GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

@iga Kokalj, Kri{tof O{tir, Ale{ Marseti~od operaterja. Dobra natan~nost ortopodob je bila potrjena s primerjavo z digitalnimi ortofoti. Vse{tiri ortopodobe so imele pribli`no enaka odstopanja, in sicer dobrih deset metrov. [tudija natan~nostiposameznih podobmo~ij ne ka`e na povezanost bolj{ih rezultatov z dolo~eno geografsko zna~ilnostjoali dolo~eno lego v podobi. Pri tem je potrebno upo{tevati dejstvo, da zaradi pomanjkanja zna~ilnihobjektov niso bila posebej obdelana gorata podro~ja, kjer je proces ortorektifikacije najbolj odvisen oduporabljenega modela vi{in. Za ostala obmo~ja pa se lahko trdimo, da je bil uporabljen DMV s 25 metrskolo~ljivostjo dovolj natan~en za uporabo v ortorektifikaciji. ^e upo{tevamo {e nekatere avtorje(Al-Rousan in drugi 1997), ki so za srednjelo~ljive pankromatske podobe SPOT dobili RMSE okoli 9 m,so dobljeni rezultati zelo dobri.Slaba kakovost podob na ortorektifikacijo ni posebno vplivala. Najve~je te`ave je povzro~ala pri triangulaciji,saj je samodejno iskanje veznih to~k delno odpovedalo in potrebno je bilo ro~no merjenje.Problemi so nastajali tudi pri iskanju lokacij oslonilnih to~k. Kljub temu so bili tudi rezultati triangulacijedobri, pri multispektralnem stereoparu celo presenetljivo dobri, ~e upo{tevamo {e goratostobravnavanega obmo~ja.Ortopodobe, ki smo jih izdelali so dokaj natan~ne. Ker pa imajo imajo vseeno le »srednjo« lo~ljivost,so primerne le za kartiranja v srednjih in nekaterih velikih merilih (to je 1 : 50.000 in manj{a).Trenutno so za izdelavo ortopodob na voljo tudi visokolo~ljivostne podobe satelitov SPOT, Ikonos, Quick-Bird, OrbView-3, EROS-1A in drugi. S temi podobami je mogo~e pridobiti kakovostnej{e in zanesljivej{erezultate, ki imajo {irok spekter uporabe. Pri tem pa moramo paziti tudi na primerno izbiro modelavi{in za ortorektifikacijo, saj lahko DMV z nizko natan~nostjo le poslab{a natan~nost ortopodob.Visokolo~ljivostne podobe so `e skoraj dokon~no izrinile starej{e podobe z ni`jo lo~ljivostjo, ki nezado{~ajo ve~ novim potrebam. Poleg tega se hitro razvijajo tudi tehnike samodejne slikovne korelacije,ki bodo {e dodatno izbolj{ale, olaj{ale in pospe{ile izdelavo ortopodob in modelov vi{in. Posledi~nose bosta pove~ali tudi natan~nost in zanesljivost izdelanih digitalnih modelov vi{in in digitalnih ortopodob.5 Viri in literaturaAl-Rousan, N., Cheng, P., Petrie, G., Toutin, T., Valadan Z. 1997: Automated DEM extraction and orthoimagegeneration from SPOT level 1B imagery. Photogrammetric engineering & remote sensing, 63, 8.Ganas, A., Lagios, E. in Tzannetos, N. 2002: An investigation into the spatial accuracy of the IKONOS 2orthoimagery within an urban environment. International journal of remote sensing, 23, 17.Infoterra, 2005: DEMs from optical satellite data. Medmre`je: http://www.infoterra-global.com/opticaldem.htm (7. 8. 2005).Kramer, H. J. 2002: Observation of the earth and its environment. Survey of missions and sensors. Berlin.Krupnik, A. 2000: Accuracy assessment of automatically derived digital elevation models from SPOTimages. Photogrammetric engineering & remote sensing, 66, 8.Leica 2003: Leica Photogrammetry Suite, OrthoBASE & OrthoBASE Pro User's Guide. Atlanta, Zdru-`ene dr`ave Amerike.Marseti~, A. 2005: Izdelava digitalnega modela vi{in in ortopodob iz satelitskih posnetkov SPOT. Diplomskanaloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. Ljubljana.Passini, R., Jacobsen, K. 2004: Accuracy analysis of digital orthophotos from very high resolution imagery.International Archives of Photogrammetry and Remote Sensing, 35, Part 4. Carigrad, Tur~ija.Toutin, T. 2003: Block bundle adjustment of Landsat 7 ETM+ images over mountainous areas. Photogrammetricengineering & remote sensing, 69, 12.32