GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Smrekartvenega obmo~ja 0 zelo pomembna in jo lahko ocenimo z maksimalno oceno 20 od skupno 100 mo`nihto~k. Povpre~no so odlagali{~a od najbli`jega roba vodovarstvenega obmo~ja 0 oddaljena 753 m,dvanajst med njimi jih je oddaljenih ve~ kot 1500 m. Na temelju teh ugotovitev smo dolo~ili 6 razredovoddaljenosti: od 0 do 300 m (20 to~k), od 301 do 600 m (17 to~k), od 601 do 900 m (14 to~k), 901do 1200 m (11 to~k), od 1201 do 1500 m (8 to~k) in od 1501 do 1800 m (5 to~k). Na podoben na~inso bile dolo~ene tudi vrednosti ostalih kazalnikov. To~kovanje je temeljilo na pokrajinskoekolo{kih zna-~ilnostih obmo~ja in na tistih lastnostih odlagali{~ odpadkov, ki so z vidika obremenjevanja vodnegavira in drugih negativnih vplivov na okolje najpomembnej{i.Glede na se{tevek to~k vseh devetih kazalnikov smo vsako odlagali{~e razvrstili v enega od pet razredovprednostne sanacije:• 1. razred: od 71 do 90 to~k (12 odlagali{~);• 2. razred: od 61 do 70 to~k (25 odlagali{~);• 3. razred: od 51 do 60 to~k (37 odlagali{~);• 4. razred: od 41 do 50 to~k (50 odlagali{~);• 5. razred: od 30 do 40 to~k (27 odlagali{~).Ve~je {tevilo to~k pomeni ve~jo obremenitev okolja, {e posebej vodnega vira, zato je treba pri sanacijiposebno pozornost nameniti neurejenim odlagali{~em iz prvih dveh razredov.7 Urejanje problematike neurejenih odlagali{~Re{evanje problema neurejenih odlagali{~ na Jar{kem produ se mora izvajati v dveh stopnjah. Najprejje nujna sanacija obstoje~ih neurejenih odlagali{~, dolgoro~no pa je treba posebno pozornost namenitidodatnim preventivnim ukrepom, ki bi zmanj{ali ali povsem onemogo~ili nadaljnje odlaganje odpadkov.7.1 Prednostna sanacija neurejenih odlagali{~ odpadkovPriporo~ljivo je, da sanacija manj{ih, to~kovnih odlagali{~ ali ve~jih, ploskovnih virov obremenjevanjapodtalnice, kot so na primer gramoznice, poteka po pripravljenem sanacijskem na~rtu. Z vidikaohranjanja podtalnice je smiselno 12 odlagali{~, ki so se po se{tevku to~k posameznih kazalnikov uvrstilav 1. razred, sanirati takoj, 25 odlagali{~ iz 2. razreda pa ~im prej. Neurejena odlagali{~a, uvr{~enav ostale tri prednostne razrede, so sicer bolj mote~a z estetskega vidika kot z vidika onesna`evanja injih je mogo~e sanirati postopoma.Predstavljeni rezultati so dobro izhodi{~e za izvedbo sanacije, pri kateri pa se bodo verjetno pojaviledodatne omejitve, ki bodo povzro~ile te`ave ali celo onemogo~ile sanacijo izbranega odlagali{~a.Pri tem imamo v mislih predvsem dostopnost, saj vsa odlagali{~a ne le`ijo ob dovoznih poteh, pridobitipa bo treba tudi soglasja lastnikov. Zaradi tega smo v model prednostne sanacije vklju~ili tudipodatkovni sloj zemlji{kega katastra in za preu~evano obmo~je pripravili omre`je stez, kolovozov, makadamskihpoti in asfaltnih cest.7.2 Preventivni ukrepiS pomo~jo analize dejanskega stanja na terenu smo dobili jasno sliko, na katerem delu obravnavanegaobmo~ja je problem odlaganja odpadkov najbolj pere~. Zato smo v okviru predloga sanacijskihukrepov predvideli omejitve dostopov do mest, kjer se pojavlja ve~je {tevilo aktivnih odlagali{~. Izmedvseh vrst ovir so se zapornice izkazale za najbolj u~inkovite, zato predlagamo postavitev {tirih novihSlika 4: Predlog re{evanja problema neurejenih odlagali{~ na Jar{kem produ.90