GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Integriranje podatkov reliefa SlovenijeSlika 1: Ute`no se{tevanje virov z geomorfolo{kimi popravki. V 1. koraku upo{tevamo ute`i u iin u j,izra~unane glede na predhodno ovrednoteno kakovost posameznega sloja. Z ute`nim se{tevanjemslojev i in j izra~unamo sloj i + j. V 2. koraku poenostavimo sloje i, j in i + j tako, da izra~unamoploskve trendov i', j' in i' + j'. Izra~unamo razliko Δj med geomorfolo{ko bolj{im slojem j in njegovimtrendom j'. Dobljeno razliko Δj pri{tejemo ploskvi trenda i' + j' in dobimo geomorfolo{ko popravljenute`én sloj DMR.3 Izdelava DMR-jaLeta 2002 je bil na podlagi zastavljene metodologije za osrednji del Slovenije izdelan prototipni DMRs celi~no mre`o lo~ljivosti 20 m (Podobnikar et al. 2001). Za izdelavo tega modela so bili uporabljenivsi primerni obstoje~i podatki, tudi taki, ki bi jih na prvi pogled najraje zavrgli. V izdelavo prototipnegaDMR-ja je bilo po izvedeni kontroli virov vklju~enih ve~ kot 25 razli~nih virov podatkov, zajetihod leta 1947 dalje. Med njimi gre tudi za dvodimenzionalne podatke, ki so pripomogli predvsem k geomorfolo{kimizbolj{avam DMR-ja kot so podatki cest, `eleznic in vodotokov. Na podlagi teh izku{enjje bil na In{titutu za antropolo{ke in prostorske {tudije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU med35
Toma` Podobnikar, Jurij Mlinarletoma 2003 in 2005 izdelan za Slovenijo in {ir{o okolico {e natan~nej{i in bolj izpopolnjen DMR Slovenije(slika 2). DMR Slovenije je sistem, ki obsega podatke digitalnih modelov vi{in z lo~ljivostjo 12,5 m,25 m in 100 m, njegove bistvene zna~ilnosti pa so:• model je zaradi vklju~itve razli~nih virov nekak{en kola`, kar pomeni, da se njegove lastnosti spreminjajoglede na kakovost (in koli~ino) uporabljenih virov na dolo~enem obmo~ju,• ocenjena natan~nost modela je 3,2 m za obmo~je vse Slovenije, in sicer 1,1 m za ravnine, 2,3 m za gri-~evja, 3,8 m za hribovja in 7,0 m za gorovja pri lo~ljivosti 12,5 m,• za vsako to~ko modela je znana potencialna natan~nost ter dele` vsakega uporabljenega vira,• model pokriva tudi okolico Slovenije s skupno povr{ino 55.087,5 km 2 , kar je 2,7-kratna velikost dr`ave,• uporabljeni so bili obstoje~i podatki brez zamudnega in dragega zajema,• rezultati kontrole kakovosti so pregledni, pri ~emer so vizualne in druge geomorfolo{ke kontrole kakovostienakovredne statisti~nim,• skupaj s kontrolo kakovosti so bile odpravljene grobe in sistemati~ne napake vseh uporabljenih virov,• metodologija izdelave omogo~a vzdr`evanje modela z novimi viri podatkov glede na natan~no ovrednotenizdelan model z znanimi spremembami povr{ja v preteklosti,• podatki DMV-ja 12,5 so primerni za lokalne analize na obmo~jih, kjer je kakovost ve~ja, npr. na obmo~juLjubljane, DMV-ja 25 za analize na ravni regij in zahtevnej{e analize na ravni celotne dr`ave terDMV-ja 100 za analize na ravni celotne Slovenije,• poleg omenjenih DMV-jev obsega DMR Slovenije {e plastnice z ekvidistanco 10 m, skelet z zna~ilnimi~rtami in to~kami ter sloje o kakovosti.Metodologija izdelave DMR-ja Slovenije je omogo~ila izbolj{anje in ovrednotenje vseh virov, uporabljenihpri izdelavi. Identificirali in ozna~ili smo napake polo`ajev ali vi{in geodetskih in drugihraztresenih to~k. Odpravili smo okoli 7000 napak plastnic merila 1 : 25.000, nastalih pri digitalizacijiin ve~ kot 200 napak, prisotnih `e na obstoje~ih kartah. Digitalne plastnice smo topolo{ko povezali gledena iste atribute vi{in in med posameznimi listi v enoten sloj. Prekinili smo jih na obmo~jih kamnolomovin nekaterih drugih ve~jih posegov v prostor. Obmo~ja stoje~ih voda so a`urirana, dodani so atributivi{in. Zajeli smo podatke obmo~ij kamnolomov. Najve~ ~asa je vzela prav predobdelava, torej vrednotenjein plemenitenje posameznih virov za izdelavo DMR.Vsekakor smo posredno pripomogli, da so podatki Geodetske uprave bolj pregledni, la`je dostopni,zapisani v primernej{ih formatih kot prej ter da so splo{no dostopni metapodatki pravilnej{i. Posebejvelja omeniti uporabnost podatkov DMR 25. Po opravljenih analizah kakovosti se je pokazalo, da viriza izdelavo niso bili navedeni. Zaradi na{ega nepoznavanja virov je bilo pri modeliranju DMR-ja Slovenijete`ko verodostojno uporabiti podatke kot neodvisne. Pogosto se je dogajalo, da smo na istemobmo~ju modelirali DMR 25 in {e nek drugi sloj, ki pa sta bila pravzaprav istega izvora. Poleg tega jeDMR 25 relativno nehomogen, saj ga je izdelovalo ve~ izvajalcev, vseeno pa se je z leti kakovost izbolj-{evala. Nekoliko druga~ne izku{nje smo imeli z zbirko DTK 5, kjer smo bili s poskusnimi podatki izjemnoSlika 2: Karta povr{ja Slovenije v merilu1 : 250.000, izdelana iz DMR-ja Slovenije(Podobnikar 2006c).36
- Page 1: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMIV S
- Page 6 and 7: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKISISTEMI V S
- Page 8 and 9: VSEBINAUvodnik ....................
- Page 10 and 11: GIS v Sloveniji 2005-2006, 9-11, Lj
- Page 12: Uvodnikaplikacije geografskih infor
- Page 15 and 16: Klemen Zak{ek1 UvodV svojih za~etki
- Page 17 and 18: Klemen Zak{ekprimeru lahko gledamo
- Page 19 and 20: Klemen Zak{ekSlika 4: Meritve senzo
- Page 21 and 22: Klemen Zak{ekSlika 6: ^as izpostavl
- Page 24 and 25: IZDELAVA ORTOPODOB IZ SATELITSKIH P
- Page 26 and 27: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 28 and 29: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 30 and 31: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 32 and 33: Izdelava ortopodob iz satelitskih p
- Page 34 and 35: INTEGRIRANJE PODATKOV RELIEFA SLOVE
- Page 38 and 39: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 40 and 41: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 42: Integriranje podatkov reliefa Slove
- Page 45 and 46: Mauro Hrvatin, Drago Perko1 UvodS p
- Page 47 and 48: Mauro Hrvatin, Drago Perko4 Uporaba
- Page 49 and 50: Mauro Hrvatin, Drago Perko1Ra~nahip
- Page 51 and 52: Mauro Hrvatin, Drago Perkoli, kolik
- Page 54 and 55: GEOINFORMACIJSKA ORODJA IN OBDELAVA
- Page 56 and 57: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 58 and 59: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 60 and 61: Geoinformacijska orodja in obdelava
- Page 62 and 63: PROSTORSKA PORAZDELITEV TRAJANJASON
- Page 64 and 65: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 66 and 67: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 68 and 69: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 70 and 71: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 72: Prostorska porazdelitev trajanja so
- Page 75 and 76: Marko Komac1 UvodPlazovi in ostali
- Page 77 and 78: Marko Komac3.3 Podatki o ~lovekovem
- Page 79 and 80: Marko Komaccelo od povr{ine razreda
- Page 81 and 82: Marko Komac5.4 Izpostavljenost cest
- Page 83 and 84: Marko KomacGalloway, J. 2001: Geolo
- Page 85 and 86: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Ale{ Sm
Integriranje podatkov reliefa SlovenijeSlika 1: Ute`no se{tevanje virov z geomorfolo{kimi popravki. V 1. koraku upo{tevamo ute`i u iin u j,izra~unane glede na predhodno ovrednoteno kakovost posameznega sloja. Z ute`nim se{tevanjemslojev i in j izra~unamo sloj i + j. V 2. koraku poenostavimo sloje i, j in i + j tako, da izra~unamoploskve trendov i', j' in i' + j'. Izra~unamo razliko Δj med geomorfolo{ko bolj{im slojem j in njegovimtrendom j'. Dobljeno razliko Δj pri{tejemo ploskvi trenda i' + j' in dobimo geomorfolo{ko popravljenute`én sloj DMR.3 Izdelava DMR-jaLeta 2002 je bil na podlagi zastavljene metodologije za osrednji del Slovenije izdelan prototipni DMRs celi~no mre`o lo~ljivosti 20 m (Podobnikar et al. 2001). Za izdelavo tega modela so bili uporabljenivsi primerni obstoje~i podatki, tudi taki, ki bi jih na prvi pogled najraje zavrgli. V izdelavo prototipnegaDMR-ja je bilo po izvedeni kontroli virov vklju~enih ve~ kot 25 razli~nih virov podatkov, zajetihod leta 1947 dalje. Med njimi gre tudi za dvodimenzionalne podatke, ki so pripomogli predvsem k geomorfolo{kimizbolj{avam DMR-ja kot so podatki cest, `eleznic in vodotokov. Na podlagi teh izku{enjje bil na In{titutu za antropolo{ke in prostorske {tudije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU med35