GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Mojca Dolinar1 UvodEnergija son~nega obsevanja je eden pomembnej{ih obnovljivih virov energije v Sloveniji, zato jepovpra{evanje po nadrobni klimatologiji son~nega sevanja vedno ve~je (Medved et al. 2001). Trajanjeson~nega obsevanja se meri `e vrsto let, saj je merjenje s pomo~jo okrogle le~e dokaj enostavno. Zaradipomanjkanja meritev energije son~nega obsevanja si s trajanjem lahko pomagamo pri oceni energijeson~nega sevanja. Za referen~no obdobje 1971–2000 smo imeli na voljo 43 lokacij z meritvami trajanjason~nega obsevanja (Ovsenik-Jegli~ 2004), medtem ko smo imeli za isto obdobje na voljo le enolokacijo s kontinuiranimi meritvami energije son~nega sevanja. To je bil glavni razlog, da smo se odlo-~ili za izra~un prostorske porazdelitve trajanja son~nega obsevanja na matemati~ni horizont. Na ta na~inso predstavljene le klimatolo{ke zna~ilnosti trajanja son~nega obsevanja (neodvisno od geografskih indrugih ovir) in te sezonske karte lahko slu`ijo kot vhod v razli~ne modela za oceno energije son~negaobsevanja.Trajanje son~nega obsevanja je mo~no odvisno od nadmorske vi{ine, vendar se ta odvisnost iz mesecav mesec mo~no spreminja (Ho~evar et al. 1982). Zaradi pogoste megle in nizke obla~nosti v dolinah,kotlinah in ve~jih ravninah, imamo v zimskih in jesenskih mesecih ve~ son~nih ur v vi{jih legah. Nasprotnopa je v pomladanskih in poletnih mesecih ve~ sonca nad ve~jimi ravninami, saj se v tem deluleta najpogosteje formirajo konvektivni oblaki v hribih in njihovi bli`ini. Zaradi tolik{ne razlike odvisnostitrajanja son~nega obsevanja od nadmorske vi{ine smo prostorsko porazdelitev ra~unali lo~eno poletnih ~asih. Za vsak letni ~as smo Slovenijo razdelili na regije z zna~ilnim interpolacijskim modelom.Geografski informacijski sistemi so hitro razvijajo~e in mo~no orodje, ki imajo vedno ve~ji pomenv okoljskih znanostih, tudi v klimatologiji (Dobesch et al. 2001). V predstavljeni {tudiji so bile funkcionalnostiGIS uporabljene za zelo {irok spekter nalog: ra~unanje izpeljanih geografskih spremenljivk,regionalizacijo, razvoj in izvajanje interpolacijskih modelov, spajanje rezultatov prostorske interpolacijepo regijah in kon~no tudi za vizualizacijo kon~nih rezultatov in njihovo kartiranje.2 PodatkiPri ra~unanju prostorske porazdelitve trajanja son~nega obsevanja smo uporabili dva osnovna tipapodatkov:• Klimatolo{ke podatke• Geografske podatkeV referen~nem obdobju 1971–2000 je bilo trajanje son~nega obsevanja kontinuirano merjeno na19 merilnih to~kah po Sloveniji. Poleg teh, smo imeli na voljo {e podatke iz 24 merilnih to~k z vsaj 5 letneprekinjenih meritev v tem istem obdobju. Manjkajo~e podatke na teh postajah smo interpolirali nadnevni ravni. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili meritve energije globalnega in direktnegason~nega obsevanja, ~e so bile te na voljo. Sicer smo za ~asovno-prostorsko interpolacijo kot pojasnjevalnispremenljivki uporabili trajanje son~nega obsevanja in obla~nost iz najbli`jih meteorolo{kih postaj.Prostorska porazdelitev 43 merilnih mest na teritoriju Slovenije je prikazana na sliki 1. Porazdelitevpostaj z meritvami trajanja son~nega obsevanja, ki jih upravlja Agencija RS za okolje (ARSO) glede nanadmorsko vi{ino je skladna s porazdelitvijo terena Slovenije po nadmorski vi{ini (slika 2), z najvi{jomerilno postajo na Kredarici (2514 m).Vi{ino baze konvektivnih oblakov v poletnih in pomladnih mesecih in vi{ino jezer hladnega zrakav jesenskih in zimskih mesecih smo dolo~ili s pomo~jo vertikalnih profilov temperature in vlage,ki jih izmerimo z radiosonda`nimi meritvami. Take meritve izvaja ARSO nad Ljubljano, vsako jutroob 7. uri po son~nem ~asu. Meritve so reprezentativne za Ljubljansko kotlino in vse ve~je kotline v Sloveniji.Glede na merilo, ki smo ga pri prostorski interpolaciji zajeli, lahko te meritve vzamemo zareprezentativne za vse kotlinske oblike, ki smo jih v analizi zajeli. V primeru manjkajo~ih meritev smo62