GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Potencialno plazovita obmo~ja v Sloveniji in izpostavljenost ~lovekovega okoljaPreglednica 4: Porazdelitev {tevila in dele`a stavb glede na razrede verjetnosti pojavljanja plazovv Sloveniji.verjetnost pojavljanja plazov je ni zelo majhna majhna srednja velika zelo velika{tevilo stavb 651991 47185 102891 88206 190587 146177dele` stavb 53,14 % 3,85 % 8,39 % 7,19 % 15,53 % 11,91 %povr{ina razreda (km 2 ) 5674,99 3451,61 4254,22 2026,78 3445,53 1412,67dele` povr{ine razreda 28,00 % 17,03 % 20,99 % 10,00 % 17,00 % 6,97 %5.3 Izpostavljenost tipov rabe talPorazdelitev obmo~ij posameznih tipov rabe tal glede na verjetnost pojavljanja plazov v Slovenijije prikazana v preglednici 5. Klasifikacija rabe tal je povzeta po bazi MKGP (2002). S stali{~a izpostavljenostikmetijskih zemlji{~ so pri~akovano najve~ji dele` zasedla zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~jihz majhnimi nakloni oziroma tam, kjer ni verjetnosti pojavljanja plazov. Skoraj dvakrat ve~ji dele` kmetijskihzemlji{~ od pri~akovanega se pojavlja na obmo~jih z zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazov.Raz~lemba po tipih rabe zemlji{~ poka`e, da so vzrok pove~anja travniki, katerih dele` je na najboljizpostavljenih obmo~jih skoraj 70 %. S travo porasle povr{ine delujejo kot slab preventivni dejavnikpri pojavljanju plazov. Gozdnatih povr{in je v najmanj izpostavljenih obmo~jih manj kot v drugih, karje posledica uporabe manj izpostavljenih obmo~ij za druge namene (kmetijstvo, poseljenost …). Nizekdele` z gozdom pora{~enega sveta, ki le`i v obmo~jih z zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazov, grenajverjetneje pripisati varovalni vlogi gozda. Porazdelitev pozidanih in sorodnih povr{in je zelo podobnaporazdelitvi stavb, zato lahko sklepamo na sorodne vzroke. Z vodami pokrite povr{ine (vode in odprtazamo~virjena zemlji{~a) so porazdeljene skladno s pri~akovanji, saj se jih manj{i dele` pojavlja v obmo~jihs kakr{nokoli verjetnostjo pojavljanja plazov. Razlog so verjetno napake v digitalnem modeluvi{in (in njegovih izpeljankah) ter merilo podatkov modela vi{in. Odprta zemlji{~a brez ali z nepomembnimrastlinskim pokrovom so predvsem vi{je le`e~a obmo~ja, najverjetneje v gorskem svetu, kjer jeverjetnost pojavljanja plazov ve~ja `e zaradi samih geomorfolo{kih razmer v pokrajini.Preglednica 5: Porazdelitev dele`ev rabe tal glede na povr{ino razredov verjetnosti pojavljanja plazovv Sloveniji.verjetnost pojavljanja plazov je ni zelo majhna srednja velika zelo dele` tipamajhna velika rabe talkmetijska zemlji{~a 48,44 % 5,56 % 9,70 % 6,83 % 15,81 % 13,66 % 33,18 %gozd in ostale pora{~enepovr{ine13,98 % 23,84 % 28,36 % 12,24 % 18,38 % 3,20 % 59,28 %pozidana in sorodnazemlji{~a55,16 % 4,73 % 9,08 % 6,81 % 14,25 % 9,97 % 5,34 %odprta zamo~virjenazemlji{~a94,52 % 1,86 % 1,59 % 0,64 % 1,14 % 0,24 % 0,135 %odprta zemlji{~a brez aliz nepomembnim 2,31 % 53,72 % 30,23 % 7,53 % 5,70 % 0,51 % 1,422 %rastlinskim pokrovomvode 80,72 % 5,57 % 6,46 % 2,29 % 3,87 % 1,10 % 0,653 %79
Marko Komac5.4 Izpostavljenost cestnega omre`jaPorazdelitev tipov cest glede na verjetnost pojavljanja plazov po ob~inah je prikazana v preglednici6. Klasifikacija tipa cest je bila povzeta po zdru`enih bazah digitalne mre`e dr`avnih cest DRSC (2000)in podatkovnega niza TOPO 25 – ceste MOP GURS (2005b). Dele` cest lahko odstopa zaradi celi~noosnovanih prostorskih analiz, vendar pa je odstopanje vrednosti na nivoju celotne Slovenije manj{eod 0,1 %. Porazdelitve avtocest, hitrih cest, glavnih cest, mestnih ali krajevnih cest in zbirnih mestnihali zbirnih krajevnih cest ka`ejo na dobro oceno lociranja pomembnih transportnih poti, ko je govorao pojavljanju plazov. Kolesarske poti so ve~inoma seveda speljane po ravnem svetu. Regionalne ceste so,z izjemo najbolj izpostavljenih obmo~ij, bolj ali manj enakomerno porazdeljene po razredih izpostavljenosti.Precej{nja dele`a javnih poti in lokalnih cest sta v zgornjih dveh razredih verjetnosti pojavljanja plazov,kar je verjetno posledica dejstva, da se so na teh obmo~jih poti za prevoz lesa in manj pomembne, najve~kratmakadamske poti. Precej{en dele` cest je nerazvr{~en (61 %), kar onemogo~a natan~nej{e inkakovostnej{e analize pojavljanja cest v odnosu do verjetnosti pojavljanja plazov.Preglednica 6: Porazdelitev dele`a celic posameznih tipov cest glede na povr{ino razredov verjetnostipojavljanja plazov v Sloveniji.verjetnost pojavljanja plazov je ni zelo majhna srednja velika zelo velika dele` tipamajhnacesteavtocesta 68,26 % 7,24 % 8,21 % 4,81 % 8,53 % 2,95 % 0,55 %regionalna cesta 19,87 % 18,79 % 27,97 % 11,31 % 17,10 % 4,96 % 11,8 %hitra cesta 73,12 % 5,35 % 7,21 % 5,47 % 7,25 % 1,60 % 0,09 %javna pot 41,74 % 5,77 % 11,31 % 8,64 % 19,27 % 13,3 % 11,9 %kolesarska pot 65,26 % 3,93 % 6,04 % 6,34 % 12,08 % 6,34 % 0,01 %lokalna cesta 36,22 % 7,19 % 14,20 % 9,58 % 20,15 % 12,7 % 9,01 %glavna mestna cesta 89,68 % 3,04 % 3,22 % 1,78 % 1,84 % 0,43 % 0,09 %mestna cesta alikrajevna cesta78,90 % 3,32 % 4,68 % 3,83 % 6,27 % 3,01 % 1,05 %zbirna mestna cesta alizbirna krajevna cesta79,18 % 3,80 % 5,16 % 3,71 % 5,52 % 2,64 % 0,42 %regionalna cesta 43,35 % 8,92 % 16,01 % 7,83 % 15,39 % 8,49 % 3,96 %nekategorizirana cesta 30,45 % 12,58 % 17,93 % 10,32 % 18,82 % 9,90 % 61,1 %Preglednica 7 podaja skupno porazdelitev cest v Sloveniji glede na razrede verjetnost pojavljanjaplazov. Splo{no gledano je porazdelitev cest skladna s porazdelitvijo dele`ev povr{in razredov. Pri porazdelitvicest ni mogo~e govoriti o neupo{tevanju izpostavljenosti plazovom, saj mora del mre`eprometnih poti potekati tudi po bolj izpostavljenih obmo~jih.Preglednica 7: Porazdelitev dele`a vseh cest glede na povr{ino razredov verjetnosti pojavljanja plazovv Sloveniji.verjetnost pojavljanja plazov je ni zelo majhna majhna srednja velika zelo velika{tevilo celic s cestami 1719099 616597 930215 523660 969517 514440dele` celic s cestami 32,60 % 11,69 % 17,64 % 9,93 % 18,38 % 9,76 %povr{ina razreda (km 2 ) 5674,99 3451,61 4254,22 2026,78 3445,53 1412,67dele` povr{ine razreda 28,00 % 17,03 % 20,99 % 10,00 % 17,00 % 6,97 %80
- Page 30 and 31: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 32 and 33: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 34 and 35: INTEGRIRANJE PODATKOV RELIEFA SLOVE
- Page 36 and 37: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 38 and 39: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 40 and 41: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 42: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 45 and 46: Mauro Hrvatin, Drago Perko1 UvodS p
- Page 47 and 48: Mauro Hrvatin, Drago Perko4 Uporaba
- Page 49 and 50: Mauro Hrvatin, Drago Perko1Ra~nahip
- Page 51 and 52: Mauro Hrvatin, Drago Perkoli, kolik
- Page 54 and 55: GEOINFORMACIJSKA ORODJA IN OBDELAVA
- Page 56 and 57: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 58 and 59: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 60 and 61: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 62 and 63: PROSTORSKA PORAZDELITEV TRAJANJASON
- Page 64 and 65: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 66 and 67: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 68 and 69: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 70 and 71: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 72: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 75 and 76: Marko Komac1 UvodPlazovi in ostali
- Page 77 and 78: Marko Komac3.3 Podatki o ~lovekovem
- Page 79: Marko Komaccelo od povr{ine razreda
- Page 83 and 84: Marko KomacGalloway, J. 2001: Geolo
- Page 85 and 86: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 87 and 88: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 89 and 90: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 91 and 92: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 93 and 94: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 96 and 97: GEOINFORMACIJSKA PODPORA VODNI BILA
- Page 98 and 99: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 100 and 101: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 102 and 103: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 104 and 105: ANALIZA ODVISNOSTI INDEKSA BAZNEGA
- Page 106 and 107: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 108 and 109: Preglednica 3: Povpre~ne vrednosti
- Page 110 and 111: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 112 and 113: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 114 and 115: SPREMINJANJE STRUGE REKE SAVENA LJU
- Page 116 and 117: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 118 and 119: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 120 and 121: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 122 and 123: Spreminjanje struge reke Save na Lj
- Page 124 and 125: GIS v Sloveniji 2005-2006, 123-131,
- Page 126 and 127: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
- Page 128 and 129: Analiza hidravli~nih lastnosti vodo
Potencialno plazovita obmo~ja v Sloveniji in izpostavljenost ~lovekovega okoljaPreglednica 4: Porazdelitev {tevila in dele`a stavb glede na razrede verjetnosti pojavljanja plazovv Sloveniji.verjetnost pojavljanja plazov je ni zelo majhna majhna srednja velika zelo velika{tevilo stavb 651991 47185 102891 88206 190587 146177dele` stavb 53,14 % 3,85 % 8,39 % 7,19 % 15,53 % 11,91 %povr{ina razreda (km 2 ) 5674,99 3451,61 4254,22 2026,78 3445,53 1412,67dele` povr{ine razreda 28,00 % 17,03 % 20,99 % 10,00 % 17,00 % 6,97 %5.3 Izpostavljenost tipov rabe talPorazdelitev obmo~ij posameznih tipov rabe tal glede na verjetnost pojavljanja plazov v Slovenijije prikazana v preglednici 5. Klasifikacija rabe tal je povzeta po bazi MKGP (2002). S stali{~a izpostavljenostikmetijskih zemlji{~ so pri~akovano najve~ji dele` zasedla zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~jihz majhnimi nakloni oziroma tam, kjer ni verjetnosti pojavljanja plazov. Skoraj dvakrat ve~ji dele` kmetijskihzemlji{~ od pri~akovanega se pojavlja na obmo~jih z zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazov.Raz~lemba po tipih rabe zemlji{~ poka`e, da so vzrok pove~anja travniki, katerih dele` je na najboljizpostavljenih obmo~jih skoraj 70 %. S travo porasle povr{ine delujejo kot slab preventivni dejavnikpri pojavljanju plazov. Gozdnatih povr{in je v najmanj izpostavljenih obmo~jih manj kot v drugih, karje posledica uporabe manj izpostavljenih obmo~ij za druge namene (kmetijstvo, poseljenost …). Nizekdele` z gozdom pora{~enega sveta, ki le`i v obmo~jih z zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazov, grenajverjetneje pripisati varovalni vlogi gozda. Porazdelitev pozidanih in sorodnih povr{in je zelo podobnaporazdelitvi stavb, zato lahko sklepamo na sorodne vzroke. Z vodami pokrite povr{ine (vode in odprtazamo~virjena zemlji{~a) so porazdeljene skladno s pri~akovanji, saj se jih manj{i dele` pojavlja v obmo~jihs kakr{nokoli verjetnostjo pojavljanja plazov. Razlog so verjetno napake v digitalnem modeluvi{in (in njegovih izpeljankah) ter merilo podatkov modela vi{in. Odprta zemlji{~a brez ali z nepomembnimrastlinskim pokrovom so predvsem vi{je le`e~a obmo~ja, najverjetneje v gorskem svetu, kjer jeverjetnost pojavljanja plazov ve~ja `e zaradi samih geomorfolo{kih razmer v pokrajini.Preglednica 5: Porazdelitev dele`ev rabe tal glede na povr{ino razredov verjetnosti pojavljanja plazovv Sloveniji.verjetnost pojavljanja plazov je ni zelo majhna srednja velika zelo dele` tipamajhna velika rabe talkmetijska zemlji{~a 48,44 % 5,56 % 9,70 % 6,83 % 15,81 % 13,66 % 33,18 %gozd in ostale pora{~enepovr{ine13,98 % 23,84 % 28,36 % 12,24 % 18,38 % 3,20 % 59,28 %pozidana in sorodnazemlji{~a55,16 % 4,73 % 9,08 % 6,81 % 14,25 % 9,97 % 5,34 %odprta zamo~virjenazemlji{~a94,52 % 1,86 % 1,59 % 0,64 % 1,14 % 0,24 % 0,135 %odprta zemlji{~a brez aliz nepomembnim 2,31 % 53,72 % 30,23 % 7,53 % 5,70 % 0,51 % 1,422 %rastlinskim pokrovomvode 80,72 % 5,57 % 6,46 % 2,29 % 3,87 % 1,10 % 0,653 %79
Change language