GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Toma` Podobnikar, Jurij Mlinarletoma 2003 in 2005 izdelan za Slovenijo in {ir{o okolico {e natan~nej{i in bolj izpopolnjen DMR Slovenije(slika 2). DMR Slovenije je sistem, ki obsega podatke digitalnih modelov vi{in z lo~ljivostjo 12,5 m,25 m in 100 m, njegove bistvene zna~ilnosti pa so:• model je zaradi vklju~itve razli~nih virov nekak{en kola`, kar pomeni, da se njegove lastnosti spreminjajoglede na kakovost (in koli~ino) uporabljenih virov na dolo~enem obmo~ju,• ocenjena natan~nost modela je 3,2 m za obmo~je vse Slovenije, in sicer 1,1 m za ravnine, 2,3 m za gri-~evja, 3,8 m za hribovja in 7,0 m za gorovja pri lo~ljivosti 12,5 m,• za vsako to~ko modela je znana potencialna natan~nost ter dele` vsakega uporabljenega vira,• model pokriva tudi okolico Slovenije s skupno povr{ino 55.087,5 km 2 , kar je 2,7-kratna velikost dr`ave,• uporabljeni so bili obstoje~i podatki brez zamudnega in dragega zajema,• rezultati kontrole kakovosti so pregledni, pri ~emer so vizualne in druge geomorfolo{ke kontrole kakovostienakovredne statisti~nim,• skupaj s kontrolo kakovosti so bile odpravljene grobe in sistemati~ne napake vseh uporabljenih virov,• metodologija izdelave omogo~a vzdr`evanje modela z novimi viri podatkov glede na natan~no ovrednotenizdelan model z znanimi spremembami povr{ja v preteklosti,• podatki DMV-ja 12,5 so primerni za lokalne analize na obmo~jih, kjer je kakovost ve~ja, npr. na obmo~juLjubljane, DMV-ja 25 za analize na ravni regij in zahtevnej{e analize na ravni celotne dr`ave terDMV-ja 100 za analize na ravni celotne Slovenije,• poleg omenjenih DMV-jev obsega DMR Slovenije {e plastnice z ekvidistanco 10 m, skelet z zna~ilnimi~rtami in to~kami ter sloje o kakovosti.Metodologija izdelave DMR-ja Slovenije je omogo~ila izbolj{anje in ovrednotenje vseh virov, uporabljenihpri izdelavi. Identificirali in ozna~ili smo napake polo`ajev ali vi{in geodetskih in drugihraztresenih to~k. Odpravili smo okoli 7000 napak plastnic merila 1 : 25.000, nastalih pri digitalizacijiin ve~ kot 200 napak, prisotnih `e na obstoje~ih kartah. Digitalne plastnice smo topolo{ko povezali gledena iste atribute vi{in in med posameznimi listi v enoten sloj. Prekinili smo jih na obmo~jih kamnolomovin nekaterih drugih ve~jih posegov v prostor. Obmo~ja stoje~ih voda so a`urirana, dodani so atributivi{in. Zajeli smo podatke obmo~ij kamnolomov. Najve~ ~asa je vzela prav predobdelava, torej vrednotenjein plemenitenje posameznih virov za izdelavo DMR.Vsekakor smo posredno pripomogli, da so podatki Geodetske uprave bolj pregledni, la`je dostopni,zapisani v primernej{ih formatih kot prej ter da so splo{no dostopni metapodatki pravilnej{i. Posebejvelja omeniti uporabnost podatkov DMR 25. Po opravljenih analizah kakovosti se je pokazalo, da viriza izdelavo niso bili navedeni. Zaradi na{ega nepoznavanja virov je bilo pri modeliranju DMR-ja Slovenijete`ko verodostojno uporabiti podatke kot neodvisne. Pogosto se je dogajalo, da smo na istemobmo~ju modelirali DMR 25 in {e nek drugi sloj, ki pa sta bila pravzaprav istega izvora. Poleg tega jeDMR 25 relativno nehomogen, saj ga je izdelovalo ve~ izvajalcev, vseeno pa se je z leti kakovost izbolj-{evala. Nekoliko druga~ne izku{nje smo imeli z zbirko DTK 5, kjer smo bili s poskusnimi podatki izjemnoSlika 2: Karta povr{ja Slovenije v merilu1 : 250.000, izdelana iz DMR-ja Slovenije(Podobnikar 2006c).36