GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Hipsografska analiza pore~ij z digitalnim modelom vi{inNajmanj pore~ij ima konveksno hipsometri~no krivuljo s hipsometri~nim integralom nad 0,6. Takapore~ja so zna~ilna za planote. V Sloveniji je sicer veliko planot, vendar je ve~ina kra{kih, torej brezpovr{inskih vodotokov.Za prikaz smo za vsak tip hipsografskih krivulj izbrali dve zna~ilni pore~ji v Sloveniji:• pore~ji Ra~ne in Reke kot primera pore~ij s konkavno hipsometri~no krivuljo,• pore~ji Lobnice in Vuda kot primera pore~ij s konveksno hipsometri~no krivuljo,• pore~ji Kanomljice in Ljubnice kot primera pore~ij s premo~rtno hipsometri~no krivuljo in• pore~ji Dav~e in Lahomnice kot primera pore~ij s konkavno-konveksno hipsometri~no krivuljo.6 Primeri pore~ij v SlovenijiPore~je Ra~ne meri 42,9 km 2 . Le`i ve~inoma v ju`nem delu Kr{kega gri~evja, deloma pa sega tudina Kr{ko polje. Najvi{je se vzpne 528 m visoko, kolikor meri vzpetina med Malo in Veliko Hubajnico,najni`ja to~ka (148 m) je na soto~ju Ra~ne s Krko v bli`ini Hrva{kega Broda. Kamninsko podlago povirjasestavlja predvsem triasni dolomit, spodnji del pore~ja pa prekrivajo pliokvartarne gline in ilovice,med katerimi so ponekod prodniki in kosi ro`enca (slika 4).Pore~je Reke meri 36,1km 2 in obsega skoraj celotna Gori{ka brda. Najvi{je se vzpne na Koradi (812m),najni`ja to~ka (68 m) je na soto~ju Reke z Idrijo v bli`ini naselja Venco/Jenkovo v sosednji Italiji. Kamninskopodlago sestavlja eocenski fli{ s krajevnimi vlo`ki apnen~evih bre~. Spodnji tok Reke spremljaprecej {iroka obre~na ravnica (slika 5).Pore~je Lobnice meri 43,1 km 2 in le`i na severni strani Pohorja. Najvi{je se vzpne na Velikem vrhu(1344 m) v bli`ini ^rnega jezera, najni`ja to~ka (269 m) je na soto~ju Lobnice z Dravo pri Ru{ah. Kamninskopodlago povirja sestavlja granodiorit, v spodnjem delu pore~ja pa prevladuje muskovitno-biotitnignajs, ki ga ponekod prekinjajo le~e eklogita in amfibolita. Tik pred soto~jem pre~ka Lobnica {e paskloritno-amfibolovega skrilavca (slika 6).Pore~je Vuda (Prevalov graben) meri 7,6 km 2 in le`i v zahodnem delu Kozjaka. Najvi{je se vzpne naju`nem pobo~ju hriba Haderniggkogel/Gabernik (1184 m) v sosednji Avstriji, najni`ja to~ka (400 m)je na soto~ju Vuda z Mu~ko Bistrico. Pore~je je v skoraj v celoti zgrajeno iz metamorfnih kamnin. V povirjuje najve~ kloritno-amfibolovega skrilavca ter amfibolita in diabaza, spodnji del pore~ja pa gradijoblestnik, gnajs in filit z vklju~ki marmorja in kremenovega metaporfirja (slika 7).Pore~je Kanomljice meri 45,4 km 2 in le`i v osrednjem delu Idrijskega hribovja. Najvi{je se vzpnes hribom Maslinca (1163 m) na robu Vojskarske planote, najni`ja to~ka (300 m) je na soto~ju Kanomljicez Idrijco v Spodnji Idriji. Med kamninsko sestavo pore~ja prevladuje triasni dolomit, ki ponekodprehaja v plasti laporja in apnenca. Ostale kamnine (permokarbonski klastiti, dachsteinski apnenec,kredni skrilavi glinovec) gradijo le manj{a obmo~ja (slika 8).Pore~je Ljubnice meri 42,3km 2 . Le`i v vzhodnem delu Kamni{ko-Savinjskih Alp. Najvi{jo to~ko dose`ena Komnu (1684m), najni`ja to~ka (408m) je na soto~ju Ljubnice in Savinje v Ljubnem ob Savinji. V kamninskisestavi pore~ja prevladujeta oligocenska andezitni tuf in tufit z le~ami vulkanskih bre~. Najvi{jivrhovi (Komen, Veliki Travnik in Smrekovec), po katerih poteka razvodnica, so zgrajeni iz andezita (slika 9).Pore~je Dav~e meri 32,3 km 2 in le`i v [kofjelo{kem hribovju. Najvi{je se vzpne na Poreznu (1630 m),najni`ja to~ka (504 m) je na soto~ju Dav~e s Sel{ko Soro v bli`ini Zalega Loga. Kamninska podlaga jeizredno pestra in sestavljena iz triasnih psevdoziljskih plasti (skrilavi glinovec v menjavi s pe{~enjakom,drobo in tufom), pe{~enjaka, dolomita in apnenca. Povirna pobo~ja Porezna so zgrajena iz jurskegain krednega apnenca, laporja, dolomita, glinovcev in pe{~enjakov (slika 10).Pore~je Lahomnice meri 35,0 km 2 . in le`i v vzhodnem delu Posavskega hribovja. Najvi{je se vzpne naTolstem vrhu (834m), najni`ja to~ka (216m) je na soto~ju Lahomnice s Savinjo v Marija Gradcu. Kamninskopodlago ju`nega dela pore~ja sestavljajo miocenski lapor, pesek, pe{~enjak in litotamnijski apnenec, v severnemdelu pore~ja pa je najve~ permokarbonskih klasti~nih kamnin ter diabaza in keratofirja (slika 11).47