GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Prostorska porazdelitev trajanja son~nega obsevanjaSlika 1: Postaje z meritvami trajanja son~nega sevanja na ozemlju Slovenije.relativna frekvenca (%)353025201510DMR (100 m)postaje z meritvami trajanjason~nega obsevanja50< 200200–400400–600600–800800–10001000–12001200–14001400–1600nadmorska vi{ina (m)1600–18001800–2000> 2000Slika 2: Porazdeltev terena Slovenije (DMR 100 m)in merilnih postaj s trajanjem son~nega sevanjapo nadmorski vi{ini.radiosonda`ne meritve Ljubljane nadomestili z radiosonda`nimi meritvami nad Udinami (Vidmom)in Zagrebom. Tudi te meritve so vsaj v grobem reprezentativne tudi za Slovenijo.Za regionalizacijo in prostorsko interpolacijo so zelo pomembne geografske spremenljivke. Geografskadol`ina in {irina, nadmorska vi{ina in druge geografske spremenljivke, ki dolo~ajo zna~ilnostimerilnega mesta, so bile zbrane iz metapodatkovne baze ARSO. Za ostalo obmo~je Slovenije smo geografskepodatke dobili ali izra~unali iz DMR z lo~ljivostjo 100 ali 25 m. Zunaj obmo~ja Slovenije smouporabili podatke GTOPO (Medmre`je 1 2004).63
Mojca Dolinar3 MetodeProstorsko porazdelitev trajanja son~nega obsevanja po sezonah smo izra~unali z objektivnimi metodamiprostorske interpolacije (Cressie 1993, Issaks in Srivastava 1989, Daley 1991). Razdelitev po sezonahsmo izbrali zaradi velike medsezonske spremenljivosti trajanja son~nega obsevanja, ki bi se na letni ravnipopolnoma zabrisala.Najprej smo meritve trajanja son~nega obsevanja na dnevni ravni korigirali na matemati~ini horizont.Na ta na~in smo meritve o~istili vseh vplivov orografskih, urbanih in vegetacijskih ovir, ter izoliralispremenljivost trajanja son~nega obsevanja le v okviru vremenskih vplivov.Za vsak letni ~as smo naredili regionalizacijo na podlagi povpre~nih vrednosti trajanja son~negaobsevanja v sezoni, geografskih spremenljivk in vertikalnih profilov temperature in vlage. Z modeliranjemv GIS (Hrvatin in Perko 2002) smo izolirali kotline, doline in ve~je ravnine na podlagi DMR(z lo~ljivostjo 100 in 25 m). Njihove meje smo dolo~ili iz vertikalnih profilov vlage in temperature tervertikalnega gradienta v trajanju son~nega obsevanja.Model prostorske interpolacije smo razvili za vsako regijo in letni ~as posebej. Vsak model je bilpravzaprav kombinacija enostavnej{ih deterministi~nih in stohasti~nih metod za interpolacijo: multivariatnegaregresijskega modela, kriginga in enostavnih matemati~nih modelov. V primerih, ko smoimeli v dolo~eni regiji zelo majhno {tevilo merilnih to~k, za prostorsko interpolacijo nismo mogli uporabitistohasti~nih metod (kot so metode kriginga), zato smo jih nadomestili z deterministi~no metodoprostorske interpolacije z ute`mi, ki so obratno sorazmerne z razdaljo med to~kami.Pojasnjevalne spremenljivke za deterministi~ni del interpolacijskega modela smo izbrali z multivariatnoregresijsko analizo. V ve~ini primerov smo velik dele` prostorske spremenljivosti v trajanjuson~nega obsevanja lahko pojasnili z nadmorsko vi{ino, v nekaterih primerih sta statisti~no zna~iloizbolj{ali linearni model tudi geografska dol`ina in {irina. Vpliv ostalih orografskih oblik (konkavnostin konveksnost) smo izlo~ili `e z regionalizacijo. Za vrednotenje interpolacijskih modelov in rezultatovprostorske interpolacije smo uporabili metodo navzkri`nega preverjanja (Cressie 1993, in Srivastava 1989).Bolj podroben opis geostatisti~nih metod in metod vrednotenja rezultatov je opisan v Isacs in Srivastava(1989), Cressie (1993) in drugi geostatisti~ni literaturi.Na mejah med regijami smo morali zagotoviti zveznost prostorske porazdelitve trajanja son~negaobsevanja. To smo dosegli v dveh korakih. Pri prostorski interpolaciji trajanja son~nega obsevanjav dolo~eni regiji smo upo{tevali tudi obmejne podatke iz drugih regij. Pri leplenju rezultatov posameznihregij v prostorsko porazdelitev za celo Slovenijo smo na mejah med regijami dolo~ili prehodno cono,kjer smo trajanje son~nega obsevanja dolo~ili kot linearno kombinacijo obeh regij z ute`mi, ki so padalez razdaljo od meje med regijama. Vrednosti trajanja son~nega obsevanja smo v prvem koraku ra~unaliv mre`o z lo~ljivostjo 100 m z namenom, da bi zajeli veliko prostorsko spremenljivost geografskih spremenljivk.V zadnjem koraku smo vrednosti povpre~ili v mre`o z lo~ljivostjo 1 km, ki je najve~ja mo`nalo~ljivost glede na gostoto merilnih to~k, njihovo reprezentativnost in napako prostorske interpolacije.4 RezultatiRezultati prostorske interpolacije trajanja son~nega obsevanja so predstavljeni po letnih ~asih. Zavsak letni ~as je prikazana regionalizacija, po regijah so nato opisani interpolacijski modeli. Konvencijazapisa variogramov je povzeta po Cressieju (1993).4.1 PoletjeKot je razlo~iti iz slike 3, je poleti odvisnost trajanja son~nega obsevanja od nadmorske vi{ine enotnapo vsej dr`avi. Zaradi pogostej{e konvekcije ob orografskih pregradah se trajanje son~nega obsevanja64
- Page 15 and 16: Klemen Zak{ek1 UvodV svojih za~etki
- Page 17 and 18: Klemen Zak{ekprimeru lahko gledamo
- Page 19 and 20: Klemen Zak{ekSlika 4: Meritve senzo
- Page 21 and 22: Klemen Zak{ekSlika 6: ^as izpostavl
- Page 24 and 25: IZDELAVA ORTOPODOB IZ SATELITSKIH P
- Page 26 and 27: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 28 and 29: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 30 and 31: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 32 and 33: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 34 and 35: INTEGRIRANJE PODATKOV RELIEFA SLOVE
- Page 36 and 37: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 38 and 39: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 40 and 41: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 42: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 45 and 46: Mauro Hrvatin, Drago Perko1 UvodS p
- Page 47 and 48: Mauro Hrvatin, Drago Perko4 Uporaba
- Page 49 and 50: Mauro Hrvatin, Drago Perko1Ra~nahip
- Page 51 and 52: Mauro Hrvatin, Drago Perkoli, kolik
- Page 54 and 55: GEOINFORMACIJSKA ORODJA IN OBDELAVA
- Page 56 and 57: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 58 and 59: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 60 and 61: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 62 and 63: PROSTORSKA PORAZDELITEV TRAJANJASON
- Page 66 and 67: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 68 and 69: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 70 and 71: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 72: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 75 and 76: Marko Komac1 UvodPlazovi in ostali
- Page 77 and 78: Marko Komac3.3 Podatki o ~lovekovem
- Page 79 and 80: Marko Komaccelo od povr{ine razreda
- Page 81 and 82: Marko Komac5.4 Izpostavljenost cest
- Page 83 and 84: Marko KomacGalloway, J. 2001: Geolo
- Page 85 and 86: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 87 and 88: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 89 and 90: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 91 and 92: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 93 and 94: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 96 and 97: GEOINFORMACIJSKA PODPORA VODNI BILA
- Page 98 and 99: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 100 and 101: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 102 and 103: Geoinformacijska podpora vodni bila
- Page 104 and 105: ANALIZA ODVISNOSTI INDEKSA BAZNEGA
- Page 106 and 107: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 108 and 109: Preglednica 3: Povpre~ne vrednosti
- Page 110 and 111: Analiza odvisnosti indeksa baznega
- Page 112 and 113: Analiza odvisnosti indeksa baznega
Prostorska porazdelitev trajanja son~nega obsevanjaSlika 1: Postaje z meritvami trajanja son~nega sevanja na ozemlju Slovenije.relativna frekvenca (%)353025201510DMR (100 m)postaje z meritvami trajanjason~nega obsevanja50< 200200–400400–600600–800800–10001000–12001200–14001400–1600nadmorska vi{ina (m)1600–18001800–2000> 2000Slika 2: Porazdeltev terena Slovenije (DMR 100 m)in merilnih postaj s trajanjem son~nega sevanjapo nadmorski vi{ini.radiosonda`ne meritve Ljubljane nadomestili z radiosonda`nimi meritvami nad Udinami (Vidmom)in Zagrebom. Tudi te meritve so vsaj v grobem reprezentativne tudi za Slovenijo.Za regionalizacijo in prostorsko interpolacijo so zelo pomembne geografske spremenljivke. Geografskadol`ina in {irina, nadmorska vi{ina in druge geografske spremenljivke, ki dolo~ajo zna~ilnostimerilnega mesta, so bile zbrane iz metapodatkovne baze ARSO. Za ostalo obmo~je Slovenije smo geografskepodatke dobili ali izra~unali iz DMR z lo~ljivostjo 100 ali 25 m. Zunaj obmo~ja Slovenije smouporabili podatke GTOPO (Medmre`je 1 2004).63
Change language