših rokah.Napoved je bila sicer ugodna, toda mesec majje še prava tombola.Mimo Beljaka smo zavili po Dravski dolini. Naobisk smo šli tokrat h Tirolcem, v Visoke Ture.Po lanski precej skromni zimi smo želeli dostojnozaključiti turnosmučarsko sezono in našiseverni sosedje imajo precej ugodne pogoje zato. V zahodnem delu tega najvišjega gorovja vAvstriji kraljuje 3674 metrov visoki Grossvenediger,morda najlepši smučarski vrh vseh Tur.To je bil naš glavni cilj, v ugodnem vremenu pabi dodali še kaj zraven.Vse do Matreija se nismo ustavljali in Robert jeza volanom pokazal dostojno kondicijo. To turističnomestece leži približno 1000 metrov visokoin je nekakšno križišče za pristope naGrossvenediger.Ko smo se dodobra pretegnili od vožnje, smopo mestu najprej prebrskali nekaj športnih trgovinin si domišljali, kaj vse bi nabavili, če bi imeli»težje« denarnice. No, na koncu smo izbrskalinekaj planinskih kart in vodničkov Visokih Tur,ki so nam v tistih trenutkih bolj koristili. Pozanimalismo se še glede koč in prenočišč, kjer jeimel Lojze s svojo nemščino zopet glavno besedo.Drugi trije smo več ali manj kimali in pritrjevali.ŠTEVILNI LJUBITELJI TURNEGA SMUKAVožnjo smo nadaljevali po dolini reke Isel dozadnjega večjega zaselka v tem koncu Hinterbichla.Naš prvi cilj je bila koča Johannishuttena višini 2116 metrov. Precej čez tisoč metrovsmo bili, ko je asfalt zamenjal makadam innameravali smo voziti, dokler bo šlo »na suho«.Cesta je namreč speljana prav do koče in strminaje kar huda. V najhujšem klancu je bilo zvožnjo konec in za nas tri se je tura pravzapravže začela. Robert je potem zmogel še nekajovinkov in naposled ustavil pred prvo snežnozapreko. Plazovi, debeli tudi po več metrov, sozapirali cesto in za večino obiskovalcev se je tuvožnja končala. V začetku je bilo nekaj plazovsicer že prebitih, vendar nihče - razen nekajmočnih terencev - ni silil naprej, pa še ti sopotem obstali nekaj sto metrov naprej.Štartali smo nekje s 1800 metrov in kar nazačetku nas je presenetila krajša ploha. Zanekaj minut smo se stisnili ob obcestno barakoin potem nadaljevali pot proti koči.Johannishutte je samevala na travnati ravniciob vznožju prvih strmin pod ledeniškimi jeziki.Žive duše ni bilo, saj je koča verjetno bolj poletnozatočišče. Za nas je bila tudi brez pomena,saj smo nameravali prespati v naslednji postojanki,do katere je bilo še nekako dve uri hoda.Izpred koče bi lahko že videli naš glavni cilj,vendar je vrhove zagrinjala megla, čeprav jetudi sonce že sililo na plan.Po nekaj minutah smo nad kočo končno lahko»obuli« smuči, saj se je trava dokončno umaknilabelini. Nad prvo strmino smo že zagledaliDefregger Haus, ki leži ob izteku ozkega skalnategagrebena. Ustavljali se nismo, čepravsmo imeli časa še na pretek. Lojze je potegnilnaprej in pridružil sem se mu. Robert in Mihasta nekoliko zaostala in izbrala drug tempo.V zgodnjih popoldanskih urah smo v kratkempresledku prispeli do koče. Kar nekaj parovsmuči se je že sušilo pred vhodom in kazalo jena številen obisk. Pozneje so za nami še prihajaliobiskovalci in prvo naše opravilo je bilarezervacija prenočišč. Seveda smo pred temtemeljito obnovili izgubljene kalorije in se oddahnilina klopi.Vreme seje medtem poslabšalo in pihal je mrzelveter, ki je prinašal spremembo. Bili smo2963 metrov visoko in kmalu smo jo odkurili vzavetje koče. Tako smo morali opustiti tudi mi-267

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94268sel, da bi morda ob ugodnem vremenu skočilina kakšen bližnji tritisočak — takole za trening.Upali smo lahko le, da bo naslednji dan resdržala napoved, ki je obetala solidno vreme.TRITISOČAKI OKOLI NASV koči je z mrakom vzdušje vedno boljnaraščalo, mi pa smo se umaknili napodstrešna ležišča. Na naše presenečenje jezačelo proti večeru močno snežiti in tudi veterje naraščal. S pločevinko piva smo zaključilidan in nič kaj optimistično razpoloženi zlezlipod odeje.Ob svitu smo vstali med prvimi in poskakali koknom v jedilnici. Pogled nas je dokončno prebudil.Na tej višini je bilo jasno, le okoliškevrhove je še zakrivala megla, pa tudi v nižinahje blodila meglena zavesa. Vreme se je boljšalo,le veter je še močno vlekel. Dobre voljesmo na hitro pojedli in v ledenem jutru stopili nasmuči. Precej pod ničlo je moralo biti, saj je bilsneg na ledeniku trd in zmrznjen. Zapadlo jenekaj centimetrov pršiča, a ga je veter tu spodajže pometel.Nekaj minut smo se vzpenjali, nato je sledil rahelspust na prostrano ravnico, ki se je na drugistrani ledenika počasi vzpenjala proti našemucilju. Pred nami sta rasla dva lepa tritisočaka,Hohes Aderl in Rainerhorn, oba prek 3500metrov visoka. Jasno je bilo, da Grossvenediger,če bo le šlo po sreči, ne bo edini današnjivrh. Ledenik je bil v tej višini in sploh od kočenavzgor povsem gladek in brez razpok terlukenj, kar je obetalo krasno in tudi varnosmučarijo. Na platoju med obema tritisočakomasmo se za hip ustavili in pričakali tudi žesonce, ki je sililo skozi redko meglo.Veter je z višino nekoliko pojenjal in novegapršiča je bilo zmeraj več. Še zmeraj smo bilipovsem sami in danes bi morali biti prvi navrhu. Dobro smo seveda vedeli, kako težko je vtem mrazu zapustiti toplo zavetje in oditi vmračno jutro.FANTASTIČNO POMLADANSKOVIJUGANJEPred nami se je sedaj že vlekel vršni grebenGrossvenedigerja, ki pa se je še vedno skrival vmegli. Vijugali smo navzgor v nedotaknjenempršiču, ki ga je bilo tu zgoraj kakih 15 centimetrov.Kljub naporu je srce lahko vriskalo. Navrhu strmine smo obstali na ozkem grebenu, kise je izgubljal naprej v megli. Slutili smo, da nismoveč daleč, saj ni šlo nikjer več navzgor.Počasi sem stopil po zametenem robu in čezčas v redki megli res zagledal velik, od snegapobeljen križ. Kot privid je, varno pripet z jeklenicami,stal na izpostavljenem vrhu in oddahnilismo si. Malce smo pogrešali le leprazgled, saj megla ni in ni hotela izpustiti vrha izsvojega mračnega objema. Sonce pa je kotnalašč bodlo skoznjo in veter je tu in tam odgrniljasnino. Ob križu smo si v pršiču zgazilinekaj prostora in zaškrtali so fotoaparati.Sam vrh je pravzaprav stičišče ozkih grebenov,pod katerimi so ovešeni manjši ledeniki, prekkaterih vodi še nekaj pristopnih variant.Ker smo prvi prišli, smo seveda tudi prvi odšli inprve zasledovalce smo zagledali šele obnaskoku prve strmine, pod vršnim grebenom.Sledilo je fantastično vijuganje v pravih zimskihrazmerah. Tako smo še v soncu prišli do platojamed obema tritisočakoma. Seveda smo bilivsi še za en vzpon in izbrali smo 3559 metrovvisoki Rainerhorn, ker je bil pač bolj pri roki. Psiso zopet romali na smuči in ponovno smo zagrizliv strmino. V povsem jasnem vremenu smo vdobre pol ure stali na današnjem drugem tritisočaku.Prejšnji cilj se je še vedno otepal megle,pa tudi daljnji vrhovi niso bili vsi čisti. Spodajso po ledeniku še vedno prihajali obiskovalci,predvsem tisti, ki so radi malo dlje pospali.Shranili smo še nekaj slik in že smo, vsak posvoje, rezali deviško strmino. Pred nami je bilotako skoraj 1400 metrov višinske razlike inželeli smo priti čim nižje do koče Johannishiitte.ZIMA SREDI POMLADIPrvič smo se ustavili pri koči Defregger in si zatrenutek sneli smuči. V nahrbtnikih smo najprejpoiskali še kaj užitnega, saj nismo od jutrapraktično nič zaužili. Sonce je tu že poštenogrelo in sušilo žejna grla. Sneg se je zgoraj žezmehčal, zato se nismo dolgo obirali. Zapeljalismo v strmino pod kočo in nato zavili vnekakšno dolinico, ki je vodila vse do travnatihravnic za spodnjo kočo.Najlepši del ture je bil tako za nami. Ob križu zakočo smo sedli in zadovoljni opazovali prevoženopot. Pločevinka piva je bila v takih trenutkihseveda več kot na mestu.S smučmi na nahrbtnikih smo se nato mimoosamljene koče spustili po vijugasti cesti doavta. Ob tem smo nehote razmišljali, da binekaj tednov prej verjetno prismučali prav dotega prostora. No, zgoraj je bilo kljub temu takoenkratno, da smo teh nekaj prikrajšanih minuthitro pozabili.Čakalo nas je samo še nekaj ur vožnje in medpomladnimi plohami smo se zgodaj popoldneprekucnili čez Korensko sedlo. V Martuljku smonato še zmočili suha grla in pod mogočno Špikovosteno kovali načrte za naprej.Sam mislim, da v ta konec Visokih Tur nisemšel zadnjič.P. S.: Poleg mene so vijugali še Miha Arh,Lojze Budkovič in Robert Klančar.

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKDVA DNI SAMOTE IN NEBEŠKO LEPEGA POTEPANJAKAJ RES NE BO NEHALO PADATI?MATJAŽ ČUKSi že kdaj pomislil, zakaj ti srce utripahitreje, ko stopaš proti vrhu gore?Je to zadovoljstvo, da si dosegelcilj?Radost, da si med prijatelji, dalečnad vsakdanjimi skrbmi?Hrepenenje po lepoti, pričakovanjenečesa?Izzivanje nevarnosti, beg iz enoličnostivsakdana?Morda strah pred negotovostjo?Ali le preprosta radovednost, kaj jena drugi strani?Kdo ve!Ko bi človek vedel vse, potem ne bisilil tja gor...Že spet dež!Kaj res ne bo nehalo padati?Gore so vsak dan bolj bele, junij pa je že čistopred vrati. Nekaj sončnih dni med tednom dajeupanje, da se bo vse skupaj le uredilo. Potemsta tu sobota in nedelja in z njima — kaj drugegakot — dež!Dan za dnem, teden za tednom.Ali res ne bo nehalo padati?Potem se le odločim. Dovolj imam vsega: negotovihobljub vremenoslovcev, mečkanja inugibanja o snežnih razmerah, domačih inslužbenih obveznosti.Na hitro »zbašem« cunje in drugo opremo vnahrbtnik, vse skupaj vržem v avto in se že peljemnovim doživetjem naproti.KOČA NA PLANINI PRI JEZERUČuda snega je letos po hribih. Zadnji majskidnevi se iztekajo — v gorah pa ga je še krepkočez tri metre!Pozno popoldne krenem s planine Blato naširok kolovoz v senco bohinjskih gozdov. Že zaprvim ovinkom me pozdravi sneg, ki bo odslejmoj spremljevalec. Sreda je, danes ne bo nikogar.Pa nič zato, ne maram gneče za vsakoceno. Včasih se kar prileze takole biti sam.Počasi se vzpenjam po razmočenem snegu.Nikamor se mi ne mudi, do noči moram priti dokoče. Prav prijetno je tako pohajkovanje brezure in obveznosti. Nekaj gamsov mi križasamotno pot, iz redkih krpic kopnega poganjajozapozneli telohi.Sedim pred kočo nad jezerom in premišljujem omarsičem. Nehote se mi prikrade v misli usodasamotarjev, ki so skrivnostno izginili v Bohinjskihgorah. Kdo ve, kako so izginili in kje sokončali!A zdaj ni čas za takšna premišljevanja.Odpodim črne misli in se posvetim prijetnejšimopravilom. Skrbno pripravim vse potrebno zajutrišnji dan.Na nebu se zbirajo temni grozeči oblaki. Kaže,da bo spet deževalo.Zlezem v spalno vrečo. Zaslišim prve dežnekaplje.Dežuje.DOLINA ZA KOPICOKo bi imel smuči!Ja, ko bi imel smuči, potem se mi zdaj ne bi bilotreba mučiti po napol zmrznjenem snegu. Takopa hodim prav smešno — narahlo stopim in kozačutim, da se mi bo vdrlo, prestopim na drugonogo. In tako naprej.Nisem vedel, da je dolina tako dolga. Poletnivzpon mi je že malce ušel iz spomina.Sredi doline se razmere umirijo. Sneg drži in leše poredko se ponovijo znani občutki iz spodnjegadela.Močan sever me prepiha do kosti. Postanevražje mrzlo. Oblečem vse, kar imam pri sebi.Na sedlu me pozdravi sonce.VOGLI NAD PLANINO V LAZULani so mi Vogli dobesedno odplavali po vodi.Nikoli ne bom pozabil tistega majskega dne, koje vse teklo in si kar videl, kako pobira sneg.Koliko nečloveške trme in volje je bilo potrebno,da sem se s skrajnimi močmi privlekel na Slatno!O Voglih sem takrat lahko le sanjal.Utrujen sem. Zadnji metri pod vrhom so vednonajtežji. Letošnja nemogoča pomlad me jepošteno pomehkužila.Na vrhu sem.Zadnji Vogel — vrh brez zvenečega imena.Nanj ni poti, na daleč se ga izognejo tudimarkacije. Je pa zato polno gamsov, tudi pozimi,in — nič smeti! Nič konzerv in plastičnihvrečk, nobenega vpitja tistih, ki mislijo, da je njihovglas najlepši. Ni niti štampiljke — je le preprostapalica in kupček kamenja.Morda pa ravno zato le kak samotar po nesrečizaide nanj.Pred mano je čudovit greben. Snega je tu še nametre. Povsod samo belina, brez konca. Ja, kobi danes imel smuči!Sedim na vrhu in občudujem širen razgled. Nanebu se zbirajo prvi oblački. Kot smetana seovijajo po okoliških grebenih. Vreme se bo pokvarilo.269

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94S težkim srcem se odločim za sestop. Karsedel bi tu gori in gledal v nebo. Najlepši deldanašnje ture je pred mano. Ves dolgi grebenvse tja do Krede.Sneg je tak, kot sem lahko le sanjal. Sonce jeomehčalo vrhnjo plast ravno toliko, da je prijetnoza hojo. Mimogrede sem na Srednjem Voglu.Tistih nekaj korakov navzgor mi ni prav ničodveč.Kot stožec sladkorja kipi v nebo Prvi Vogel.Zadnji vrh v grebenu — a najlepši. Le še strmopobočje me loči od najnižje točke na dolgi potido Krede.Na sedlu sem.SLATNA, KREDAJoj, spet bo treba navzgor!A saj ni težko. Nič ni težko, če si želiš. Čudovitgreben Krede stokrat povrne ves trud.Sedim nekje na grebenu in občudujem grozečples oblakov. Vreme se letos noče in nočeustaliti. Kar naprej grozi z dežjem. A vse kaže,da mi bo danes prizanesel. Močan sever sprotirazčiščuje situacijo.Na Kredi sem. Zadnji postaji nepozabne poti.Od tod gre pot strmo navzdol.Ne vem, koliko časa bom še gradil sneženemože na Kredi. Tale je moj drugi. Letos je sicermalo manjši, a bolj skrbno narejen. Kar nemorem se ločiti od njega.SESTOP V DOLINOPosloviti se bo treba. Veter je ponehal, črnioblaki vse bolj grozijo. Najtežji del poti je predmano — sestop na Dedno poje.Strmo pobočje, polno zahrbtnih lukenj, težak,razmočen sneg — nikoli me ne bi našli v tejzmešnjavi rušja, skal in vrtač. Paziti moram, dakljub utrujenosti koncentracija ne popusti.Oddahnem si, ko stopim na dno kotanje zljubkimi kočami planine Dedno polje. Skok dozimske sobe na planini Jezero je le še formalnost.Utrujen se zleknem na klopco pred kočo.Za nekaj kratkih minut me premaga spanec.Zbudi me planinec, prvi človek, ki ga srečam podveh dneh. Dežne kaplje ne obetajo nič dobre­ga-Spet dežuje.Na planini Blato sprejmem povabilo na čaj.Zadnje dejanje pred dokončnim odhodom vdolino.Pravljice je konec. Ostal bo le spomin na lepodoživetje, spomin, ki ti ga ne more vzeti nihče.Napisano v juliju 1991.SLAPOVI PRI IDRIJI, SLAPOVI NA ROBU IDRIJSKE OBČINEV GRAPI PA ŠE VEDNO ŠUMI...270MARJAN BRADEŠKOGoušk mu rečejo domačini, ki jim je vsakdanji.Meni, ki mu danes motim njegov graparski mir,pa je seveda novo pričakovanje in izziv, ko se vhladnem jutru iz Spodnje Kanomlje odpravljamnoter k vodi, stisnjeni med strma pobočja. Časje primeren za množico kalužnic, ki me bodospremljale ves dan, na vsakem robu, celo sredislapovih sten in tam, kjer jih res ne bi pričakoval.V grapo padajo že takoj na začetku strmestene z leve (v smeri moje hoje).GOVŠEKPred menoj je brž tudi že prvi slap — tolmun, vkaterega pada, je hkrati zajezitev za elektrarno,ki je nekoliko nižje. Slap ima dve stopnji in jeprav mogočen. S travnikov na desni privedenadenj stezica, ki je celo markirana — očitnovodi iz Spodnje Idrije nekam proti Jelenku.Stezica gre zdaj tako kot potok dokaj po ravnem,prečka stare mostove, se združi s še enostaro potjo in kmalu izgine navzgor v strmino.Struga se nato zoži in začenja se tisto pravograparjenje.Ko se nakopiči dovolj sten, je v lepem bučnemkotlu nov slap, katerega višina je preko petnajstmetrov. Velik balvan leži pod njim in to mesto jekot nalašč za fotografa. Piš vetra, ki ga delaslap, je močan in medtem lahko tudi kaj malegapremakne — tako se je to zgodilo z mojimi palicami,ki pa jih je voda na srečo kmalu odložila.V stenah, nad katere se moram povzpeti, je vsevijolično od kranjskega jegliča, ki se tu počutizelo doma.Nad slapom je še vedno vse koritasto in gladkoin pod veliko previsno steno, ki se sklanja zleve, je lep tolmun, v katerega drsi petmetrskislap. Tudi z desne se vse cedi in ta vlaga sevedaprija mastnici, ki se s kranjskim jegličemmeša v lepo belo-rumeno-vijolično preprogo,obsijano z jutranjim soncem.Nekaj metrov višje se slika spodnjega slapuponovi, morda celo v lepši obliki. Struga je od tunaprej nekoliko bolj umirjena, tudi pobočja somanj strma, z desne pa na več mestih pricurljavoda, ki ima veliko lehnjaka in ga pridno lepi naskale.Kmalu se spet vse zoži, struga pa razcepi. Zdesne se pripodi voda v tristopenjskem slapu,

PV 6/94•BMMMUHUMHB^B^BHi PLANINSKI VESTNIKslapovih, ki vodi dajejo zalet za zadnji skok.Stopnja je skupaj visoka preko sedemdesetmetrov in je res mogočna. Na posameznihskalah iz mahu poganjajo veliki šopi kalužnic, kidodatno krasijo ves žleb.Nad stopnjo se grapa dokončno umiri, vode jevse manj, ostanki starih stavb se pojavijo, vodopa zopet prečka tista markirana stezica, le da jetu že precej zapuščena. Na desni, nad travniki,so Jurice, na levi je na lepem robu Kovk. Samoten.Pred hišo sedim na toplem dopoldanskemsoncu — v bezgu ob bližnji podrtiji žvrgolijoptice, v nasprotnem bregu prepeva kukavica, izgrape gor pa prihaja šumenje Govška. Kot jeprihajalo nekoč, ko so tu še živeli ljudje.POLIŠKA GRAPANajvišji slap na Govškuki ga je skupaj preko deset metrov, pa tudi levikrak je ves razigran, tako pa se nadaljuje tudinavzgor. Vode ima ta krak sicer manj, kaže pase cela množica drobnih slapov v ozki soteski.Ker nameravam iti po glavni strugi, se vrnemdo sotočja in se po gamsji stezici vzpnem natravnike pod Govškim. Globoko pod robomšumi še en slap. Govško je samotna kmetija, kiše ni čisto opustela, saj v hlevu celo nekajmeketa. Ne vem pa, če ima kmetija še stalneprebivalce, saj je hišni prag zaraščen, pa tudihiša (izba) ni ravno pospravljena — prav zanimivoje skozi ozka okna opazovati stare prostore,nekoč tako prijetne, danes pa čakajočena nekoga, ki bi jim znova vdihnil dušo. Bo kdoprišel, preden zleze domačija skupaj?Spet sem na markirani stezici, ki pa se takoj zahlevom vzpne v breg. Prek travnikov gremnazaj v strugo, saj je izpred hiše videti višje gorivelike stene, ki obetajo nova doživetja. Ponekoliko ravnem delu, ki ga spremlja celo lovskapotka, se pred mano dvigne visoka skalnapregrada, prek katere pada še mogočnejšislap. Splačalo se je, saj je slap najlepši innajvišji v grapi, vitek lepotec, visok blizutrideset metrov, za polepšanje pa si je obvznožju zgradil še lehnjakov stebriček. Dolgoga opazujem, spravljam v fotografsko škatlicoza spomine in se kar ne morem ločiti od njega.Na levi se ponuja prehod, ki pa je strm innaporen. Ko se zvlečem preko, ugotovim, dajenad slapom visoka stopnja, vsa v majhnihKo se peljemo po Baski grapi navzgor, nekjevisoko nad Bačo, malo pred Grahovim vnasprotnem bregu pod Bukovskim vrhom opazimogloboko prepoko v celotnem pobočju:iznad zelenih bukev se dvigajo skalni robovisten, ki prepadajo v grapo. Vedno znova sem joopazoval, zvedel za njeno ime (Poliška grapa)in danes sva končno v njenem vznožju.Suha struga, kjer voda teče nekje spodaj podpeščenimi nanosi, in potka po njej jo vsaj nazačetku delata krotko. Pa ni dolgo tako — vodakaj kmalu zašumi, potka se zoži v stezico,stene lezejo skupaj. Pred nama je že sotočje inna levi, kamor se nadaljuje glavna struga, soozka korita. Z desne priteka manjši potok, vsepa je kamnito in gladko. Pravzaprav bi se tu potlahko končala oziroma nadaljevala le z velikotežavo, če ne bi nekdo zabil v skalo treh klinovin napel tja konec ,zajle'. Tako s prehodom nivečjih težav. Vprašamo se sicer lahko o smiselnostitakega početja, vendar je z grapami večinomatako: ali so več ali manj prehodne in je lekakšen siten del, ali pa so docela neprehodne.Pravzaprav sem doslej le v Zakojški grapi naletelna kratko jeklenico, pa še tam bi bil moženmalo daljši obhod. Tukaj, v tej grapi, brez tistihklinov lahko pozabimo na kratek obhod, saj sopobočja izjemno strma, ploščata in prekinjena sskoki.Pot nadaljujeva nad koriti, kaj kmalu pa se prednama pojavijo zoprne gladke plošče. Z desnenamreč v strugo pada nekakšna drča, po katerinekoliko mezi voda. Struga je naprej videti prehodna,vendar se ne upava spustiti noter, ker bibil prehod prek gladkih plošč ob morebitnempovratku silno težaven. Kasneje sva zgoraj priPušniku zvedela, da je bilo do pred kratkim tulaže priti čez, pa je narasla voda lansko jesenmalo pokvarila prehod. Tako se vzpneva visokov desno pobočje, prečiva pod veliko kamnitosteno, na vrhu katere raste lepa tisa, od tu pase spustiva nazaj noter. Kratek skok nad strugopremagava z vrvjo, ki jo napneva okoli drevesa. 271

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94272Od tu naprej je struga ozka, zelo divja in strma,vendar ves čas lepo prehodna. Debele skale,vse odete v zelen mah, ležijo v njej in še povečujejovtis temačnosti globeli. Grapa se šele podaljšem času, že visoko v pobočju, spet cepi.Desno med kamnite stene vodi suh krak, voda,ki je je vse manj, pa priteka po levem delu, ki sevzpenja naravnost gor. Ta del je lep predvsemzaradi izredne obraščenosti skal z mahom —dobesedno vse je zeleno, čez to pa drsi, skačein mezi voda. Vse bolj tiha je, nima več tistemoči, ki jo pridobi v divjem spustu do doline, patudi sten okoli struge ni več.Gozdnato pobočje, še vedno strmo, se razširi,pojavijo se tudi ostanki civilizacije (štedilnik,pločevinasti sodi ipd.), z leve pa privede noter vgrapo lepa stezica. Prav tu, na koncu stezice,je tudi izvir — voda privre na dveh mestih izpodvelike skale.Po stezici se odpraviva gor na širšo pot, ki vlevo privede do Pušnika. V strmem pobočjunad grapo so našli toliko uravnave, da sopostavili mogočna poslopja, kjer sta živeli dvedružini. Danes je tu sicer še vedno življenje,vendar ne utripa več toliko src kot nekoč —pravzaprav je že kar preveč mirno. Tudi konji,ovce in koze se še pasejo, obdelane so skromnenjivice, vendar samota in zapuščenost hudosilita sem noter. Lepe zelene meline so tam,redki macesni po pašniku, ob robu pa kamniteograde, kamor so nekoč znosili raztreseno kamenje,da so lahko kosili.Po prijetni potki se vzpneva levo na rob in ponjem naravnost navzgor, dokler strmina ne popustiin se prevesi v mehke travnike Bukovskegavrha. Od tu naju pot vodi do zapuščenegaČrva, ki mu je sredina strehe že padla vvežo, kjer v vetru niha odlomljen tram in včasihpresunljivo zaškripa, kjer se znova prestavim vdavne čase — v mislih sedim za danes že razpadlopečjo. Zrem v nenavadne vzorce nastenah in se skozi preluknjan strop oziram vvrbo, ki raste na podstrešju. Ah, ni besed — kotob toliko drugih razvalinah tod okoli ne.Tiho se vzpneva na Črvov vrh, zatem pa potujevaprek mehko nagubane Planote do Pečin.Pred vasjo se prevaliva desno prek robu in sepogrezneva v novo grapo, ki pa ni težavna.Prečka jo množica gozdnih cest in steza — tistanajbolj spodaj naju povede v desno. Popolnomazaraščena izgineva Bizjakova domačija;našli so edini del obsežnega pobočja, ki je bilmalo bolj ,raven'. Češnje se ne menijo za življenje— cvetijo tako kot nekoč in bodo cvetele,dokler jih ne bo povsem obraslo drugo drevje.Ko zmanjka ceste, jo ubereva prečno po pobočjunavzdol in ,pristaneva' ravno za železniškopostajo v Grahovem.Zdaj se vsaj ne bom več tako hrepeneče oziraltja noter pod Bukov vrh — prišel pa bom zagotovoše kdaj.MINIATURAPOBEGDUŠAN ŠKODIČBele pahljače, tiste, ki preparajo nebo, so nezadržnoizbruhnile prek Stenarja. Komaj rojenopoletno jutro, tisto ta pravo, ki zaščemi vzaspane oči, požene refleksno bolečino v ševedno segrete sklepe.Trenta še spi.Rahle meglice delujejo kot kulise, še kakšnouro jim bo prizanešeno pred toplo pogubo, poslanoz neba. Sedaj je pravi čas za na pot.Premagam prve zoprne občutke, ki zbujajodvom v smisel današnjega dneva.Prihajanje v delovno temperaturo je verjetnoprvi lepši del vsake ture. Krajcarica zvonkospremlja začetek poti po Zadnjici, vendar jidanes ne bom nasedel. Iz ovinka pod Zlatorogomsem ga že zagledal kot doprsni kipstražarja nad Kriškimi podi. Do tam se potvleče, še posebno, če si jo vzel podse že tretjičta teden. Preskakuješ znane skale na poti, sesklanjaš pod vejami, ki so ti že včeraj pokvarilefrizuro in se skušaš zatopiti v meditacije ssvojim drugim Egom, ki si ga pustil doma —morda.Napol podrt napajalnik pod kočo je verjetnovsakomur olajšanje, ob prihodu do tu zaželenbolj kot fanfare iz grajskega turna. Če imaš tudnevni cilj svoje večne poti, verjetno ni lepšegakot postati na izhodišču in zadržati dih med pogledinanj. Ljudje v koči so še pri zajtrku, bližinagora jih je uspavala.Topli žarki, ki napovedujejo vroč poletni dan,me napodijo proti belemu snegu in blatni škrbiniv grebenu. Ride postajajo vse hujše, srce jihšteje hitreje kot možgani, telo slepo uboga ukazevišjega. Ne vem, kdo se prej skrega s kommed umazanimi skalami in čistim blatom, ki gaz lahkoto najdem na klinih in jeklenicah v škrbini.Poteg, ki prekobali na drugo stran, sprosti. Novpogled na skrito dolino, obzorje ustavijo novevzvišene pregrade. Umazana roka refleksnobriše potno čelo, pa potem hlače roko, pa rokahlače — kdo ve, kje se to konča, preden se okonapije do sitega.Sprejem hladnega vetra na vrhu je klofuta prepotenemutelesu. Anorak v takem primeru povesvoje. Kriška očesa vabijo s svojo zrcalno, todajekleno modro površino. Strese me kljub željipo vodnem objemu.Grešniki pred kočo se pretegujejo, nekaj skupinicse je odtrgalo od gnezda. Greh je že to, daso tam doli. Samotar, ki prisopiha na vrh zamano, ukrade poslednje trenutke današnjega

PV 6/94MBHHMBanBBBBBBMMn• M n M M H i H PLANINSKI VESTNIKdevištva. Pozdrav — in medtem ko se razgleduje,postanem klasični planinec — »štemp-Ijar«, odprem skrinjico zaveze tega kraljestva inpo vpisu v precej staro knjigo pridam še žig, resčisto zadnji v knjižici »Vrhovi okoli Kriškihpodov«. Pihavec.Beg z vrha do škrbine se po krajšemrazmišljanju zopet spremeni v beg čistostinaproti.Sprejmejo me melišča južnih pobočij. Pašnikirogatih domorodcev se zlivajo z grobimi melišči,le iztrebki mi kažejo njihove vsakdanje potiproti Luknji. Puhteče izparine omogočajo svojevrstnoinhalacijo gorskega cvetja in zeli na prisojnihpobočjih. Ne vem, kdaj je človek zapustilpot iz Luknje proti nekdanji planini Zajavor.Vodnik po Julijcih obljublja nemalo orientacijskihtežav pri prečkanju hudournikov na Pihavčevihrebrih. Skoraj vse tudi najdem, todaoko, vajeno brezpotja, jih vselej premosti.Debela senca hrastov na planini — kako je lepaše kot mrtva — me položi na tla. Ozebnik nadZadnjico je čudovito stopničast, gledam vanj inignoriram vriske skupin, ki po drugi strani zatrepahodijo na Luknjo. Oprostite, nisem v vaširazsežnosti! Vršac se boči kot zadnja stražanad koncem divjine. Lice mu je resno in neokrnjeno.Kdo ve, od kod tisti silni podor, ki ga jevideti ob njegovem podnožju. Le guba je — kotna človeškem obrazu. Opaziš jo le sam, predogledalom, veliko in neusmiljeno spremljevalkominevanja, drugim je skrita. Dan na človeškemobrazu je stoletje na obličju gore.Še razmišljam, o vsem, o življenju, o smrti,minevanju, o vsem pač, le o tem ne, kaj me jeprignalo sem gor. Vendar sem temu hvaležen.Čas teče. Treba bo nazaj, z vsakim korakombližje stari razsežnosti in življenju v njej. Na svidenjetorej ob naslednjem pobegu!®(^GTfO©WDOskrbniki z Donačke goreDne 11. maja letos sem se s soprogo in otrokoma,ki sta stara 9 in 10 let, odpravil na izlet navrh Donačke gore. Na tem prijetnem koncu Slovenijeje bilo tedaj še približno sto do stopetdesetljudi. Ko smo bili na srednjem vrhuDonačke gore pri križu, se je vlilo deževje, kotbi se utrgal oblak. Vsi z vrha smo se spustiliproti planinskemu domu pod Donačko goro.Ker je spust v močnem deževju trajal približnodvajset minut, smo bili kljub zaščiti, kar je pačkdo imel, premočeni do kože. Poleg tega je pihalhladen veter, ki je zadevo še poslabšal. Ve-seli, da smo pred kočo, smo hoteli vstopiti. Aglej ga, zlomka, vrata koče so bila zaklenjena, vkoči pa so bili natakarica in trije moški!Na moje vprašanje, zakaj nas glede na vremenskepogoje ne spustijo v kočo, sem dobilpresenetljiv odgovor oskrbnika, kot se je sampredstavil, da v kočo ne smemo, ker lahkoumažemo tla in mu poleg tega kdo lahkoukrade katero od pijač.Čeprav nas je pred kočo stalo premočenih inpremraženih sto do stopetdeset ljudi, od tegaveč kot polovica otrok, se oskrbnik z ekipo nidal omajati in ni odklenil vrat vse dotlej, doklerse niso z »marico« pripeljali policaji, ki jih jespustil v kočo, čeprav so bili suhi in so imeli nakraju samem tudi vozilo.Kljub negodovanju nismo na žalost dosegliničesar in smo se bili prisiljeni v dežju in vetruodpraviti v dolino, kjer smo imeli parkirana vozila.Takšno vedenje oskrbnika omenjene koče jeskrajno nekorektno in nedopustno, saj so kočeprvenstveno namenjene planincem za zaščitoin prijetnejše bivanje v gorah. Prav tako jenedopustno in smešno prodajanje pijače premraženimin premočenim obiskovalcem skoziokno na dež.S tem pismom želimo planinski javnosti povedati,kakšnega oskrbnika ima planinski dom naDonački gori.Renaldo Mikolič,MariborPotrebujemo žičnico na Kredarico!Rodil sem se leta 1904 tik nad kamnitimibregovi globokega kanjona reke Soče vKanalu. Do leta 1915, ko me je vihra prvesvetovne vojne pregnala v Ljubljano, sem živelob prekrasnih kamnitih bregovih tedaj še nezajezeneSoče. V letih 1914 do 1915 sem pomagaločetu pri dostavi vojaških telegramov vkritične postojanke ob obeh bregovih Soče tjado državne meje z Italijo. Tako sem že zelomlad za vedno vzljubil vrhove ob dolini Soče, kijih nisem nikoli več pozabil.Že med prvo svetovno vojno sem z bratomgobarjem oblezel vse vrhove v bližini Ljubljane.Moj prvi večji podvig na planinske vrhove pa jebil pohod skupine dijakov-sošolcev leta 1919na Stol. Vsekakor je bila ta tura v spremstvumladih Skalašev eden izmed mejnikov v mojemživljenju.Naše planine in doline so me tako prevzele, dajih nisem in jih tudi ne bom nikoli pozabil. Nepozabniso moji spomini na stotero pohodov naSavinjske in Julijske vršace, ki sem se jihudeleževal v večjih ali manjših organiziranihskupinah. Vsekakor je bil večkratni pohod naTriglav in druge vrhove nepotolažljiva slamladega, naravi predanega človeka. 273

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94274Ker je bil oče zaveden narodni čitalničar, semže v rosni mladosti spoznal, kaj je to biti Slovenecin kaj Nemec ali Italijan. Življenje inokoliščine so mi bile življenjska pot, ki so usmerjalevse moje družbeno delo tako medvojnama in pod okupacijo, kakor po osvoboditviin sedaj.Takoj po vrnitvi z obvezne obnove porušeneJugoslavije in Črne gore sem se na predloging. Perka vključil v neposredno dejavnost priobnovi in sanaciji naših porušenih in požganihplaninskih postojank. Tako se znajdem v vrstahgradbenih delavcev, planincev, ki so leto za letomspremljali, obnavljali in dograjevali našeplaninske postojanke.Vsekakor so bila moja večja dela večletno vodstvoin nadzorstvo prvega povečanja Koče priSedmerih jezerih, gradnja tovorne žičnice na-Komno, povečanje in obnova Doma pri Saviciin Doma v Kamniški Bistrici, sanacija Doma naKomni, spremljava del na Kredarici in drugodpo Sloveniji. V posebni Perkovi, Pavšičevi inBloudkovi komisiji sem obšel veliko drugihplaninskih postojank ter skoraj vse telesnovzgojneobjekte po Sloveniji, ki smo jih obnavljali,projektirali, gradili in nadzirali.Kot dolgoletni član gradbenega odseka innekajletni načelnik odseka sem ponovno inponovno prosil, da posvetimo vso potrebno pomočin pozornost ljubljanske, slovenske injugoslovanske javnosti našim visokogorskimpostojankam.Ko smo za 50 postelj povečali Kočo pri Sedmerihjezerih, sem veroval v obljube slovenskihforumov, da bodo našo začeto dejavnost navsej črti podprli. Žal sem bil razočaran, saj sonam forumi celo prepovedali nadaljevanje žeodobrenih del pri Koči ob Sedmerih jezerih šeza 50 postelj. Nekateri člani oziroma strogizagovorniki popolne zaščite Triglavskega narodnegaparka so postavili celo zahtevo, da bimorali celo pesek in gramoz tovoriti iz Bohinjado koče, čeravno smo imeli na gradbišču lastenmajhen drobilec in dieselski motor. Vsa našadokazovanja, da za takšen transport nimamosredstev, so bila zaman. Že nanešen ostaligradbeni material, železobeton, cement, apnoitd. je čakalo ob napol dograjeni koči, ko je gospodpredsednik društva začeta dela končalšele leta 1992. Izdelali so dopolnilne načrte inoskrbeli dokumentacijo za obnovo gradbenegadovoljenja za gradnjo še nadaljnjih 50 postelj,ki jih vsako leto tako zelo potrebujemo.Že tedaj, ko sem na terenu vodil in spremljalgradnjo tovorne žičnice na Komno, smo složnopodpirali akcijo za tovorno žičnico na Kredarico.Odločujočim forumom je prišel tedaj spormed nami, člani gradbenega odseka skupaj zgospodarji koč in zaščitniki narave oziromaTriglavskega narodnega parka prav, saj jim ponašem prerekanju ni bilo treba dotirati potrebnihfinančnih sredstev za triglavske žičnice.Pustili pa so nam dovolj časa, da smoustanovili posebna projektantska podjetja, dasmo financirali vse mogoče študije in varianteza železnico, za žičnice, za cesto mimo Vodnikovekoče itd.Bistveno prelomnico smo doživeli šele pred leti,ko je predsednik društva Ljubljana-Matica dogradilnovo Kredarico s pomočjo helikopterjev,toda za rezervo smo še vedno ohranili konjičkev Krmi.Še sedaj, ko je gradnja tovorne žičnice še vednopotrebna, se kot član zaščitnikov naravepred javnostjo opravičujem, ko trdim, da tažičnica ni tako kritičen poseg v naravo, da je tonujno potrebno in da moramo nekaj nuditi tudimnožicam oboževalcev Triglava, ne pa samoizrazitim alpinistom in prestrogim zaščitnikomnarave. Upam, da nas čas ni prehitel, da smovendar osvojili gradnjo tovorne žičnice na Komnoin še druge tovorne žičnice v planine, zatoše vedno čakam na tovorno žičnico na Kredarico.Ko za naše množične športne klube letnopotrošimo ogromno sredstev, bi vendar zmoglizbrati toliko tolarjev, da bi zgradili vsaj obljubljenotovorno žičnico na Kredarico.Akcije ne smemo in ne moremo prenehati, kerbi bila naša dejavnost v očeh množice neresnain bi še slabše odmevala, kakor je doslej. Zatopogumno naprej! Forumi odločujočih, gradbenistrokovnjaki in zaščitniki narave pa naj namdajo potrebne smernice, do kod smemo, kaj inkako naj gradimo, da bomo vendar enkrat vsizadovoljni.Ciril StaničPublikacije za Ljubljančane inokoličanePred kratkim je slovenska izletniška publicistikapostala bogatejša za tri nove vodnike, ki obravnavajobližnjo in daljnjo okolico Ljubljane.Dve sta bolj kartografsko orientirani, tretja paima poudarek na pisnem delu.Največja slovenska kartografska hiša, Geodetskizavod iz Ljubljane, je pred kratkim v novizvrsti pohodniških zemljevidov izdala prva dvaprimerka: Sprehodi po Polhograjskem hribovjuin Potovanje po Turjaku, Velikih Laščah inRobu z okolico. Že znane zemljevide merila1 :50.000 so povečali v približno merilo1 : 30.000 in tako dosegli veliko večjo preglednost.Obe karti imata koristno izrabljeni hrbtnistrani in sta zloženi v žepni format.

PV 6/94Sprehodi po Polhograjskem hribovju pohodnikapopeljejo v lep, še dovolj neokrnjen svet ssorazmerno čistim zrakom ter vrsto naravnih inkulturnih znamenitosti. To hribovje nudi dovoljmožnosti za sprehode po meri posameznikov.Cest je dovolj, da se lahko pripeljemo v bližinonačrtovanega pohoda. Posebej je označenih inopisanih 26 sprehajalnih poti, vsak si pa lahkoizbere še druge. Dobro so predstavljenebrezprašne in makadamske ceste z večinokolovozov in stez. Odlično so vidne plastnice,izpisanih je veliko nadmorskih višin, označenein opisane so posamezne kmetije in hiše, takoda težav z orientacijo ne bi smel imeti nihče.Zemljevid sega na severu do Poljan in Seničice,na vzhodu do Dobrove, na jugu do Loga inPodlipe in na zahodu do Vrha sv. Treh kraljevin Todraža. Poudarjene so turistične kmetije inkmetije odprtih vrat, gostilne in gostišča, planinskekoče in lepi razgledi.Poleg opisov peš poti je na hrbtni strani šekratka predstavitev 17 lokacij kulturne in naravnedediščine, naslovi gostiln, turističnihkmetij in planinskih domov ter vse trenutne avtobusnepovezave. Vsi teksti so prevedeni vangleščino. Devet izbranih barvnih fotografij tostran lepo popestri.Potovanje po Turjaku, Velikih Laščah inRobu z okolico je namenjeno predvsemspoznavanju kulturne dediščine tega območja.Najbolj zavzeti domačini pravijo, da bi se publikacijamorala imenovati Popotovanje po zibelkislovenske književnosti, njenih gričih in dolinah.Razen rojstnih krajev pomembnih književnikovso v tem predelu zares lepe doline in griči.Zemljevid, izdelan je podobno kot prejšnji, segana severu do Želimelj, na vzhodu do Kompolja,na jugu do Ortneka in na zahodu do Rudolfovega.V sredini so znani kulturnozgodovinski kraji,kot Turjak, Rašica, Velike Lašče, Retje inPodsmreka. Prikazane so naravne lepote, kotTaborska jama, Bajdinčevi slapovi, Kobiljicurek pri Robu in Lehnjakov slap. Kulturni innaravni spomeniki so poudarjeni, izrisane inposebej opisane so sprehajalne poti iz Turjaka,Rašice in Velikih Lašč. Tudi to območje nudidovolj možnosti za sprehode in hojo in pravtako si jo lahko odmerimo po svojih sposobnostih,saj je cestna mreža dovolj gosto razvejana.Na hrbtni strani so v slovenskem in angleškemjeziku opisane vse pomembne kulturne innaravne lokacije z naslovi gostinskih zmogljivosti.Deset izbranih barvnih fotografij lepoteteh krajev dodatno ilustrira.V zbirki Kam je v nakladi 20.000 izvodov Mestnisekretariat za turizem — Promocijski centerLjubljana v sodelovanju z ljubljanskimi občinamiizdal vodnik žepnega formata z naslovomIzleti v okolici Ljubljane. Podrobneje je vPLANINSKI VESTNIKnjem avtor, umetnostni zgodovinar Albin Vengust(sam je prispeval tudi barvne fotografije),predstavil 31 izbranih izletov v bližnjo in nekolikooddaljenejšo okolico Ljubljane. Izhodiščevsakega izleta je avtobusna ali železniška postaja,od koder se potem lahko podamo peš. Zosebnimi vozili pa lahko peš hojo poljubnoprilagajamo.Marsikdo se z družino ob sobotah in nedeljahodloča, kam se bo podal, pri čemer pogosto prihajado različnih želja in dilem. Priročnik bo gotovotake težave zmanjšal ali za nekaj časacelo odpravil, saj so napotki premišljeno izbrani,opisi pa kratki, poljudno pisani in popolni.Uporabnik ima občutek, da pisec ni ničesarpozabil. Pri tem velja dodati, da bo tisti, ki boželel o posamezni lokaciji zelo podrobne podatke,moral seči po dodatni literaturi. Vodnik jepisan za povprečnega znatiželjneža.Pisec je največ pozornosti namenil hoji, sajvendar takrat lahko največ vidimo. Pozornoopisuje cerkve, samostane, gradove, arheološkanajdišča, muzeje, dosežke gradbeništva,kraške jame, soteske, slapove ... Opozarja napomembne Slovence (književnike, znanstvenika,gospodarstvenike), ne pozabi na zgodovinskirazvoj posameznega kraja in druge posebnosti.Zdi se, da ni izpustil ničesar, kar je vrednoogleda.Večina poti ima še kratek opis bližnjih izletov.Prav tako je dodanih nekaj koristnih podatkov:praktični nasveti, šport in rekreacija, gostinskaponudba, prometne zveze in pomembnejšetelefonske številke. Za lažjo orientacijo so naštirih izrezih iz zemljevida vsi izleti shematičnovrisani. Naj še zapišemo, da izleti segajo tja doKamniške Bistrice, Krke, Velikih Lašč, Rakitne,Logatca, Šentjošta, Lubnika in Preddvora.Po ugodni ceni 450 tolarjev ga prodajajo v Turističneminformacijskem centru na Slovenski35, v trgovini Kod & kam na Trgu francoskerevolucije, na bencinskih črpalkah, v knjigarnahin v večini kioskov. Vodnik je uredila BredaGros. Mirne vesti ga priporočam.Peter SvetikJelenov studenec Petra VovkaDo ušes in čez mora biti v delček pokrajine zaljubljentisti, ki temu delčku Zemlje vse življenjepiše ode in drugačne slavospeve. Če bodoKočevarji in Kočevci kdaj hoteli slaviti svojegaKugvja in Aljaža, bodo morali na Mestnem vrhupostaviti vsaj spominsko ploščo svojemu rojakuPetru Vovku, sicer dolgoletnemu stalnemusodelavcu Planinskega vestnika in drugih revij,ki so pripravljene objavljati slavospeve »njegovemu«Mestnemu vrhu, kakšnih tisoč metrovvisokemu gozdnatemu predelu nad Kočevjem,kjer ima domače planinsko društvo planinskokočo pri Jelenovem studencu. 275

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94276Dve knjižici, razmnoženi v nekaj izvodih in vlastni režiji na fotokopirni stroj, je izdal tenkočutniopisovalec Mestnega vrha Peter Vovk:najprej Odo o Jelenovem studencu in potem ševrsto besedil Naj sanje ostanejo večnost. Vobeh je čutiti »gozdnega človeka, ki čuti življenje,vso njegovo širino in lepoto in samoto, ki jeostala v meni«.Menda v obeh publikacijah ni strani, na katerine bi avtor poveličeval tega svojega koščkasveta, ki se mu je bil najverjetneje zapisal vtistih zdaj že kar davnih letih, ko je bil oskrbnikplaninske koče, propagandist in gospodarkočevskega planinskega društva. »Jaz pa bomšel tja gor k tebi, Jelenov studenec, v zelenigozd, da se tam izgubim. Naredil si bom visokov smreki gnezdo iz lubja, vej in vejic, ganapolnil z mahom, suhimi travami in cveticamiin spal v njem ...« In potem: »Sedim na panju,letnicah minljivih let, pokrit s tišino. Vse je tiho,le brnenje čebel, os in čmrljev slišim. Tišinadreves in grmov me omamlja. Vse je moje:rahlo zarisana steza, siva debla bukev, rdečaskorja smrek, jelke, iglice na vejah, počesanena dve strani, javorji samotarji. Pa nisem veččisto sam: mravlja nese slamico, petkrat večjood sebe ...«Verjetno niti sam ne ve, kolikokrat in kolikočasa je bil pri tej koči in v tistih gozdovih, ki soza velik del Slovencev čisto na drugem koncusveta: »Vsak moj korak od koče do studenca,do ognja in nazaj je preštet,« piše in potem vOpozorilne table v TNPUprava Triglavskega narodnega parka je dalana bolj obiskovane planinske poti po parkupostaviti lične opozorilne table, ki vsakemu mimoidočemusicer takoj padejo v oči, vendarniso vsiljivo izzivalne in se primerno vključujejov gorsko naravo. Table niso pritrjene niti naskale, niti na drevesa, ampak na posebej v tenamene prinesene kole in podpornike, ki nikakorniso popolni tujki v tem okolju. To je vsekakorprijetna novost v našem triglavskem visokogorjuin sredogorju.Foto: Igor Maligozdni samoti in kristalno čisti naravi premišljuje:»Nekoč sem bil drevo, smreka, bukev,jelka, bil sem žival, ptica, zvezda, luna, kresnica,sonce ...« In ob koncu z nostalgijo ugotavlja:»Okna in vrata so odprta na stežaj: kot dasem zrasel tu gori pri tebi, Jelenov studenec,živel in se postaral. Ne vem, kaj je sedaj s sivokočo iz brun, ali me vabi ali me z molkom podiproč. Čutil sem tu gori letne čase in ure dneva.Sedaj pa je moj lepi vrt zapuščen, le spominhodi za menoj...«Obe knjigi širšemu krogu za lepote naravevnetih bralcev nista na voljo, slišati pa je, da bonemara izšla tiskana knjiga, v kateri bodo zbraninajlepši članki Petra Vovka, med njimi največiz Planinskega vestnika, kamor dopisuje že 30let.M. R.Jelinčičevi Biseri pod snegomPred poletnimi počitnicami in pred poletnoplaninsko sezono naj vnovič opozorimo naenega od biserov slovenskega izvirnegagorniškega leposlovja, na knjigo DušanaJelinčiča Biseri pod snegom, ki je pri mariborskizaložbi Obzorja sicer izšla že pred več kotletom dni, vendar je bila deležna manjšemedijske pozornosti, kot bi jo zaslužila, čepravgre za eno od najboljših književnih del te zvrstipri nas.Tržaški novinar in alpinist Dušan Jelinčič, mladimož iz vseskozi planinske družine, saj je bilnjegov oče soplezalec dr. Klementa Juga, jebil leta 1990 udeleženec mednarodne AlpeAdria Sagarmatha Expedition, ki si je za cilj sicerizbrala plezanje čez Zahodni greben na vrhnajvišje gore sveta, vendar se je zaradi težavnostipotem preusmerila na klasično smer čezLedeni slap, Zahodno globel in Južno sedlo, potej smeri pa so štirje člani odprave, poleg šerpeše Andrej Stremfelj že drugič, njegova ženaMarija Stremfelj kot prva Slovenka in JanezJeglič komaj nekaj dni po izjemno težavnemplezanju na Bagirati 3, priplezali na najvišjo točkonašega planeta.Dušan Jelinčič je bil vseskozi zraven tako pripripravah kot pri opremljanju smeri proti vrhugore in bi knjigo lahko napisal tudi kot opazovalec.Vendar si je izbral, kot piše na zavihku knjigeurednik Franc Vogelnik, mnogo težjo inodgovornejšo nalogo: zapisoval je samo tisto,kar je resnično doživel, globoko prečustvoval,pa čeprav je bilo potrebno prisluškovatinajrahlejšim, komaj ulovljivim in umljivim vzgibomsrca in uma — tistim, ki jih je samo mukomamogoče spraviti na papir.Čeprav je bil Dušan Jelinčič že pred tem v Himalajiin je celo kot prvi alpinist iz italijanskepokrajine Furlanije-Julijske krajine priplezal naosemtisočak Broad Peak, je z odprave na Eve-

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKrest odnesel velikanske življenjske izkušnje, odkaterih je nekatere opisal v svojih Biserih podsnegom. »Ob teh trenutkih nemoči,« piše, naprimer, »se domislim, kako bo doma, ko bomospet zapustili ta neresnični svet. Ko se vrnemdomov, bo vse drugače. Spremenil se bom. Kose vrnem domov, ne bom več delal napak, kisem jih delal prej. Ko se vrnem domov, se bombolj posvečal medosebnim odnosom, skrbelbom za svojo telesno kondicijo, bolje si bom organiziralsvoje dneve, uredil si bom vse majhnein velike stvari.«Ko je na gori sedel pred višinskim šotorom, je shrepenenjem gledal proti Južnemu sedlu, kjerje v strmi rebri opazil piko ob piki: »Več deset jeteh pik — alpinistov, ki se s skrajnim, nečloveškimnaporom vzpenjajo proti svojemu cilju.Zdijo se mi kot delavne mravlje, ki porivajonavkreber svojo ogromno drobtinico kruha.Toda koliko jih je! Cela kolona pikic, vsaka ssvojim nečloveškim trpljenjem: zakaj čisto vsakod njih na tistem mestu ob tej uri trpi zavoljo neskončneganapora. Toda privoščim jim tanapor, ki bo na koncu obilno poplačan.«Le nekaj dni pozneje se je čisto od blizu srečalz enim od takih trpljenj, s korejskim alpinistom,ki je bil sredi gore čisto na koncu z močmi, pa jevendarle nadaljeval pot, in se spomnil šedrugih, katerih obraz »je bil redno spačen vtrpeče gube, tako da sem mislil, da bodo zdajzdaj odnehali. Pa niso nikoli in čisto vsi so brezizjeme vedno dosegli svoj takratni cilj. Natosem se na ta skupinski obred katarzičnega uživanjav trpljenju navadil, vendar se mu nisemmogel dovolj načuditi. Nihče od trpečih ni nikoliodnehal ... Imel sem vtis, da sem se znašel nasvetovnem kongresu fizično trpečih, ki seprepuščajo temu obredu, da naposled dosežejoduhovno očiščenje.«Ob teh trpljenjih na mrzlih in vetrovnih višinahbrez dovolj zraka je sanjal o zelenih in sončnihzalivih kristalno sinjega morja, ki so mu tudi dalinovih moči za življenje v tem čisto drugačnemsvetu mraza. »Oh, da bi čim prej minili ti dnevi!Potem bo konec vsega. Tudi upanja. Vendarpa te napetosti ne vzdržim več,« vzklikne, ko seodprava prevesi v drugo polovico in proti koncu,ko še vedno upa, da bo stopil na temeosemtisočmetrskega orjaka in ko še sanjari otem, kako naj bi to bilo tisti in naslednje trenutke,ure in dneve, hkrati pa se visoki načrtizačenjajo mešati z močnimi dvomi in spremišljevanji o velikih in manj velikih ljudeh:»Tu je razlika med močnim značajem inslabičem,« piše Jelinčič. »Slabič vedno prespiodločilni trenutek, vstane vedno dan, uro, minutoali le sekundo prepozno. Ko pa je prepozno,je prepozno, ni pomembno za koliko ... Prav vsismo ljudje, toda značajen človek naredi vednotisti odločilni korak več.«Ko se poslavlja od baznega tabora pod Everestom,premišljuje o iztekajočem se podvigu in ovrhunskem gomištvu tako, da bi to pravzapravmoral prebrati vsak alpinist: »Ta vrh nam sedajne pomeni nič več. Sami smo mu za kratko obdobjesvojega življenja dali izreden pomen, gapoveličali v nekakšno zemeljsko božanstvo, kateremusmo se klanjali dva meseca. Sami smoga sedaj zmleli v prah.« To bi moral prebrativsak, ki tvega bistveno preveč: njegov uspeh jekratkega veka, morebitne posledice vsak izključnosam nosi vse življenje.Preden bi se odpravili na večjo planinsko turo,bi bilo nemara kar koristno prebrati to Jelinčičevoknjigo: tudi zato, da bi se o nekaterih rečehnaučili razmišljati drugače, kot premišljujemozdaj. In seveda zato, da bi spoznali pomembnoin nadvse zanimivo napisano delo slovenskeplaninske literature.Marjan RaztresenDr. Rafko Dolhar: Stezice(Ob avtorjevi 60-letnici izdala Mladika, Trst1993)Predstavitev nove knjige je vedno imeniten dogodek,zlasti če gre za dejanje, ki se je zgodiloza mejami slovenske države. Tokrat gre za dogodek,ki so ga v slovenski prestolnici pripravilipovabljenim novinarjem in gostom tržaški Slovenci,ki so želeli predstaviti novo knjigodr. Rafka Dolharja z naslovom Stezice, ki jo jeizdala Mladika iz Trsta z letnico 1993. Ob tejpriložnosti smo poslušali uvodni ekskurz, ki gaje prispevala gospa Zora Tavčarjeva, gospaMira Sardočeva, prominentna igralka Slovenskegatržaškega gledališča, pa je z občutenointonacijo predstavila nekaj odlomkov iz te Dolharjeveknjige. Vtis, ki ga je na navzoče napraviladognana interpretacija, kaže na to, dabo vsebina pritegnila predvsem tiste bralce, kiso jim gore in gorska narava blizu.Dr. Rafko Dolhar ni neznana osebnost v plejadiplaninskih literatov, saj je to njegova že desetaknjiga, ki jo je posvetil svojemu značilno liričnorealističnemupredstavljanju vseh podrobnosti,ki jih je mogoče najti v naravi. Ob tem, ko jih jesprejel za svoje v vseh razsežnostih svoje razpoznavnemoči, jih je umel tudi povezovati sstvarnostjo življenja, ko najdeta svoje vidnomesto prav bolečina in ponos hkrati, in to obvseh tistih peripetijah, ki jih vsakdanjost Slovenca,ki ne živi v matični domovini, moravnašati v svoje preproste, večkrat pa tudi življenjskeodločitve. Ta dogajanja so zanj povezanas tistim naravnim esprijem, ki ga najdemotako v gorah kot na Krasu ali ob morju, predvsempa v njegovem intimnem spominjanju. Inprav v tem delu avtorjeve izpovednosti se zrcali277

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94278tista pisateljeva dragocenost, ki ustvarjapogoje, da smo ob prebiranju Stezic tudi v literarnemsmislu zadovoljni, saj se nehote v marsikateremprizoru najdemo tudi — sami!Pričujočo predstavo o odnosu do narave in oodnosu do življenja, ki ga preživlja pisatelj, najdemov tej knjigi razdeljeno na tri skupine: naSpominske, Gorske in na Kraške. Tak načintudi odkriva avtorjev življenjski »čredo«, ki jerazpet med intimo, ki je prežeta z ljubeznijo dogora in posebej do slovenstva. Izvirnost njegovegapokolenja je temeljni podtekst vsemupripovedovanju, ki ga najdemo tako rekoč vvseh tekstih, ki jih je v letih snovanja predstaviljavnosti.Črtice, ki so razporejene v te tri razdelke, vsakazase odkriva svet, ki mu je avtor posebej naklonjen.Že v prvi črtici z naslovom Pot iz zelenedoline, tako ugotavlja Zora Tavčar, »namrazkriva mnogoplastnost te nove Dolharjeveproze«. In po čem moremo verjeti tej ugotovitvi?Po tistem, ko pisatelj »najprej ožividomačo dolino s čopičem slikarja in obenem spozornostjo kartografa; nato jo z očesom filmskegasnemalca obljudi z množičnimi prizori izobdobja iz 1. in 2. svetovne vojne. Zatem zožiprostor na drobno družinsko okolje in se ustavina poudarku, ki odkriva intimno deško stisko,ko mora v Trst v slovensko šolo. Svojo življenjskoiskrivost odkriva enkrat z resnostjo zdravnika,spet drugič s tehtnim in izbranim besedovanjempolitika, ko se za vsem tem skriva mehkaduša človeka, ki mu je življenje oplajala vrosni mladosti Marija s svetih Višarij in trdnostvsakdana preprostega človeka v Kanalski dolini.Pravzaprav smo s tem že označili človeka, kise na tako svoj način pojavlja v slovenskizamejski literaturi vobče, posebej pa v planinski.V vseh zapisanih besedilih diha močnaslovenska volja, ki je oplojena s poštenimznačajem, z ljubeznijo do gora in gorskenarave, do ljudi, kjerkoli že so, ob morju, naKrasu, v mestu ali na deželi, saj mu vsakdanjost,ki jo preživlja kot zdravnik, prav gotovonavrže dosti tistega, kar potem postanespoštovanje do vsega, kar potrebuje ljubezenin predvsem tudi pomoč. Najbrž je nekajresnice tudi v tem, da dr. Rafko Dolhar odhajarad v gorski svet po tisti eliksir, ki mu daje moč,da v svojem delovanju in javnem življenjuohranja svoj značilni odnos do okolja, v kateremživi, svoje pošteno prepričanje, predvsempa tisto ljubezen, ki je tako tesno povezana znarodom; ko to sporočilo diha iz slehernegastavka, ki ga je bil kdajkoli zapisal. Želel bi, dabi imeli priložnost še kdaj srečati na literarnihstraneh njegovo ime in njegove z življenjskimiizkušnjami prepojene misli.Marijan KrišeljZakrinkani trubadurSlovenska matica v Ljubljani je v redni zbirki zaleto 1993 izdala knjigo Vladimirja BartolaZakrinkani trubadur, izbrani članki in eseji.V poglavju Publicistika Vladimirja Bartola navaja,da je genialna osebnost duhovnega velikanaosrednji lik Bartolove literature. Navaja, datakšno osebnost odlikuje demokratična strast,sugestivna moč, samovzgoja volje in ljubezendo nevarnosti. Navaja, da je prav to Bartolnašel tudi pri slovenskem filozofu in alpinistudr. Klementu Jugu (19.11.1898—11.8.1924).V poglavju »Nekaj opažanj o zgodovinskemčutu in tipologiji dobe«, članek je izhajal vRazgledih, Trst, leta 1952 in leta 1955, v 10.poglavju piše o dr. Klementu Jugu.Avtor govori o prelomu, ki ga je prevratna doba poprvi svetovni vojni povzročila v mladi generaciji;prišlo je do preloma tudi v pojmovanju planinstva.Navaja: »Danes si bo od mladih težko kdopredstavljal, kakšen hrup, kakšno zgražanje, atudi občudovanje so zbujale v prvih letih po prvisvetovni vojni plezalne ture Klementa Juga innjegovi opisi, ki so izhajali v Planinskem vestniku...« Klementa Juga in posnemovalce je imelaokolica za »poklicne samomorilce«, »prijatejesmrti« ...Avtor Vladimir Bartol daje vse priznanje dr. JosipuTominšku (umrl 22. 3. 1954, star 82 let),ki je sprejemal spise dr. Klementa Juga indrugih v Planinski vestnik. Avtor poudarja, dase je s temi prispevki Planinski vestnik takorevolucionarno prenovil, »daje mogel deset letpozneje zapisati neki kulturni historik, da je bilPlaninski vestnik v tisti dobi najpomembnejšaslovenska literarna revija«.Avtor v prispevku navaja, kako so pojmovaliplaninstvo pohodniki v gore vse tja do Staniča,Aljaža, dr. Kugvja in dr. Tume. Navaja, da jedr. Klement Jug s temi pojmovanji »pometal«.Primerja ga s Podbevškom v literaturi. Piše orazhajanjih med dr. Turno in dr. Jugom. Piše otem, da je dr. Jug iz plezanja v planinah napravilsvojevrstno in tudi izvirno filozofijo, ki jeprehajala že v neke vrste religijo ali celo vnekakšen mitos. »To je bila filozofija tveganja,drzovitosti, nekakšnega visokoetičnega pustolovstva«,zapiše avtor članka.Mogoče bi bilo prav, da ob 70-letnici smrtidr. Juga Planinski vestnik ponatisne ta prispevek,ponatisne prispevek o osvajanju, pri kateremni prirodoslovno znanstvenega zanimanjain pri katerem je celo lepota planin igrala povsemneznatno vlogo.Ponatisnimo avtorjevo misel, da »je bil KlementJug vse prej kot lahkomiseln človek. Bil je abstinent,v vsakem pogledu vzdržen in premišljenin je zahteval tudi od svojih soplezalcev in drugihprijateljev enako vzdržnost in preudarnost...«

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKPozdraviti moramo izdajo tega dela pri Slovenskimatici, ki sovpada s 70-letnico smrti KlementaJuga in s 40-letnico smrti dr. JosipaTominška. Bil je urednik Planinskega vestnikaod leta 1908 do 1941. Njegove razprave opomenu planinstva in njegovi ideologiji so dvignilekulturno vrednost revije, uspelo mu jezdružiti vse rodove slovenskega planinstva. Topriznanje mu daje tudi Vladimir Bartol, edenizmed največjih pisateljev, kar smo jih imeliSlovenci, avtor svetovno znanega romana Mamut.Franc JežovnikDruštvena glasilaOb društvenem glasilu Gorski popotnik, ki gaPD Integral iz Ljubljane izdaja (več ali manj)redno in stalno, je društvo ob letošnji 20-letniciizdalo še Zbornik, »da bi tudi drugi zvedeli kajveč o našem delu in da bi v eni publikaciji ostalonapisano čim več za planinsko zgodovino«,kot nam je v spremnem pismu napisala sourednicaMarinka Koželj Stepic. V Zborniku sodokaj faktografsko, pa vendar zanimivo predstavljenimejniki v društveni planinski zgodoviniod ustanovnega občnega zbora 7. februarja1974 v Ljubljani do današnjih dni. Z osnovnimipodatki so predstavljeni vsi dosedanji občnizbori, dosedanji društveni predsedniki pa so nakratko opisali društveno delovanje pod svojimpredsednikovanjem. Potem ko je predstavljenoše delo društvenih odsekov, je drugi del Zbornikaposvečen nekaterim prelomnim dogodkom vzgodovini društva in spominom na planinsketure in izlete. — Zbornik sta uredila MarinkaKoželj Stepic in Slavko Krušnik.Člani PD Ožbalt-Kapla so začeli izdajati svojbilten »Odmev s Kobanskega«, »ki naj bi bilnadaljevanje lanske zgibanke, izdane ob 100-letnici PZS«, kot je zapisano v poročilu odruštvenem delovanju v lanskem letu v tembiltenu. Upajo, da bodo svoje glasilo, v kateremso natisnjeni načrti za letošnje leto, predvsempredlogi za planinske izlete in ture, pa tudinekaj priložnostnih spominskih vtisov in planinskihpesmi društvenih članov, lahko izdajalivsaj enkrat letno. — Glasilo sta uredila MatjažPoglajen in Igor Glasenčnik, predsednikdruštva, ki za vsebino tudi odgovarja.Nadvse zanimiv in premisleka vreden je uvodnikv zadnji številki glasila Mladi planinec, ki gaizdaja PD Lisca Sevnica-Krško. Društvenipredsednik Jože Prah piše takole: »Vstopamov drugo stoletje organiziranega slovenskegaplaninstva. Pred vrati slovenske planinske organizacijein s tem tudi pred vrati planinskihdruštev se šopiri nemoralno pridobitništvo, malikovanjedenarja in s tem moralna zaslepljenost.Naš način vstopanja v tržni gospodarskisistem lahko v skrajnosti škodi planinskimdruštvom. Treba bo poiskati ustrezno ravnovesjemed materialno, denarno in moralnoetičnomotivacijo za društveno življenje. Dosečibo treba, da bo vsak član sodeloval tako priuporabi društvenih storitev kot pri ustvarjanjule-teh, tako pri jemanju kot pri dajanju. — Ali jePlaninska zveza sploh še gorniška organizacija?Ali je dovzetna za vse, ki se želijo ukvarjati zdejavnostmi, vezanimi na gore? Večkrat sibomo morali ponoviti, da je treba v organizaciji,ki združuje skoraj 200 društev, vendarle poiskatistične točke in želje prilagajati skupni organizaciji.Naj bo tudi naš moto za naprej podobenmotu predsednika PZS: »Če ne boš zase,kdo bo potlej zate, in če boš samo zase, kdo bopotlej s teboj?«Izšla je že osma številka glasila PD PTT LjubljanaPod Prisojnikom, lična tiskana publikacijana osmih straneh formata A4, ki je mnogo boljliterarno obarvana kot druga slovenska društvenaglasila. Osrednja članka sta Alojza Terglava»Iz Kota prek Triglava na Vršič«, kizavzema dve strani in pol časopisa, in RadaRadeščka »Skrivnost Lippertove jame«, ki jenatisnjena na dveh straneh glasila. Sicer pa jeta časopis tudi informativen. Glavni urednik jedruštveni predsednik Jure Srhoj, odgovorniurednik Lojze Cuznar, urednika pa RadoRadešček in Boris Ziherl.»Informator«, ki je bil doslej glasilo PD Viharnik,se je z letošnjo drugo številko preimenovalv Vihamik in dobil nov uredniški odbor, ki gavodijo Vlado Kovač, Alenka Malešič in urednicaNada Mlač. Urednica je že spremenila videzin deloma tudi vsebino glasila, ki je šepestrejše in še bolj informativno, kot so biledosedanje številke. V tej številki so najpomembnejšiprispevki z občnega zbora, z Jurčičevepoti, o dobrepoljskih maškarah, o potiTrojane—Čemšeniška planina—Zagorje, bralcise lahko sprehodijo med planinskimi in tudizdravilnimi rožicami, ob vsem tem pa jedobršen del glasila namenjen izletom in drugimdruštvenim akcijam ter obvestilom.(gta§GW©Di}(l QH(o)WS©(iRazstava 80 let PD Novo mestoM. R.Planinsko društvo Novo mesto je 1. aprila letospraznovalo svoj 80. rojstni dan. Ob tejpriložnosti smo ravno na ta dan pri Domu VinkaPaderšiča na Gorjancih posadili spominskolipo, 15. aprila pa v Zavarovalnici TiNa v Novemmestu odprli razstavo »80 let PD Novo mesto«.Na razstavi so prikazani zanimivi in dragocenidokumenti iz bogate zgodovine društva, posebenpoudarek pa smo dali predstavitvi projekta 279

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94280sanacije studenca Gospodična, ki je pod planinskimdomom na Gorjancih. Razstavljen je bilže tudi sprejet predlog motiva za društveniprapor, ki ga bomo razvili ob osrednji prireditviv okviru praznovanj septembra letos.Ogled razstave nas popelje skozi 80 let delovanjadruštva in mimo osrednjih mejnikov tegadolgega obdobja:— ustanovitev Podružnice SPD Novo mestodne 1. aprila 1914 na pobudo sodnega svetnikadr. Antona Kudra; podružnica je takrat štela84 članov; začasno prekinitev delovanja zaradiI. svetovne vojne in ponovno oživitev 1. aprila1920, ko je postal načelnik podružnice vladnisvetnik Ferdinand Seidl;— sledilo je izjemno plodno obdobje med obemavojnama, za katerega je značilno povečevanještevila članstva, markiranje planinskihpoti, varovanje narave, poimenovanje vrhaGorjancev iz Sv. Jere v Trdinov vrh po pisateljuJanezu Trdini, ureditev studenca Gospodična(leta 1931) in postavitev prvega lesenegazavetišča na kraju, kjer tudi danes stoji planinskidom. To zavetišče je že takoj na začetkuvojne iz neznanega vzroka pogorelo;— delo podružnice med II. svetovno vojno, koje bila osrednja skrb ohranitev bogatega arhivain vzdrževanje stikov s SPD v Ljubljani;— delo takoj po vojni, takrat v Planinski sekcijiPD Novo mesto, ko so stekle številne akcije zapostavitev nove koče, kar je v najkrajšem časutudi uspelo. Nova koča je bila odprta že septembra1949;— obdobje novejše zgodovine, v katerem smoplaninsko kočo še dograjevali in dokončnoprenovili v letu 1975, odprtje krožne planinskoturističneTrdinove poti v letu 1967 in izdajavodnika po tej poti, ki je bil pozneje še dvakratdopolnjen. Pot poteka po najlepših predelihGorjancev in Podgorja, mimo številnih kulturnihin naravnih znamenitosti Dolenjske. V letu1984 je bila novomeškim planincem zaupanatudi organizacija osrednje prireditve ob dnevuPet obnovljenih potiKomisija za pota, ki deluje pri upravnem odboru Planinskezveze Slovenije, je na svoji zadnji lanskoletniseji sklenila, da bodo letos v slovenskih gorah organiziraliin izpeljali pet velikih akcij, na katerih bodo popravilipet težavnih, a pomembnih planinskih poti.Kar 14 dni bo trajala akcija, na kateri bodo obnovili potod Kotličev na Brano. Vodja akcije bo Franci Vesel,njegov namestnik Lojze Pirnat mlajši. Enako dolgo botrajala akcija, na kateri bodo obnovili pot z Ledin naKoroško Babo. Vodja te akcije bo Rudi Vaši, njegovanamestnika Rudi Lanz in Florjan Nunčič. Po sedem dnibodo trajale akcije, na katerih bodo obnovili pot s Kotovegasedla na Mangart (vodja bo Miro Koder,namestnik Jože Rovan), iz Koritnice na Škrbino za gradom(vodja bo Jože Rovan, namestnik Miro Koder) inna Kepo (vodja bo Boštjan Rigler, namestnik še ni določen).Vse akcije bodo seveda poleti, do takrat pa bodo vodjein njihovi namestniki natančno pregledali trase tehpoti in pripravili vse potrebno za izvedbo akcij.planincev. Takrat smo pri Sv. Miklavžu na Gorjancihpraznovali 70-letnico.Za novejšo zgodovino društva so pomembnidobro delo z mladimi planinci, številni planinskitabori, posebej so znani tisti v republikahnekdanje skupne države, mnogi izleti, orientacijskatekmovanja, akcije za ohranitev okolja,izobraževanje mentorjev in vodnikov ter delovanjePD preko planinskih skupin v šolah, KS inpodjetjih.Danes šteje društvo 1774 članov, izvršni odbordruštva pa si je ob jubilejnem letu zadal več nalog.Med njimi je najpomembnejša ponovnasanacijia studenca Gospodična; priprave na topotekajo že dve leti, zbrana pa je tudi vsa potrebnadokumentacija in izdelan projekt, da bibajeslovni studenec ponovno dobil podobo izleta 1931, kar je bil tudi namen razstave;naslednja naloga pa je organizacija osrednjeprireditve ob tej visoki obletnici 4. septembra1994 na Gorjancih, ko bomo razvili tudidruštveni prapor.V okviru teh priprav in v počastitev 100. obletniceSPD je bila v letu 1993 v Novem mestu napredlog PD Novo mesto poimenovana tudi enaod ulic po Novomeščanu, očetu slovenskeplaninske markacije Alojzu Knafelcu. Ta ulicaje sedaj prav v njegovi rojstni Žabji vasi nazačetku markirane poti na Gorjance.Ob otvoritvi razstave je bil izveden kratek kulturniprogram, predstavljena knjiga »Gospodičnaod bajke do današnih dni« avtorja AndrejaHudoklina, slavnostni govornik pa je bil FranciKoncilija, predsednik Skupščine občine Novomesto, ki je prevzela tudi pokroviteljstvo nadrazstavo. Med številnimi gosti sta bila AndrejBrvar, predsednik PZS, in Rudi Skobe, predsednikMDO PD Dolenjske in Bele Krajine.Roži SkobeDobrepoljska koča na Kamen vrhuPlaninsko društvo Dobrepolje, ki je bilo ustanovljeno17. decembra 1989, je doseglo svojdoslej najpomembnejši cilj, ko je lanskega 22.avgusta s slavnostjo odprlo svojo kočo na Kamenvrhu nad Dobrepoljem v Suhi krajini. Naotvoritvi je bilo več kot 500 planincev in drugihkrajanov. Obisk Kamen vrha se od takrat hitroveča: leta 1989 je bilo na tem vrhu 454 obiskovalcev,leto dni pozneje že 1511, še leto dnipozneje dvakrat toliko, lani že 2510, samo vprvih dveh mesecih letošnjega leta pa kar 710.Na vrhu nameravajo postaviti tudi razglednistolp, da bi povečali razglednost tudi potem, kogozd ozeleni. Urediti morajo še lastništvozemljišča, ki je državno, kar bodo storili letos,ko bodo tudi dokončali podstrešje in poskrbeliza skromno razsvetljavo s pomočjo sončnihcelic, pripravili pa bodo tudi razvitje društvenegaprapora.

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKNova planinska postojanka »Kočana Kozleku 997 m«Za letošnji prvi maj je slovenska planinskaorganizacija postala bogatejša za novo planinskopostojanko.Vsaj poldrugi tisoč domačinov Podgore, vasi naskrajnem vzhodnem robu ilirskobistriške občine,planincev od blizu in daleč in predstavnikovprijateljskih planinskih društev tudi iz slovenskegazamejstva se je povzpelo na Kozlek,skoraj tisoč metrov visok razgledni vrh strmeRazglednica: Foto H. Poročniktriglave gore nad zgornjo dolino reke Reke inprisostvovalo svečanosti ob otvoritvi nove planinskekoče.Prisluhnili so pozdravnim besedam vodje planinskeskupine Podgora Marjana Prosena, papredstavniku gradbenega odbora EvgenuRojcu, predsedniku PD Snežnik Hinku Poročniku,ki je iskreno čestital planinski skupiniza tako pomemben gradbeni čudež. Ivan Sedmak,tudi vodilni član te planinske skupine, seje zahvalil organizacijam in posameznikom zamaterialno podporo.Slovesnost na Kozleku, ki ji je botrovalo leposončno vreme in prvomajsko vzdušje, so281

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94282popestrili tudi pevska skupina Vasovalec, živazabavna glasba in prava planinska pošta spoštaricama Mirjam in Barbaro ter posebnimpriložnostnim poštnim žigom.Kočo bodo začasno oskrbovali sami člani planinskeskupine Podgora ob koncu tedna, obsobotah in nedeljah ter praznikih.Na Kozlek vodijo številne označene planinskepoti iz Ilirske Bistrice (3 ure), Trpčan, Jablanice,Vrbice ter Vrbova in Jasena (1,5 do 2 uri) inodcepa s ceste Ilir. Bistrica—Sviščaki pri 8. km(1 ura).Kozlek s svojo novo planinsko kočo je postalnov planinski cilj, ki je z bližnjim antičnim KuteževskimGradiščem (847 m) vreden obiska.Vojniška potSlika in tekst:Vojko ČeligojLožniško gričevje je dobilo novo označenoplaninsko pot iz Vojnika na Kunigundo. Pripravilajo je planinska sekcija Vojnik PDŽelezničarja Celje. Otvoritev poti je bila 1. majav Vojniku pod lipo pri mostu nad reko Hudinjo.Slovesnost se je pričela s pesmijo delamoškega zbora in pozdravnim nagovorompredsednika PS Toneta Kampuša. Povedal jenekaj besed o dolgoletni želji po poti, pridobivanjumnenj in soglasij ter sponzorjev, ki sopomagali do uresničitve. O samem delu naplaninski poti je poročal markacist Ivan Trobiš,ki je k markiranju pritegnil nekaj mladih iz OŠVojnik. Režijo je vodil Beno Podergajs. Spregovorilasta še predsednik KS Vojnik in BožoJordan. Predsednik Savinjskega MDO je poslalpozdravno brzojavko. Od sosednjih PD stabila s predstavniki navzoča PD Dramlje (JožeCede) in Vitanje.Nova pot se prične v Vojniku (270 m) sredi trga.Smerna tabla je na začetku Brezovnikove ulice,pot pa potem pelje nad Hudinjo, v vas Konjsko(tu je asfaltna površina), po kolovozih in stezahLangersko—Rigeljskega gričevja (Rigelj, 536m) do razvalin Lanšperskega gradu (539 m),kjer je dober razgled. Mimo domačije Kačjekapelje dalje na prelaz pri Krjanšku (410 m),mimo Lepača (kmečki turizem), Jelena in Cesarja,ki sta na razglednem slemenu, na Goro(569 m) in mimo stare romarske cefKvefiv.Kunigunde k planinski postojanki PD Žalec. Potse zmore v slabih štirih urah. Do Vojnika vozilokalni avtobus iz Celja in drugi proti Mariboru.Z Gore se lahko spustimo po uravnjenemglavnem slemenu Sentjungrtskega hribovja,mimo Šumija in Vrhovška v Lopato (lokalni avtobusv Celje) ali od Šumija v dolini Podsevčnice,dalje pa po asfaltni cesti v VelikoPirešico na avtobus pri Vervegu (Velenje—Žalec—Celje).Prvega pohoda seje udeležilo 428 pohodnikov.Štartnina je bila 100 tolarjev. Vsak pohodnik jedobil pohodno izkaznico in fotografijo Vojnika,na vrhu pa zaslužen golaž, ki ga je prispevalo11 domačih podjetnikov.Ob prenovi Savinjske planinske poti je označenapot iz Škofje vasi mimo Šmartinskega jezeraopuščena, pa je to dobro nadomestilo, saj najezero gledamo z bližnjih gričev, cilj je pa isti.Dobimo se na PrvinahB. J.Občina Zagorje ob Savi in generalni pokroviteljPiramida d. o. o. iz Zagorje ob Savi bosta obdnevu državnosti 25. 6. 1994 organizirala pohodna Prvine prek prelepe Čemšeniške planine.Pohod se bo imenoval Pohod za zlatiznak Piramide in bo postal tradicionalen. Zajubilejni, deseti pohod bo generalni pokroviteljpodeljeval lepe spominske piramide. Za vsedruge jubilejne pohode, to so tretji, peti in sedmi,bo generalni pokrovitelj, to je Piramida,podeljeval spominske značke. Med pohodnikibo generalni pokrovitelj izžrebal tri nagrade:1. kolo city bike, 2. bon za 20.000 SIT in 3. bonza 15.000 SIT.Prav tako bo organizator med pohodniki izžrebalpetdeset spominskih majic prireditve. Vsakpohodnik bo prejel kontrolni kartonček, na katerembo na kontrolnih mestih potrjeval prisotnost.Ta kartonček bo v obliki razglednice in jobo pohodnik lahko poslal svojim prijateljem alijo obdržal za spomin na pohod.Ves dan bo poskrbljeno za zabavo na Prvinah,kjer bo ob 14. uri podelitev izžrebanih nagradpohodnikom in razglasitev rezultatov tekmovalnegadela prireditve.Start poti je pri vinotoču v Zagorju od 7. do 10.ure; tam dobite pohodne kartončke z žigom št.1 (plačilo startnine — 150 SIT). Prva kontrolnatočka je pri lovskem domu na Klančišah (drugižig, okrepčevalnica). Druga kontrolna točka jena Čemšeniški planini (tretji žig, okrepčevalnica).Do cilja na Prvinah je še pol ure, kjer prejmetečetrti žig in pohodno izkaznico.Sestopi s Prvin so možni nazaj v Zagorje (2.30ure), v smer Izlake je 1.45 ure (lokalni prevozdo Zagorja) in v smer Trojane 1.45 ure (avtobusiv smer Ljubljana—Celje). Za planince, kibi radi nadaljevali pot, so tudi možnosti, insicer proti Zasavski gori ali smer Vrhe—Prvijunij—Partizanski vrh nad Trbovljami.Pohodnike, ki se boste odločili za pohod,naprošamo, da se pisno ali telefonsko prijavitesedem dni pred pohodom; predvsem to velja zaorganizirane skupine pohodnikov.Prijave sprejemamo na naslov: Skubic Radovan,C. 9. avgusta 8C, Zagorje ob Savi.Informacije na telefon 0601 61 381 po 18. uri.

PV 6/94Razgledni stolp na ResevniPlaninsko društvo Šentjur pri Celju je naletošnjem občnem zboru sprejelo sklep, dazačne uresničevati dolgoletno željo planincevin prijateljev planin in da ponovno postavi razglednistolp na Resevni. Društvo ureja dokumentacijoza odkup zemljišča in zbira finančnasredstva za realizacijo te naloge.Vsak prostovoljni prispevek za navedeni namenna žiro račun PD Šentjur št. 50770-678-55258s pripisom »za razgledni stolp« bo dobrodošel.V zadnjih dveh letih smo prenovili tudi gostinskidel Planinskega doma na Resevni, ki je odprtob nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure. Podogovoru z oskrbnikom Močnikom na telefonskištevilki 063/742-434 ali predsednikomStražetom na 441 -945 je dom lahko odprt tudiKdo bo pripravil planinski vodnik?Predstavniki planinskih društev Primorskonotranjskegameddruštvenega odbora so temeljitoobravnavali razpis Planinske zveze Slovenijeza pripravo rokopisa planinskega vodnikapo Primorski in Notranjski in se zavzeli za to,da bi vodnik čimprej izšel. Pri Meddruštvenemodboru so oblikovali posebno skupino, v kateroje vsako planinsko društvo imenovalo po enegačlana, ta odbor pa bo strokovno in organizacijskopomagal nosilcu naloge. Goriški zaslužniplaninec Ciril Zupane je že pred leti pripravilbesedilo takega vodnika, ki pa ga Planinskazveza Slovenije ni natisnila. To gradivo jepripravljen odstopiti novim sodelavcem. Meddruštveniodbor je sklenil prositi Stanka Klinarja,da bi prevzel to delo.Plezalni klub Alp šport — član PZSNa zadnji, 20. seji prejšnjega sestava je Upravniodbor Planinske zveze Slovenije 18. marca vLjubljani sprejel Plezalni klub Alp šport iz Novegamesta v članstvo PZS. Ta klub je prosil zasprejem v članstvo že letošnjega januarja.Ustanovljen je bil že pred dvema letoma, 15.marca 1992, v register društev Sekretariata zanotranje zadeve pa so ga vpisali 2. junija istegaleta. Meddruštveni odbor dolenjskih planinskihdruštev je na svoji letošnji februarski seji pozitivnoocenil ustanovitev in dejavnost kluba tersoglašal s sprejemom v članstvo PZS, medtemko Komisija za alpinizem o sprejemu ni dala netakega ne drugačnega mnenja.V razpravi na seji Upravnega odbora PZS jebilo rečeno, da bo na Dolenjskem najverjetnejeustanovljenih še več klubov, ker tovarniškesekcije ne delujejo, kot so nekoč in kot bi morale,rečeno pa je bilo tudi to, da komisija zaPLANINSKI VESTNIKalpinizem PZS ni dala svojega mnenja, ker nidobila vloge Alp šport kluba. Predsednik komisijeza splošne akte pri PZS je dejal, da klubv celoti izpolnjuje pogoje Statuta PZS, če pa boželel alpinistično registracijo, bo pač moral izpolnjevatiše pogoje Pravilnika za registracijopri Komisiji za alpinizem PZS.40 let PD PTT LjubljanaNekaj manj kot 200 članov Planinskega društvaPTT Ljubljana in uglednih gostov se je 19. marcazbralo v veliki dvorani Zdravstvenega zavarovanjaob Miklošičevi cesti v Ljubljani. To ni bille tradicionalni občni zbor planincev-poštarjev,ampak tudi osrednja proslava ob 40-letniciplodnega delovanja ljubljanskega PTT planinskegadruštva.Uvodoma je spregovoril predsednik društvaJure Srhoj, ki je v slavnostnem govoru naglasil,da se je ljubljansko poštarsko planinskodruštvo skokovito razvijalo vseh 40 let izskromne planinske skupine, zdaj pa je eno odnajmočnejših slovenskih planinskih društev. Nakratko, a nadvse slikovito je slavnostni govornikkronološko orisal 40-letno rast društva in nesebičnoprizadevanje njegovih članov. — Nato seje s polurnim nastopom predstavila kulturnoumetniška skupina Koledniki iz Kamnika, ki jeob spremljavi citer zapela venček slovenskihnarodnih in planinskih pesmi.Zatem je društveni predsednik predstavil deloPD PTT Ljubljana v minulem letu in dejal, da sose izkazali prav vsi načelniki odsekov, predvsempa je društvo organiziralo številne planinskeizlete, ki se jih je udeležilo kar 1573 članov.Lani je bila tudi uspešna društvena akcija »40vrhov«, ki jo je končalo 61 pohodnikov, na enegaod najtežje dostopnih vrhov, na Špik, pa jeprišlo kar 71 planincev. Uspel je tudi lanskoletniizlet v Španijo in tudi za letošnji izlet na Korzikoje veliko zanimanje. Srečanja na Triglavu ob40. obletnici Poštarskega doma na Vršiču se jeudeležila tudi 80-letna društvena članica.V nadaljevanju so govorili načelniki odsekov,za njimi pa predsednik PZS Andrej Brvar, ki jeiskreno čestital društvu ob njegovi 40-letnici inpoudaril, da je veliko prispevalo k razvoju slovenskegaplaninstva.Ob koncu slovesnosti sta predsednika društvain PZS podelila priznanja najprizadevnejšim innajbolj delavnim društvenim članom. Častnačlana PD PTT Ljubljana sta postala DomenikKoči in Jože Vogrin, zlati društveni znak jeprejelo PD Kamnik ob svoji 100-letnici,društvene pohvale pa Albina Bajda, LeopoldBalažič, Karel Klemenčič, Ančka Mazi, JožeMesaric in Darinka Zupan. Zlati častni znakPZS je prejel Slavko Judež, srebrnega JanezMežan, bronastega Jože Hribar, Rado 283

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94Radešček, Jože Kukec, Alojz Fekonja, AleksandraJurjevčič, Stanko Kogoj, IvankaKorošec in Marjan Seško. Pohvalo PZS jedobil Ivan Rožič, značko in našitek mladegaplaninca pa Miha Pleško.(ptt novice)Zasavski M DOMeddruštveni odbor zasavskih planinskih društevpovezuje 13 društev od Litije do Brežic.Konec leta 1993 smo imeli 8741 članov, kar jepribližno 10 odstotkov članstva slovenske planinskeorganizacije. Po razširjenosti članstvamed občani pa smo na tretjem mestu zaKorošci in Gorenjci.Sedež MDO je v Sevnici. Finančno poslovanjenam vodi PD Lisca. V času med skupščinamaPZS smo imeli 26 sej z 80-odstotno udeležbo.Seje niso vedno v Sevnici, temveč jih selimo poposameznih društvih. Doslej smo se financiraliz meddruštvenim tolarjem, ki so ga iz članarineprispevala društva (v letu 1993 10 tolarjev načlana). Na sejah smo redno obravnavali gradivaza seje UO PZS in do njih kritično oblikovalisvoja stališča. V pripravah na 20. skupščinoPZS smo pravočasno pripravili predloge kandidatovza UO in NO PZS ter za naše predstavnikev posameznih komisijah PZS. Upamo, dabomo pri sestavi komisij tudi upoštevani.V MDO posvečamo dosti pozornosti izobraževanju.V zadnjem obdobju smo imeli dva tečajaza markaciste in tečaj za PLV. Sedaj pripravljamotečaja za mentorje in vodnike A-B kategorije(PLV). Pri MDO deluje klub vodnikov, kiskrbi za izpopolnjevanje znanja vodnikov, zaregistracijo, medsebojno pomoč in družabnost.Rdeča nit, ki povezuje društva našega območja,je Zasavska planinska pot. Pred dvema letomasmo zaradi težav pri prehajanju meje priKumrovcu prestavili začetek poti na Bizeljsko.Pot je zelo dobro obiskana. Doslej jo je prehodilo6400 planincev, od tega v zadnjih štirihletih 808, ki so prejeli lepe spominske značke.V navadi zasavskih planincev je, da se med sebojobiskujejo, zlasti na občnih zborih in proslavah.Že več kot dvajset let organiziramoSrečanje zasavske planinske mladine, sedemlet pa se srečujejo starejši planinci na svojemDnevu planincev. Vsako leto organizira MDOavtobusni izlet za tiste, ki aktivno sodelujejo pridelu MDO. Trikrat smo bili tako na srečanju zzamejskimi planinci, pa tudi drugod.Delo MDO je torej živo. Preprosto si ne znamopredstavljati drugačnega dela in organiziranjaplaninstva.Minula skupščina PZS je sprejela dopolnjen inspremenjen Status PZS, ki predvideva, da jezdruževanje PD v MDO obvezno, da lahko UOPZS del nalog prenese na MDO in tako prevzametudi stroške za delo MDO. Te nove določbezasavski planinci pozdravljamo, saj sopotrditev in priznanje našega dosedanjegadela.Lojze Anzelc85 markacistov Savinjskega MDOV Savinjski območni markacijski skupini je bilmarca in aprila letos tečaj za markaciste. Teoretičnidel in izpiti so bili v OŠ Žalec, praktičnidel na obnovi poti na Golavi (zamenjava žičnevrvi — tako so se tečajniki spoznali še z delomtehnične skupine). V nedeljo je bil pohod pooznačeni poti Kamnolom—Podbregar—Laznik—Dompod Reško planino z namenom, dabi se tečajniki naučili opisati planinsko pot. Toje ena od šibkih točk pri urejanju katastra planinskihpoti, ki bo sedaj postal računalniškabaza planinskih poti (BPP). To moramo začetiustvarjati tako za poti same kot za planinskekarte in vodnike. Tečaj je končalo 22 markacistov.Sedaj jih je v Savinjskem MDO 85 iz 22PD, 11 PD pa je še brez markacistov.B.J.Tečajniki pred izpitom; desno stojita predsednik SavinjskegaMDO Martin Aubreht in predsednik PD Prebold MilanSušak284

PV 6/94PLANINSKI VESTNIKSonce daje planincem elektrikoNa Prešernovi koči na Stolu so vgrajenesončne celice, ki proizvajajo dovolj elektrike zarazsvetljavo, mobilni telefon, radio in televizijskisprejemnik. Zdaj je prejšnji agregat le še zarezervo. Vrednost te naložbe znaša 850.000tolarjev, od česar je Planinska zveza Slovenijeprispevala 250.000, gospodarske organizacije450.000 in domače planinsko društvo Javornik-Koroška Bela, ki oskrbuje kočo, 150.000 tolarjev.Lanskega julija je dobil tudi Dom ValentinaStaniča pod Triglavom, ki ga oskrbuje istodruštvo, mobilni telefon, ki ga napajajo sončnecelice. Vendar je v tej koči zmanjkalo denarjaza deset sončnih celic, ki bi dajale vso električnoenergijo, potrebno za oskrbovanje koče.Upajo, da bodo do tega denarja prišli letos.Čigava bo stavba Planinskegamuzeja?Planinsko društvo Dovje-Mojstrana si bo letosprizadevalo uveljaviti lastninsko pravico zastavbe in zemljišče Triglavskega planinskegamuzeja, »ki je pomembna kulturna ustanova inni mogoče, da bi se upravičencem vrnilo vnaravi,« kot je zapisano v zapisniku zletošnjega rednega občnega zbora tega planinskegadruštva. V PD Dovje-Mojstrana bodo —najverjetneje že letos — ponovno vpeljali gorskovodništvo, društveni markacijski odsek pabo obnovil poti na Škrlatico in Kepo. Za obnovogospodarskega poslopja pri Aljaževem domu vVratih, v katerem so skupna ležišča, bodo pripravilinačrte in predračun.Zagnani ajdovski planinciNa letnem občnem zboru PD Ajdovščina 25.marca letos, ki je bil tudi volilni za novo vodstvo,so poudarili, da je bila vsa dejavnostdruštva lani usmerjena predvsem v to, da bipraznovanje 90-letnice društva, ki je bilo 12. 9.1993 na Čavnu, bilo čimbolj svečano ter da bito praznovanje pomenilo pozitiven premik v celotnidejavnosti društva na vseh področjih. Izporočil je razvidno, da smo večino zadanihciljev dosegli.Največ skrbi in dela ter sredstev je bilo lanivloženega v delno obnovo Zavetišča AntonaBavčarja na Čavnu, kjer so generalno popravilidve spalnici (nove plošče, izolacija, keramičneploščice, leseni opaži), pobelili fasado innotranje prostore, prepleskali okna in vrata,izdelali in namestili kovinska vrata v kuhinjo in vbivak, položili asfalt pred kočo in betoniralicvetlična korita ter pločnike in vgraditi novnerjaveči pokrov na vodnjaku in ga očistili.Nabavili smo tudi nekaj prepotrebne opreme.Opravili smo preko 2000 delovnih ur in porabilipribližno 350.000 tolarjev društvenega denarja.Vse drugo je bila pomoč v materialu ali drugihoblikah, ki so nam jo nudile delovne organizacijein posamezniki. Realna ocena vrednostivseh del, ki so bila opravljena, je več milijonovtolarjev. Omeniti je potrebno še to, da je poprejšnjem dogovoru med oskrbnikom in PD vsohrano in pijačo na delovnih akcijah financiraloskrbnik sam, obenem pa je oskrbnik z očetomopravil preko 600 delovnih ur. S tem svojimprispevkom je oskrbnik pokril vse obveznostido PD, ki izhajajo iz oskrbništva koče naČavnu. 'Tudi pri Iztokovi koči pod Golaki je bilo precejpostorjenega, predvsem po zaslugi oskrbnikaJana Vremca. Opravil je najnujnejša vzdrževalnadela in nabavil nekaj opreme.Večje aktivnosti UO in drugih članov PD so bilev lanskem letu tudi v zvezi s proslavo 90-letnicePD Ajdovščina. Izdana je bila brošura, zaslužniposamezniki so dobili priznanja PZS, pri delovnihakcijah najbolj delavni planinci pa planinskesrajce. Sama proslava je kljub muhastemu vremenulepo uspela. Prijeten kulturni program ješe popestril pravo planinsko vzdušje ob razvitjunovega praporja.V društvenem alpinističnem odseku je 14 članov,osem pripravnikov in trije tečajniki. Alpinistiso imeli pozimi tečaj, ki se gaje udeležilo 15tečajnikov, in odpravili doma in v tujini večplezalnih vzponov. Markacisti so 50 ur obnavljaliin markirali planinske poti, izletniki pa so organiziraliveč enodnevnih izletov in planinskihtur. Delo z mladimi in predvsem s šolami šepa,število članov PD pa se je povečalo na 532.Predvsem nekaterim posameznikom s predsednikomFrancem Rupnikom in gospodarjemIvom Brecljem gre zahvala za uspešnokončano preteklo obdobje.Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo.Društvu zdaj predseduje Drago Ergaver.V načrtih za letošnje leto je nadaljevanje del priKoči na Čavnu, marsikaj bo treba opraviti podGolaki in poiskati nove društvene prostore vAjdovščini. Pomembna naloga bo ureditevplaninskega društvenega arhiva; imenovali sokronista Pavla Bogataja in s tem zavrnili ponudbopokrajinskega arhiva, da bi planinski arhivprenesli v njihove prostore, da bi ga tamMladi in planinstvoV letošnji aprilski številki Planinskega vestnikasmo prebrali sestavek Pavle Karče iz Mozirja»Šolski izlet z nadučiteljem Kocbekom iz leta1917«, v katerem avtorica sestavka opisuje, 285

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94286kako so se nekega spomladanskega jutraučenci 3. razreda osnovne šoie Gornji grad odpravilina izlet, vodnik pa jim je bil nadučiteljFran Kocbek.Po Kocbekovih stopinjah še danes stopa planinskaorganizacija. To nam potrjuje letna konferencaPD Žalec, ko je predstavnica mladinskegaodseka dejala: »Več kot 50 najmlajših innjihovih staršev smo popeljali na Šentjugert innajmlajše svečano sprejeli v planinsko organizacijo...« Popeljali so jih na goro, na kateroje zaradi prečudovitega razgleda že Kocbekrad zahajal, ko je bil še v Žalcu. Ti skupnislavnostni sprejemi, na katerih so planinskapredavanja in na katerih organizirajo različneigre, so že tradicionalni.V PD Zabukovica imajo zabeleženo, da je bilprvi takšen sprejem 28. 2.1970, v PD Žalec sespominjajo, da je bil eden od prvih sprejemovleta 1985 na Bukovici.Na letni konferenci PD Žalec je predstavnicamladinskega odseka povabila mlade v planinskitabor in njihove starše, da jih pustijo na totaborjenje. Tudi ti tabori so že tradicionalni. Prvije bil leta 1983 v Logarski dolini. Tabor se jekasneje selil v Trento, na Jezersko itd. Je skupnitabor, v katerem so posamezna društva podeset dni. Ravnatelj Osnovne šole Žalec, znaniplaninski delavec Adi Vidmajer, je spregovorilo »planinski leteči šoli«. V šoli organizirajodvodnevne obiske posameznih planinskih postojank.Na poti k postojanki in v postojankispregovorijo o naravi, o varstvu narave itd.Podobno obliko dela poznajo v PD Zabukovica.Šola Griže vsako leto organizira zimsko šolo vnaravi. Na njej lovci in planinci spregovorijo onaravi, o varstvu narave, o življenju v naravi, oplaninskih poteh itd. Poleg osnovne šole sprilagojenim programom je osnovna šola edina,iz katere učenci skupaj hodijo po Savinjskiplaninski poti, učenci Osnovne šole Griže pa soskupaj pot že opravili.O veznih poteh je bilo največ govora naobčnem zboru PD Zabukovica, in sicer upravičeno.Svečano so podelili 9 značk vezne poti»Po poteh Vinske gore«, 22 značk »Savinjskeplaninske poti«, 3 značke poti »Po poteh Andraža«itd.Te tri vezne poti vodijo po obronkih Savinjskedoline in imajo lep uspeh. Vinskogorsko pot, kije praznovala 10-letnico, je prehodilo 668 pohodnikov,Savinjsko, ki je praznovala 20 let,1638 pohodnikov, in najmlajšo, staro nekaj večkot leto dni, Andraško pot, 357 pohodnikov.Med pohodniki je veliko mladih. Tudi akciji»mladi planinec« in »ringa raja« nista neznani.Na občnem zboru PD Zabukovica je zlati znakprejela Varja Veber, srebrnega Varja in MihaVeber, bronastega pa Miha Veber, TomažJežovnik, Grega Jančič in Petra Pipal.Značko »ciciban planinec« je prejel Jure Polavder,našitek pa Jure Polavder in DarjaJežovnik.Fran Kocbek je začel delo z mladimi in to deloni usahnilo do današnjih dni. Še danes vodijomlade mladinski in planinski vodniki in mladiPlaninskega društva Zabukovica so v drugipolovici marca iskreno čestitali Srečku Čulkust. ob njegovi 70-letnici. Težko bi našteli vseizlete, ki jih je vodil, težko bi našteli vse tabore,v katerih je skupaj z mladimi prebival pod šotorom.Planinsko društvo Zabukovica in Planinskodruštvo Žalec sta društvi, ki krepko stopata poKocbekovih stopinjah in tako mlade kot starejšeboli, da nekateri rovarijo proti pionirjemslovenskega planinstva v Savinjski dolini, protiKocbeku in drugim.Franc JežovnikDrugi botri PD LitostrojPlaninsko društvo Litostroj iz Ljubljane se obsvoji 45-letnici srečuje s številnimi težavami:število članstva se manjša, društvo je zaprtomed tovarniške zidove, Holding Litostroj kažedo društva mačehovski odnos, saj mu ne dajedotacij kot košarkarjem in drugim športnikom.To je bilo rečeno na letošnjem društvenemobčnem zboru. Za alpiniste, je zapisano vzapisniku s tega zbora, se ne najde prebitapara, čeprav so nudili storitve za višinska dela,kar pa je predsednik Holdinga popolnoma razvrednotil.Člani PD se sprašujejo, čemu nositiznak Litostroja ter ga predstavljati doma in natujem, če za to ne dobijo niti tolarja. Zato sinameravajo litostrojski planinci poiskati novegasponzorja, ki bo društvo denarno podprl.Ob vsem tem pa je društvo delavno: lani je alpinističnošolo obiskovalo šest tečajnikov, markacistivzdržujejo v Julijskih Alpah sedem planinskihpoti v skupni dolžini 49 kilometrov in naDolenjskem pet poti v dolžini 32 kilometrov,društveni izletniški odsek pa je lani opravil 23izletov in gorskih tur.Gore v nagrobnikuPogosto sem v vlogi turističnega vodnika pomestu Varaždinu na Hrvaškem in ob takihpriložnostih goste vedno popeljem skozi znamenitovaraždinsko pokopališče, ki s svojiminasadi spominja na vrt ali park. Prav po tem jeznano daleč naokrog.Nikoli še nisem med takimi obiski pozabil pokazatiposebnega nagrobnega spomenika, ki gaje najstarejši in še vedno aktiven varaždinskiplaninec Lucijan Smokvina leta 1968 postavilpokojni ženi planinki Veri, umrli leta 1958.Na svojih številnih planinskih izletih in pohodihje Lucijan v svojem nahrbtniku vedno našel

PV 6/94•HHHHHMMHHHHHPLANINSKI VESTNIKudeleženci podprli s prigrizkom iz svojeganahrbtnika. Vsak udeleženec je dobil v darobesek, ki simbolizira ta pohod.Ker so oblaki nad Slovenijo in delom Žumberkanapovedovali dež, so se planinci razšli protisvojim startnim krajem. Zagrebčane je po urihoje ujel dež in nas nekoliko opral. Med potjosmo še srečevali zaspance, ki so hiteli protiStojdragi. Nekoliko smo počivali v Grdanjcih inv štirih urah pešačenja prispeli v Bregano. Tolikočasa so potrebovali tudi pohodniki z drugestrani, da so se vrnili v Čatež.Brežiški planinci so hrvaškim ponudili, da bi sekmalu srečali na Zasavski planinski poti oziromana njihovem območju, kar so Hrvati z veseljemsprejeli, Upamo, da bodo kmalu boljšemožnosti za prehode planincev prek državnemeje, da nam te formalnosti ne bi onemogočaleSrečanj.Josip SakomanIz Žetal prek Donačke gore na BočNagrobnik planinki Veri Smokvina. Foto: Tomislav Jagačičprostor za vsaj en kamen. Domov jih je nosildeset let in ko jih je zbral 50, jih je dal po načrtuarhitekta inž. D. Novaka vzidati v nagrobnik.Pod vsakim vgrajenim kamnom je pritrjenakovinska ploščica z imenom gore, s katere jeprinesel določen kamen, in z višino tega gorskegavrha. Na prvem mestu je Triglav.Če boste kdaj prišli v varaždinski park smrti inlepote, bodite pozorni na grob planinke Vere10. pohod Čatež—StojdragaV nedeljo, 10. aprila letos, je Planinsko društvoBrežice iz Brežic organiziralo 10. pohod planinceviz Čateža prek Velikega Cirnika v Slovenijido Stojdrage na Hrvaškem. Iz Čateža jeodšla skupina kakšnih 60 slovenskih planincevin nekaj njihovih tovarišev iz Samobora, medtemko je iz Bregane prek Gabrovice odšla skupinaiz Zagreba. Iz Zagreba bi morala oditi večjaskupina, celo za poln avtobus naj bi biloudeležencev, vendar je bila zaradi slabe vremenskenapovedi udeležba manjša.Skupina planincev iz Zagreba se je zadržala naRibnjaku in je od tod prek Osredka (Mirnegagaja) po klancih navzgor odšla do cilja, kamorje prispela nekaj minut pred planinci iz Slovenije.Na cilju so vse sprejeli s toplim čajem, črnokavo in domačim vinom, potem pa so seZjutraj ob 7. uri se nas je sredi letošnjega aprilapred gasilskim domom v Kostrivnici zbralo 79planincev PD Boč iz Kostrivnice. Najprej smose z avtobusom odpeljali do Žetal, od tod pakrenili po strmi poti proti vrhu Donačke gore,kamor smo po postanku in vzpenjanju ob žičnivrvi prisopihali okoli 11. ure. Najprej smo seoddahnili, malo olajšali težke nahrbtnike innaredili skupinski posnetek, nato pa se spustilido Rudijevega doma pod Donačko goro. Tukajsmo se okrepčali s toplo enolončnico, nato panadaljevali pot proti koči. Pot nas je vodila prekLožnega in Plešivca do lovskega doma naBocu. Na poti s Plešivca do lovskega domasmo videli gamse. Spotoma smo še nekajkratpočivali, obenem pa uživali ob prebujajoči senaravi in lepem pogledu na okoliške vasi, kismo jih opazovali z vrha. K lovskemu domusmo prispeli ob 16. uri in si zopet odpočili svoježe težke noge. Malo smo še stisnili zobe, kosmo premagovali vzpon proti koči na Boču, inko se je pričela cesta spuščati, smo si vsi oddahnili.V koči na Boču smo se okrepčali, neutrujene pasmo še zaplesale gumi tvist. Po enournempostanku smo se posamezno ali v manjših skupinahspustili proti Kostrivnici, kjer so nas čakalijekleni konjički in nas popeljali proti domu.V kraljestvu kralja MatjažaSabina Herman,3. razred OŠ Kostrivnica»Kralj Matjaž se ni ganil, niti trenil ni s plamenečimočesom, ko je gledal, kako je bil njegovtabor že prostran ... Ni ga človeškega obraza,da bi ga ne bilo med njimi, vojščaki Matjaževi- 287

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94288mi... Zbrali so se bili od vseh strani in krajevtega sveta, kolikor je narodov zemlja rodila, vsiso bili tam in so čakali v taboru kralja Matjažaure oznanenja ...To je bil človek, bičan in oropan, ponižan inosramočen od krivice. To je bil vojščak kraljaMatjaža.Črni strop se je razmaknil, zasvetila so senebesa, vzdignil se je silni kralj Matjaž in ...«Tako je v svojih sanjah videl slovenskegajunaka naš pisatelj Cankar. Danes spi Matjaž vvotlini nedaleč od planinske postojanke podtravnatim slemenom Male Pece, s katere seodpira mogočen pogled na njeno večjo sestroPeco.Peca je ogromen masiv v Karavankah. S svojimikoreninami se je na vzhodu zasidrala naozemlje zgornje Mežiške doline, na zahodu paje njena vsa Podjuna. Ko pogledaš čez njen vrhtja proti Avstriji, imaš občutek, da se sprehajašpo ogromni gorski planoti, iz katere se dvigajone veliko višji zaobljeni vrhovi. Na sever in jugse spušča v širokem, a kratkem in krušljivempečevju, njena boka pa sta zložna in dostopnaprav vsakomur. Zlasti markantno je navpičnojužno čelo Kordeževe glave, ki je tudi najvišjakota v masivu (2126 m). Drugi najvišji vrh je naskrajnem nasprotnem koncu dvigajoča seBistriška špica (2114 m), tretja in edina šepomembna vzpetina pa je sredi med njimastoječi Končnikov vrh (2110 m).Tu vsak najde svoje zadovoljstvo. Planincidosežejo vrh po dveh poteh, bodisi po »ta zložni«,bodisi pokukajo malo v južno pečevje in obvarnih jeklenicah dosežejo vrh.Alpinistom se uresničijo želje v zavitih kaminihin belih plateh tristometrskega prepada Kordeževeglave. Romantiki se bodo podali v znamenitodolino Tople, posejano s samotnimikmetijami, ali pa občudovali prelepo gorskocvetje, ki gaje tu v izobilju. Ob lepem vremenupa pridejo na svoj račun tudi jadralni padalci inzmajarji.Tu se življenje odvija na tleh in v zraku, pa tudipod zemljo je živahno. Tam rudarji kopljejosvinčevo rudo in si tako služijo vsakdanji kruh.Zato ni čudno, da se je prav tu, na tej gori, rodilapravljica o kralju Matjažu.Uroš PodošovnikMO PD MežicaČigava bo Koča na Oljki Gori?Planinsko društvo Polzela je letošnjega 11.marca proslavilo svojo 35-letnico. Na slavnostniprireditvi v kinodvorani so s kulturnim programomsodelovali mladi planinci, slavnostni govorpa je imel predsednik društva Vili Vvbihal.Prizadevni člani so prejeli priznanja: 15 jih jedobilo pismene pohvale, 12 srebrne in devetbronaste častne znake. Tudi PD Polzela jepodelilo tri društvena priznanja, dve častnipriznanji, eno diplomo in tri velike diplomezaslužnim članom, Tovarni nogavic Polzela inLesni industriji Polzela.Po proslavi je bil društveni občni zbor, na kateremso opozorili na sodelovanje z osnovnimišolami, ki je kljub prizadevanju planinskegadruštva usahnilo, ter izrazili željo, da bi serazmere kmalu uredile v korist mladih. Planinskodruštvo se bo moralo tudi dogovoriti sCerkvijo, ki bo po denacionalizaciji postala lastnikstavbe Planinskega doma na Gori Oljki, kajtipred leti je planinsko društvo dom dozidalo intemeljito obnovilo staro nacionalizirano mežnarijo.V tem domu so v zimskih mesecih dežuralivsak konec tedna in ob praznikih člani domačegaplaninskega društva in tako samo laniopravili več kot 2500 prostovoljnih delovnih ur.Zelo je uspela akcija Štirje letni časi na Gori Oljki,za katero so prodali 1500 izkaznic in podelili531 značk, kar 180 značk pa so prejeli Mariborčani.Na BohorjuRes smo še majhni, vendar smo že kar nekajčasa planinci. Na bližnje hribe smo hodili že vvrtcu.Tokrat smo se odločili, da gremo za dva dni naBohor. V petek popoldne so nam mamicenapolnile nahrbtnike in že smo pridno sledilivodniku Hinku. Pred kočo sta nas prijaznosprejela oskrbnik gospod Rajko in gospa Ana.Kmalu nas je bila vsa koča polna. Različne igrice,risanje, pokaži kaj znaš, malo planinskešole, dobra večerja — in že smo morali spat. Akakšno spanje neki! Dolgo v noč se nismomogli umiriti in kot vedno so zadnje utihnile deklice.Drugo jutro smo krenili na vrh Bohorja, na Javornik.Hodili smo po prelepem smrekovemgozdu. Po tleh je bilo vse belo laških zvončkov.Na vrhu smo dobili žig, na snegu pa smo priredilitekmovanje v kepanju. Razigrani smo se vrniliv kočo, kjer nam je gospa Ana postregla zdobrim kosilom. Ko je gospod Janko rekel, dabo tisti, ki ne bo vsega pojedel, moral ostati vkoči, smo skoraj vsi prenehali jesti. No, to jebila le šala, kajti v resnici se je bilo treba odpravitidomov.Poslovili smo se in obljubili, da še pridemo na°°0r -Mali oglasPlanincil. in 2. razredaOŠ 14. divizije SenovoProdam Planinske vestnike 1934—1981, večinomaso nevezani. Veliko pa imam tudiposameznih številk od leta 1941 dalje. Informacije:Emil Pevec, Trzin, Jemčeva 26, 61234Mengeš, tel.: 714-546.

Cene v planinskih kočahGospodarska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je v skladu z dogovoromna posvetu gospodarjev planinskih društev letošnjega 11. marca sprejela,Upravni odbor PZS pa je na 1. seji 14. maja letos potrdil predloge najvišjih cennočitev, osnovne prehrane in pijač v planinskih postojankah 1. in 2. kategorijev letu 1994 in obračunavanje popustov za prenočevanje v planinskih postojankah.Navedene cene bi se lahko povečale le v primeru večjega mesečnega skokacen in bi jih tedaj planinska društva lahko prilagodila novim razmeram. Zamorebitna prilagajanja cen naj bi bili pooblaščeni kar gospodarji planinskihdruštev.Pri izračunu cen za nočnine je treba dosledno upoštevati vse vrste skupnodogovorjenih popustov. Tako naj bi za vse obiskovalce planinskih postojank,ki za spanje uporabljajo lastno posteljnino (rjuhe, spalne vreče), veljale za 10odstotkov nižje osnovne cene nočnin.V planinskih postojankah 1. kategorije bodo letošnje cene za prenočevanje vsobi z 1 do 4 posteljami 1300, v sobi s 5 do 8 posteljami 1100 in na skupnihležiščih 800 tolarjev, v postojankah 2. kategorije pa v sobah z 1 do 4 posteljami1000, v sobah s 5 do 8 posteljami 800 in na skupnih ležiščih 600 tolarjev.To so seveda polne cene, ki jih plačajo vsi, ki niso člani Planinske zveze Slovenijeali planinske organizacije, včlanjene v UIAA.50-odstotni popust na to ceno imajo člani PZS z veljavno planinsko izkaznico,člani slovenskih zamejskih planinskih društev in slovenskih planinskih društevv tujini ter člani hrvaških planinskih društev glede na podpisan sporazum medPZS in HPS, pa tudi člani planinskih organizacij, včlanjenih v UIAA, ki semorajo seveda izkazati z nalepko za letošnje leto v izkaznici.Na skupnih ležiščih imajo 60-odstotni popust mladi planinci, alpinisti, vsi vodniki(MV, PLV, GV), člani GRS, GS, markacisti in nadzorniki TNP, vendarslednji samo v postojankah v TNP.Kot že rečeno imajo dodaten 10-odstotni popust pri ceni prenočevanja tistiobiskovalci planinskih postojank, ki imajo lastno posteljnino. Oskrbniki planinskihkoč imajo pravico do občasnih kontrol ležišč. Zloraba se kaznuje splačilom trikratne polne cene ležišča.Do brezplačnega prenočišča so upravičeni gorski reševalci in markacisti naakciji.Informativno naj navedemo še cene nekaterih osnovnih živil v planinskihkočah. V kočah 1. kategorije naj bi letos veljala enolončnica brez mesa 400,enolončnica z mesom 560, golaž ali segedin 700, čaj 80, liter mineralne vode300 in pol litra piva 400 tolarjev. V kočah 2. kategorije naj bi veljala enolončnicabrez mesa 300, enolončnica z mesom 400, golaž ali segedin 500, čaj 60,liter mineralne vode 250 in pol litra piva 200 tolarjev.To so samo priporočene, ne pa hkrati obvezne cene v slovenskih planinskihpostojankah za letošnje leto. To je pravzaprav informacija, koliko denarja najbi planinci vzeli s seboj v gore, da bi si lahko naročili tisto, kar so se namenili.

Kje dobite spalne rjuhe?Spalne rjuhe, ki so zelo primerne za prenočevanje v planinskihkočah, lahko naročite po telefonu na številko 061/722 027 vsakdan popoldne od 17. ure dalje. Lahko jih dobite tudi na naslovu:Tatjana Sedej, Ulica Matije Tomca 2, Domžale. Spalne rjuhe vampošljemo po pošti, plačilo po povzetju, poštnino plača kupec sam.Spalne rjuhe so izdelane po načelu spalnih vreč, tako da lahkočlovek v njej leži z vseh strani obdan z blagom. Zložiti jih jemogoče na najmanjšo velikost 23 krat 25 centimetrov. Rjuha jetežka približno 35 dekagramov.* * *Rjuha, ki jo nosite s seboj v hribe, na morje, k stari mami nakmete! Je lahka, pralna, funkcionalna. Velikost 90 krat 230 centimetrov.Informacije na telefonu 061/159 22 18 od 9. do 12. in od16. do 18. ure.Iščemo oskrbniški par za BavšicoMladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije išče oskrbniški par zaoskrbovanje v vzgojno izobraževalnem centru Bavšica.Zaželeno je, da gre za zakonca, ki že imata gostinske izkušnje, ki imatalasten prevoz in sta nekadilca. Plačilo za oba skupaj bo okrog 50DEM na dan.Dela in naloge obsegajo:• priprava hrane in pijače ter malice po vnaprej dogovorjenem jedilnikuin razporedu za največ 30 ljudi v času od 26. 6. 1994 do 30. 8. 1994;• oskrbovanje centra, nakup hrane, živil in čistil v Bovcu;• vzdrževanje jedilnice, kuhinje in manjša opravila v okolici centra;• možnost organiziranja prodaje razglednic, znamk in brezalkoholnihpijač je možna v lastni režiji.Prijave sprejemajo v Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana.