GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Marko Komac1 UvodPlazovi in ostali pojavi pobo~nega masnega premikanja kot naravna nevarnost vse bolj ogro`ajo~loveka, saj ta zaradi potrebe po vedno ve~jih uporabnih povr{inah posega v prostor tudi na obmo~jih,ki so do nedavnega sodila med manj primerna za gradnjo. Posledice nepremi{ljenih posegov v prostorso tudi zmanj{anje stabilnosti bre`in, zaradi katerih se ob kriti~nih razmerah, kot so mo~ne padavineali potresi, spro`ijo plazovi, skalni podori in masni tokovi, kar mo~no zmanj{a kakovost `ivljenjskegaokolja. [kode zaradi naravnih pojavov (poplave, potresi, plazovi idr.) predstavljajo velik finan~ni udarecza ob~ine, regije in dr`ave. Prave posledice omenjenih pojavov, tudi pobo~nih masnih premikanj,so pogosto prisotne dlje ~asa po dogodku, saj se ogro`eni soo~ajo z ekonomsko-eksistencialnimi problemi,ob~inski in dr`avni prora~uni pa so ob ve~jih katastrofah trajno obremenjeni. Primera, ki topotrjujeta, sta sanaciji posledic plazov Stov`e (medmre`je 3) in Slano blato (medmre`je 4).Letno plazovi po vsem svetu usmrtijo okoli 1000 ljudi in povzro~ijo okoli 4 milijarde ameri{kihdolarjev {kode (Singhroy et al. 2000). Po nekaterih podatkih naj bi 25 najve~jih plazov v 20. stoletjuterjalo okoli 180.000 `ivljenj in ogromno materialno {kodo (Galloway 2001). Slovenija je zaradi svojekompleksne geolo{ke sestave, ki je zelo ugodna za pojavljanje pobo~nih masnih premikov, zeloizpostavljena njihovemu pojavljanju in posledi~no tudi njihovemu vplivu na ~lovekovo okolje. V Slovenijinaj bi bilo sredi devetdesetih let po oceni (Ribi~i~ et al. 1994) med 7000 in 10.000 ve~jih nestabilnihpojavov. Na dan 30. 6. 2005 je bilo v zdru`eni bazi plazov na obmo~ju Slovenije zabele`eno 6602 plazov.Za 3257 plazov je lokacija zabele`ena, za ostalih 3345 pa so zajeti le opisni podatki brez lokacije.Ocena {kode zaradi plazov v Sloveniji po letih, povzeta po podatkih Statisti~nega zavoda Slovenije (2005),je prikazana na sliki 1.^lovek naravnih pojavov ne more prepre~iti, lahko pa jih s premi{ljenimi potezami minimizira alise jim do dolo~ene mere celo izogne. Eden od osnovnih pristopov k re{evanju predstavljene problematikeje dolo~itev potencialno nevarnih obmo~ij naravnih pojavov in upo{tevanje teh obmo~ijv prostorskih planih. Zaenkrat obmo~ja geolo{ko odvisnih nevarnosti, med katere sodijo tudi pobo~-15,36 %7,24 %5,01 %11,41 %27,13 %11,15 %4,30 %9,51 %8,89 %3,74 % 0,02 %0,21 %0,33 %Jugovzhodna SlovenijaNotranjsko-kra{kaPomurskaGorenjskaObalno-kra{kaSavinjskaGori{kaOsrednjeslovenskaSpodnjeposavskaKoro{kaPodravskaZasavskaOcenjena letna {koda v Sloveniji zaradi pojava drsenja tal in snegaleto 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003mio SIT 1.503 2.431 2.546 1.134 5.735 3.127 2.310 378 836 334dele` (%) 10 % 16 % 22 % 7 % 14 % 32 % 9 % 2 % 18 % 1 %Slika 1: Ocena {kode zaradi plazov v Sloveniji za obdobje 1994–2003 po posameznih letih (medmre`je 5).74