GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Toma` Podobnikar, Jurij Mlinar1 UvodDigitalni model reliefa (DMR) je bistven za u~inkovito prostorsko predstavitev in analize na zemeljskempovr{ju. Brez podatkov o reliefu ne bi bilo mogo~e zagotoviti uspe{nega upravljanja evidenc,pomembnih za dr`avo in dr`avljane. Geodetska uprava in druge institucije hranijo veliko kakovostnihpodatkov o reliefu, ki so bili zajeti v zadnjih desetletjih izklju~no za izvedbo dolo~enih nalog(Podobnikar 2001). Podatke so zajemale razli~ne institucije po razli~nih standardih. Taki podatki s~asomazastarajo, saj jih ve~inoma po zaklju~ku naloge ne vzdr`ujejo ve~. Poleg tega je ve~ina podatkovo reliefu geomorfolo{ko neobdelanih in so pravzaprav »surovina« za izdelavo DMR. Pri tem mislimopredvsem na obstoje~e podatke modelov vi{in v Sloveniji (t. i. DMR 25 ali DMR 100)Z izvedbo projekta izdelave DMR-ja Slovenije smo pripravili metodologijo, ki zajema celovit sistemza vzdr`evanje modela reliefa z novimi, kakovostnej{imi podatki o reliefu. Metodologija je zasnovanatako, da podpira tako lokalno vzdr`evanje modela reliefa na obmo~jih, ki pokrivajo le manj{i del Slovenije,kot tudi vzdr`evanje na celotnem obmo~ju Slovenije. Izdelano metodologijo za vzdr`evanje modelareliefa smo v preteklih letih temeljito preizkusili (Podobnikar 1999, 2001, 2002a, 2002b, 2005; Podobnikaretal. 2001). Po celoviti kontroli kakovosti virov smo iz obstoje~ih vi{inskih podatkov izdelali osnovnimodel reliefa. Model smo v nadaljnjih fazah skladno z metodologijo nadgrajevali z drugimi vi{inskimipodatki in ga tako izbolj{evali. Pri tem smo se v veliki meri naslanjali na analiti~ne sposobnosti geografskihinformacijskih sistemov. Rezultat projekta je tudi digitalni model vi{in z lo~ljivostjo 12,5m, ki pokrivaobmo~je Slovenije in njene okolice. Omenjeni model reliefa ni kon~ni rezultat, ampak le prvi rezultatintegracije podatkov o reliefu Slovenije, ki bo periodi~no vzdr`evan z vedno novimi viri.2 Metodologija za izdelavo DMR-jaV drugi polovici devetdesetih let prej{njega stoletja so nastale ob{irne zbirke prostorskih podatkov,ve~inoma razli~nih kakovosti, lo~ljivosti in merila. Precej zbirk vsebuje tudi informacije o nadmorskivi{ini ali oblikovanosti povr{ja in so potencialno uporabne za izdelavo DMR-ja. Te zbirke vsebujejolokalno bolj{e informacije o reliefu, kot je bil do nedavnega najbolj{i DMR za celotno dr`avo. Iz njihsmo za celotno dr`avo izdelali model, ki je precej bolj{i od obstoje~ih modelov, in to brez vsakr{neganovega zajemanja podatkov (Podobnikar 1999).Na `alost vsebuje ve~ina virov grobe ali celo sistemati~ne napake, metapodatki posameznih virov paso praviloma te`ko primerljivi. Problem izvedbe omenjene ideje med drugim predstavlja uveljavljeno pravilo,da pri integriranju ne smemo me{ati podatkov razli~ne kakovosti. Vseeno smo postavili hipotezo, daje mo`no s primerno obravnavo podatkov odpraviti grobe in sistemati~ne napake, izpostaviti najbolj{e lastnostiobstoje~ih virov in jih integrirati v model, ki bi bil v celoti bolj{i od posameznega vira (Podobnikar 2001).Izdelava DMR-ja je zasnovana na sve`ih idejah in pristopih, oplemenitena z izku{njami iz dobreprakse. Metodologija obsega {tiri, parcialno iterativne faze: pripravo za modeliranje, predobdelavo virov,obdelavo virov za izdelavo modela in kontrolo kakovosti. Postopek je pregleden, saj v vseh fazah izdelavepoteka vsestransko preverjanje kakovosti. Osnovna zamisel obdelave razli~nih virov podatkov temeljina ute`nem se{tevanju virov z geomorfolo{kimi popravki (Podobnikar 2001, 2005, slika 1). V modelu soute`i podatkov upo{tevane glede na statisti~no testirane vire, geomorfolo{ke lastnosti pa ob upo{tevanjuvizualno ovrednotenih virov. Dejansko je metodologija nekoliko bolj zapletena, saj je kombinacijaute`nega se{tevanja, geomorfolo{kih popravkov, hkratne interpolacije virov, mozai~enja podatkov termetod za integracijo podatkov brez informacij o vi{inah (Podobnikar 2005).Potencialni viri za izdelavo novega DMR-ja Slovenije so bili vsi, ki vsebujejo trirazse`ne podatkeo povr{ju, poleg tega pa tudi dvorazse`ni podatki, ki dodatno opisujejo obliko zemeljskega povr{ja,kot sta re~no ali cestno omre`je. V modelu so ute`i podatkov upo{tevane glede na statisti~no testiranevire, geomorfolo{ke lastnosti pa ob upo{tevanju vizualno ovrednotenih virov.34