GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Mojca DolinarSlika 14: Karta povpre~nega trajanja son~nega obsevanja v pomladnih mesecih (marec, april maj) zareferen~no obdobje 1971–2000.Zaradi majhnega {tevila to~k so ostanki regresijskega modela interpolirani v prostor z metodo prostorskeinterpolacije z ute`mi, ki so obratno sorazmerne z razdaljo med to~kami.Prostorska porazdelitev trajanaja son~nega obsevanja v pomladnih mesecih izgleda precej gladka(slika 14). Najve~ son~nih ur je na Obali in v ni`inah severovzhodne Slovenije, najmanj pa v gorah.5 SklepPri~ujo~a analiza je pokazala, da za prostorsko interpolacijo dolo~ene meteorolo{ke spremenljivkeni neke splo{ne metode. Najbolj{e rezultate dobimo s kombinacijo razli~nih interpolacijskih metod,posebej, ~e v modele vklju~imo dodatne informacije, kot so bile v na{em primeru geografske spremenljivkein radiosonda`ne meritve. Tudi regionalizacija se je izkazala za zelo u~inkovit pristop pri ra~unanjuprostorskih polj, ~eprav se je leplenje posameznih regij v enotno polje neke spremenljivke izkazalo zazelo zahtevno nalogo. Za regionalizacijo so najbolj pomembne lastnosti obravnavane meteorolo{ke spremenljivke,vendar pa brez dodatnih podatkov, kot so geografski, objektivna regionalizacija ni mo`na.Funkcionalnost GIS je pri takih nalogah v pomo~, posebej pri regionalzaciji in leplenju rezultatov prostorskeinterpolacije posameznih regij.Vse {tiri sezonske karte prostorske porazdelitve trajanja son~nega obsevanja ka`ejo tipi~en prostorskivzorec in jih lahko uporabljamo kot maske za ra~unanje trajanja son~nega obsevanja v manj{i ~asovniskali (dekadni do mese~ni) ter nadalje za ocene energije son~nega obsevanja. Primerjava kart med saboka`e na zna~ilno razliko v trajanju son~nega obsevanja med letnimi ~asi, ko se gradienti lahko celo obrnejo.70