GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Prostorska porazdelitev trajanja son~nega obsevanjaOstanke regresijskega modela smo v prostor interpolirali z metodo kriginga, kjer smo z metodonavzkri`nega preverjanja izbrali eksponentni model variograma in radij vplivne okolice 30 km:Var = 300⋅ Nug() 0 + 1100⋅Exp( 11400)Pozimi najve~ sonca dobijo vi{je le`e~i kraji, medtem ko je na obali in v ni`inah zaradi pogoste meglein nizke obla~nosti sonca pozimi bistveno manj (slika 11). Najmanj son~nih ur je pozimi v kotlinahv notranjosti Slovenije, podobno kot v jesenskih mesecih.4.4 PomladIz slike 12 lahko razberemo, da v pomladnih mesecih trajanje son~nega obsevanja v ni`jih predelihveliko hitreje pada z nadmorsko vi{ino kot v hribovitih predelih. Tako pomladi dobimo dve zna~ilniregiji (slika 13): ni`insko in hribovsko regijo. Kot posledica konvekcije se pojavi zelo strm gradient v trajanjuson~nega obsevanja v pasu z nadmorsko vi{ino od 700 do 800 m.Slika 12: Trajanje son~nega obsevanja v odvisnostiod nadmorske vi{ine za pomladne mesece (marec,april, maj).Slika 13: Pomladi glede na odvisnost trajanjason~nega obsevanja od nadmorske vi{ineSlovenijo razdelimo na dve zna~ilni regiji.V ni`inski regiji je gradient trajanja son~nega obsevanja zelo strm. Z regresijskim modelom, v kateremje edina statisti~no zna~ilna pojasnjevalna spremenljivka nadmorska vi{ina (NMV), lahkopojasnimo 50 % variabilnosti v trajanju son~nega obsevanja (TSO):NI@INSKA REGIJA TSO = 581−0, 138*NMV , R 2 =50%Ostanke regresijskega modela smo v prostor interpolirali z metodo kriginga, kjer smo z metodonavzkri`nega preverjanja izbrali sferi~ni model variograma in radij vplivne okolice 35 km:Var = 160⋅ Nug() 0 + 490⋅Sph( 32400)V hribovski regiji je regresijski model podoben, s tem, da z nadmorsko vi{ino pojasnimo kar 78 %variabilnosti trajanja son~nega obsevanja.HRIBOVSKA REGIJA TSO = 579 −0, 051*NMV , R 2 =78%69