GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Prostorska porazdelitev trajanja son~nega obsevanjaSlika 8: Karta povpre~nega trajanja son~nega obsevanja v jesenskih mesecih (september, oktober,november) za referen~no obdobje 1971–2000.interpolacijo niso bile primerne stohasti~ne metode, zato smo za prostorsko interpolacijo ostankov regresijepri primorski regiji in izpostavljenih legah ter za trajanje son~nega obsevanja pri kotlinah, uporabilimetodo prostorske interpolacije z ute`mi, ki so obratno sorazmerne z razdaljo med to~kami.Na prostorski porazdelitvi trajanja son~nega obsevanja je opaziti vpliv regionalizacije (slika 8). Vplivkotlinske lege je nekoliko {ir{i od regije kotlin, saj je prehod med kotlinsko in izpostavljeno lego zvezenzaradi variabilnosti v vi{ini inverzij in nizke obla~nosti. Podobno kot poleti je jeseni najve~ son~nihur na obali, najmanj pa po dolinah in kotlinah.4.3 Zima^e nari{emo odvisnost trajanja son~nega obsevanja od nadmorske vi{ine za zimske mesece (slika9), sta `e na prvi pogled opazni dve zna~ilni skupini, ki sta tudi prostorsko enotni: primorska regijaz majhnim porastom trajanja son~nega obsevanja z vi{ino in notranjost Slovenije, kjer trajanje son~negaobsevanja z vi{ino mo~no nara{~a, kar je posledica megle in nizke obla~nosti v ni`jih legah.Z regresijskim modelom, v katerem je edina statisti~no zna~ilna pojasnjevalna spremenljivka nadmorskavi{ina (NMV), v primorski regiji lahko pojasnimo kar 66 % variabilnosti v trajanju son~negaobsevanja (TSO):PRIMORSKA REGIJA TSO = 394 + 0, 036*NMV , R 2 =66%Ostanke regresijskega modela smo v prostor interpolirali z metodo kriginga, kjer smo z metodonavzkri`nega preverjanja izbrali linerani model variograma in radij vplivne okolice 40 km:Var = 40⋅ Nug() 0 + 620⋅Lin( 48600)67