GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Integriranje podatkov reliefa Slovenijezadovoljni, kasnej{i podatki so prav tako ohranjali visoko horizontalno natan~nost, pri vi{inskih podatkihpa so se pojavljale posamezne grobe napake. Na splo{no so bili podatki, na katere smo se lahkonajbolj zanesli, skenogrami DTK 25 in kataster stavb. Ve~ja in bolj predvidljiva kakovost podatkov biprojekt izdelave DMR-ja Slovenije izrazito poenostavila in pocenila.Najve~ja prednost novega DMR-ja Slovenije je odprtost v smislu mo`ne u~inkovite nadgradnje z novimiviri podatkov. Pri tem lahko z razmeroma nizkimi stro{ki dose`emo {e ve~jo kakovost modela.Pripravljena metodologija je zasnovana tako, da podpira tako lokalno – selektivno vzdr`evanje modelareliefa kot tudi vzdr`evanje podatkov modela reliefa za celotno obmo~je Slovenije hkrati. Omogo~atudi dolo~itev obmo~ij z manj kakovostnim DMR-jem, ~emur lahko prilagodimo zajem podatkov zaizbolj{avo modela.4 Smernice za nadaljnjo integracijo podatkovPomemben povod za izdelavo novega DMR-ja Slovenije so bili uporabniki, ki so zahtevali ve~jokakovost prostorskih podatkov. Vendar se pri tem z ekonomskega vidika poraja problem visoke cenein dolgotrajnosti zajema takih podatkov. V zadnjih letih so se tehnologije na podro~ju zajema podatkovo reliefu izrazito izbolj{ale in pocenile, tako da lahko kmalu tudi na obmo~ju Slovenije pri~akujemovse ve~ natan~nej{ih in podrobnej{ih podatkov o reliefu. Omeniti velja razvoj tehnologije laserskegaskeniranja, ki omogo~a zajem podatkov povr{ja z natan~nostjo nekaj 10 cm ali manj. S takimi podatkibi `e dosegli nekak{no razumno mejo kakovosti DMR-ja, saj se npr. na njih `e vidi razlika v vi{inahin teksturi med sve`e preorano njivo ter opu{~eno in spremenjeno v travnik. S takimi natan~nimi podatkibi omogo~ili zelo ob~utljive simulacije poplav ali identifikacijo vrta~ na krasu, ki jih je te`ko natan~noizmeriti s tradicionalnimi fotogrametri~nimi metodami.Metodologija vzdr`evanja DMR-ja Slovenije sloni na natan~nih metapodatkih o kakovosti posameznihmodelov reliefa, ki nastopajo kot vir za izdelavo DMR-ja Slovenije (Podobnikar 2005). Gledena to védenje se lahko odlo~amo med vklju~itvijo novih podatkov, ki jih sproti pridobivamo in so narazpolago, ter med novim, na~rtnim in selektivnim zajemom podatkov na obmo~jih, kjer je DMR slab-{i od zahtevane kakovosti. Vsekakor moramo vse nove vire pred uporabo celovito ovrednotiti in jihpo potrebi popraviti. Pomemben produkt izdelave DMR-ja so metapodatki o natan~nosti modela reliefa,ki povedo, kateri deli modela reliefa so slab{e kakovosti (slika 3) ali pa so slabo ovrednoteni (ker nibilo dovolj kontrolnih podatkov) ter metapodatki obmo~ij, kjer se potencialno hitro spreminjazemeljsko povr{je, kot so kamnolomi in gramoznice, smeti{~a, obmo~ja gradnje avtocest ipd. Ti metapodatkiso odli~no izhodi{~e za selektivno vzdr`evanje modela reliefa Slovenije.Pri vklju~evanju novih podatkov moramo biti {e posebej pazljivi, saj je treba pri vsaki obnovi DMR-japoleg ute`nega se{tevanja slojev upo{tevati tudi geomorfolo{ke popravke (npr. potek rek ali cest).Slika 3: Natan~nost DMR-ja Slovenije koteden izmed slojev pri ute`nem se{tevanjus podatki o reliefu, ki bodo zajeti v prihodnje(Podobnikar 2006b).37
Toma` Podobnikar, Jurij MlinarPomembna prednost vzdr`evanja pri uporabi razvite celovite metodologije ovrednotenja kakovosti je, daodpade drago zajemanje morebitnih kontrolnih to~k. Ob uporabi veliko neodvisnih predhodno testiranihpodatkov o reliefu in pridobitvijo parametrov o kakovosti so `e ti najbolj{e izhodi{~e in zagotoviloza kakovost DMR-ja Slovenije.Izdelava DMR-ja po opisani metodologiji temelji izrazito na predhodnih parametrih in znanju, pridobljenihv predhodnih fazah izdelave modela. Glede na dosedanje izku{nje pri izdelavi DMR-ja Slovenije`elimo izpostaviti nekaj pomembnih napotkov pri vklju~evanju novih virov podatkov v model:• metapodatki virov morajo biti to~ni in natan~ni, znan mora biti izvor, vsebovati morajo dodatne parametre,pomembne za izdelavo DMR-ja Slovenije glede na razvito tehnologijo (kar je najmanj, parametrikakovosti po standardu ISO morajo biti zanesljivi),Slika 4: Napredna metoda vizualizacije DMR-ja, ki omogo~a podroben vpogled v kakovost sloja inhkrati plasti~en prikaz reliefa (kombinacija analiti~nega sen~enja, izpostavljanja robov, bipolarnegadiferenciranja in hipsometrije) za obmo~je Ljubljane in Mosta na So~i (Podobnikar 2006a).38
- Page 1: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMIV S
- Page 6 and 7: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKISISTEMI V S
- Page 8 and 9: VSEBINAUvodnik ....................
- Page 10 and 11: GIS v Sloveniji 2005-2006, 9-11, Lj
- Page 12: Uvodnikaplikacije geografskih infor
- Page 15 and 16: Klemen Zak{ek1 UvodV svojih za~etki
- Page 17 and 18: Klemen Zak{ekprimeru lahko gledamo
- Page 19 and 20: Klemen Zak{ekSlika 4: Meritve senzo
- Page 21 and 22: Klemen Zak{ekSlika 6: ^as izpostavl
- Page 24 and 25: IZDELAVA ORTOPODOB IZ SATELITSKIH P
- Page 26 and 27: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 28 and 29: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 30 and 31: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 32 and 33: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 34 and 35: INTEGRIRANJE PODATKOV RELIEFA SLOVE
- Page 36 and 37: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 40 and 41: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 42: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 45 and 46: Mauro Hrvatin, Drago Perko1 UvodS p
- Page 47 and 48: Mauro Hrvatin, Drago Perko4 Uporaba
- Page 49 and 50: Mauro Hrvatin, Drago Perko1Ra~nahip
- Page 51 and 52: Mauro Hrvatin, Drago Perkoli, kolik
- Page 54 and 55: GEOINFORMACIJSKA ORODJA IN OBDELAVA
- Page 56 and 57: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 58 and 59: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 60 and 61: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 62 and 63: PROSTORSKA PORAZDELITEV TRAJANJASON
- Page 64 and 65: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 66 and 67: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 68 and 69: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 70 and 71: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 72: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 75 and 76: Marko Komac1 UvodPlazovi in ostali
- Page 77 and 78: Marko Komac3.3 Podatki o ~lovekovem
- Page 79 and 80: Marko Komaccelo od povr{ine razreda
- Page 81 and 82: Marko Komac5.4 Izpostavljenost cest
- Page 83 and 84: Marko KomacGalloway, J. 2001: Geolo
- Page 85 and 86: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
- Page 87 and 88: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
Toma` Podobnikar, Jurij MlinarPomembna prednost vzdr`evanja pri uporabi razvite celovite metodologije ovrednotenja kakovosti je, daodpade drago zajemanje morebitnih kontrolnih to~k. Ob uporabi veliko neodvisnih predhodno testiranihpodatkov o reliefu in pridobitvijo parametrov o kakovosti so `e ti najbolj{e izhodi{~e in zagotoviloza kakovost DMR-ja Slovenije.Izdelava DMR-ja po opisani metodologiji temelji izrazito na predhodnih parametrih in znanju, pridobljenihv predhodnih fazah izdelave modela. Glede na dosedanje izku{nje pri izdelavi DMR-ja Slovenije`elimo izpostaviti nekaj pomembnih napotkov pri vklju~evanju novih virov podatkov v model:• metapodatki virov morajo biti to~ni in natan~ni, znan mora biti izvor, vsebovati morajo dodatne parametre,pomembne za izdelavo DMR-ja Slovenije glede na razvito tehnologijo (kar je najmanj, parametrikakovosti po standardu ISO morajo biti zanesljivi),Slika 4: Napredna metoda vizualizacije DMR-ja, ki omogo~a podroben vpogled v kakovost sloja inhkrati plasti~en prikaz reliefa (kombinacija analiti~nega sen~enja, izpostavljanja robov, bipolarnegadiferenciranja in hipsometrije) za obmo~je Ljubljane in Mosta na So~i (Podobnikar 2006a).38
Change language