GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Integriranje podatkov reliefa SlovenijeSlika 5: Zna~ilne ~rte, pridobljene kot »stranski«produkt pri interpolaciji plastnic.• lastnik podatkov mora sodelovati z izvajalci in hkrati dobro poznati metodologijo in naravo dela,• povezati se je treba z drugimi upravljalci prostorskih podatkov in vklju~evati njihove podatke, npr.z gradbeniki,• upo{tevati je treba pravila, ki se ti~ejo definicije DMR-ja – npr. mostovi in drugi grajeni objekti nesmejo biti del modela reliefa (Podobnikar 2001),• viri morajo biti neodvisni od predhodno uporabljenih podatkov pri izdelavi DMR-ja Slovenije, morebitnaodvisnost mora biti podrobno opisana v metapodatkih,• na splo{no mora biti postopek pridobivanja novih podatkov nadzorovan in transparenten, vseskozimora potekati celovita kontrola kakovosti.^e navedenih osnovnih napotkov ne bomo upo{tevali, se kakovost novega DMR-ja ne bo bistvenoizbolj{ala, poleg tega se bo podra`il postopek vzdr`evanja. Hkrati ne bomo mogli u`ivati sadovpomembnega stranskega produkta izdelave DMR-ja Slovenije, izbolj{anih virov podatkov za izdelavomodela reliefa. Izku{nje od za~etka izdelave DMR-ja Slovenije v za~etku sedemdesetih let prej{njegastoletja ka`ejo, da se pri nacionalnem DMR-ju do sedaj ni sistemati~no dr`alo zastavljenih ciljev. Upamoin `elimo si, da bo opisana metodologija po prvih vzpodbudnih rezultatih tokrat za`ivela (slika 4).Razmisliti moramo tudi o izdelavi zbirke podatkov o reliefu. Izhodi{~a so pripravljena: kot »stranskiprodukt« pri izdelavi DMR-ja smo namre~ pridobili zbirko podatkov zna~ilnih ~rt in to~k, ki jihlahko ob ustrezni dodelavi vklju~imo v celovitej{i DMR Slovenije. Gre za ~rte grebenov in dolin ter zato~ke vrhov in vrta~. Zraven spadajo tudi izpopolnjeni sloji plastnic razli~nih (kartografskih) meril indrugi ovrednoteni podatki o reliefu (Podobnikar 2001, 2002b, slika 5). Te sloje je smiselno vzdr`evativ povezavi z modelom reliefa. Zbirka podatkov o reliefu bi morala omogo~ati tudi vpogled v arhivmodelov reliefa. Pri izgradnji modela reliefa Slovenije ne gre samo za izbolj{evanje kakovosti, ampaktudi za bele`enje spreminjanja povr{ja (Podobnikar 2001).Po letu 2008 bomo pre{li na nov dr`avni koordinatni sistem, ki temelji na ESRS (European SpatialReference System) in ki bo poenotil geokodiranje prostorskih podatkov med posameznimi dr`avamiv Evropi. Ob pretvorbi podatkov DMR-ja Slovenije v nov koordinatni sistem se bo skladno z natan~nostjoizvedene transformacije tudi delno poslab{ala kakovost obstoje~ih podatkov o reliefu. Po drugistani pa bo s prehodom na nov koordinatni sistem omogo~ena la`ja in kakovostnej{a integracija DMR-jaSlovenije z modeli reliefa sosednjih dr`av. To pa odpira nove mo`nosti za nadgradnjo in vzdr`evanjepodatkov z drugimi viri podatkov ter pove~uje uporabnost podatkov. Nenazadnje se pomembnostiintegracije podatkov o reliefu zaveda tudi Evropska komisija, ki uvr{~a te podatke prav v sklop najpomembnej{ihgeoinformacijskih slojev v Evropi. Glede na novi predlog direktive INSPIRE (INfrastructurefor SPatial InfoRmation in Europe) bo morala vsaka dr`ava ~lanica Evropske unije voditi kakovostnemodele reliefa. Evropska komisija je dala s tem jasen znak, da se zaveda, da strokovne in kasneje poli-39