GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Spletna storitev za upravljanje in urejanje prostorskih GIS podatkov2.3 Distribucija ortofoto posnetkovPotrebe na projektu so bile odli~no re{ene s Cosylab slikovnim stre`nikom. Arhitektura sestoji izenega centralnega stre`nika, ve~ih odjemalcev in iz ve~ih dodatnih lokalnih slikovnih stre`nikov (zavsako lokalno omre`je po eden). Centralni stre`nik zagotavlja, da so podatki konsistentni in a`urni,lokalni stre`nik pa jih aktivno shranjuje. Podatki se prena{ajo preko omre`ja, preko fizi~nih medijevali oboje. Nato odjemalci dostopajo do lokalnih stre`nikov za zajem slik. ^e na njih slika {e ni vmesnoshranjena, bo transparentno prenesena iz centralnega stre`nika na lokalnega.Bistvena lastnost porazdeljene zasnove Cosylab slikovnega stre`nika, ki je drugi LPIS sistemi nimajo,je, da centralni stre`nik upravlja tako s slikami kot z odjemalci. Obi~ajna arhitektura z neodvisnimiodjemalci na lokalnih stre`nikih zahteva od skrbnikov opravljanje dodatnih aktivnosti, na primer vzdr-`evanje in konfiguriranje, upravljanje z licencami,. Pri uporabi topologije terminal-stre`nik je sistemv prometnih konicah preobremenjen, ker zahteve niso porazdeljene in paralelizirane. Zato so v teh primerihpotrebne ve~je pasovne zmogljivosti, ki potem ve~ino ~asa niso izkori{~ene.2.4 Povezljivost sistema Giselle z drugimi sistemiV zapletenih okoljih je medsebojna povezljivost sistemov nujnost. Najla`ja pot za dosego povezljivostibi bila, ~e bi vsi upo{tevali standarde. Ker pa takega enotnega standarda v realnosti ni, je vednopotrebno izvajati povezovanje, ki razhajanja med standardi premo{~a. Sistem Giselle je bil zasnovanaz zgoraj navedeno zamislijo. Zdru`ljivost med sistemom Giselle in veljavnimi standardi, izdelki in storitvamije dosegljiva s prilagodljivo arhitekturo. Vhodni podatki, ki jih Giselle zajema, obdeluje aliprikazuje uporabniku, so obdelani s programskimi dodatki (plug-ins). Za vsak tip vira podatkov (prostorskapodatkovna baza, OpenGIS stre`nik, DB2) je potrebno le namestiti ustrezen programski dodatekin aplikacija je name{~ena za uporabo. Sistem Giselle je tako `e sedaj sposoben povezljivosti s celo vrstostandardov, produktov in platform, hkrati pa je tudi odprt za nadaljnje novosti, ki bodo z razvojemaktualne.3 Vzpostavitev spletne storitve GERK na Ministrstvu za kmetijstvoNa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil cilj projekta GERK vzpostavitev in vzdr-`evanje evidence Grafi~nih Enot Rabe Kmetijskih gospodarstev – GERK, ki je namenjena za izvedbouveljavljanja ukrepov evropske kmetijske politike. Potrebno je bilo dolo~iti lego, obliko in rabo kmetijskihzemlji{~, ki so v uporabi posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva z namenom prijave zapridobitev podpore s strani Evropske komisije (EU).3.1 Namen GERK projektaPogoj, da dr`ava lahko ~rpa finan~na sredstva za pla~ila na kmetijsko povr{ino iz Evropske Unije,je vzpostavljen Integrirani Administrativni in Kontrolni Sistem (IAKS), del katerega je morala postatitudi GERK aplikacija in storitev. V Sloveniji so bili od leta 2000 za prijavo in nadzor pla~il na povr{inouporabljani numeri~ni podatki iz zemlji{kega katastra. V letu 2005 pa je Ministrstvo za kmetijstvo v skladuz EU zakonodajo o izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike moralo vzpostaviti elektronskoevidenco GERK.Glavni namen GERK sistema je dolo~iti lokacijo in podro~je enovite parcele kmetijskega zemlji{-~a, katera se izkori{~a za isto vrsto rabe zemlji{~a (GERK) in je obdelovana s strani enega nosilca (npr.kmetijski pridelovalec, uporabnik zemlji{~a). Polo`aj zemlji{~ se v sistemu dolo~i interaktivno, s pomo~joprikaza digitalnih ortofoto posnetkov Slovenije.313
Dragan Vitas, Mark Ple{ko, Andrej Male`i~, Mitja [lenc, Miha KaduncPri tem je bilo potrebno obiti tudi najve~je probleme, zaradi katerih je bilo sistem GERK tudi potrebnovzpostaviti:• slaba polo`ajna natan~nost grafi~nih podatkov digitalnega katastrskega na~rta (DKN);• vsebinske nepravilnosti katastra, kot so nea`urni opisni podatki, saj za mnogo sprememb v naravinikoli ni bil zahtevan vpis v kataster;• napake v katastru dejanske rabe kmetijskih zemlji{~, ki izhajajo iz interpretacije podatkov iz letalskihposnetkov ali iz spremembe rabe v naravi, glede na stanje na posnetku.Te pomanjkljivosti so od vzpostavljenega informacijskega sistema terjale zmogljiva GIS orodja, kiomogo~ajo u~inkovite primerjave in popravke glede na obstoje~e evidence.3.2 Izvedene re{itve za uporabnika v okviru projektaS projektom GERK je bila tako v letu 2005 v celoti na novo vne{ena digitalna grafi~na baza podatkovkmetijskih zemlji{~ ter vzpostavljena pripadajo~a storitev za obmo~je celotne Slovenije.Aplikacija GERK omogo~a uporabnikom, da odpirajo in preoblikujejo vektorske poligone s sprotnosamodejno topolo{ko kontrolo, vna{ajo atributne podatke (npr. naziv poligona, komentarji kmetijskihsvetovalcev ali prijaviteljev), analiziranje in upravljanje podatkov, »brskanje« po podatkovni bazi in uprav-Statusna vrsticaOkno za^arovnik poizvedbeOrodjaGrafi~niprikazOknoza sloje[t. parceleSlika 2: Prikaz oken aplikacije GERK.314
- Page 264 and 265: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 266 and 267: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 268 and 269: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 270 and 271: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 272 and 273: VE^STOPENJSKI MODEL DOLO^ANJA UNIFO
- Page 274 and 275: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 276 and 277: jVe~stopenjski model dolo~anja unif
- Page 278 and 279: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 280 and 281: MO@NOSTI ANALIZE IN PRIKAZOVANJA ST
- Page 282 and 283: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 284 and 285: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 286 and 287: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 288 and 289: UPORABA GIS-A PRI CONACIJI OBMO^IJ
- Page 290 and 291: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 292 and 293: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 294 and 295: INTEGRIRANA UPORABA GLOBALNEGA SIST
- Page 296 and 297: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 298 and 299: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 300 and 301: SPLETNE STORITVE AGENCIJE REPUBLIKE
- Page 302 and 303: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 304 and 305: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 306 and 307: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 308 and 309: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 310 and 311: GIS v Sloveniji 2005-2006, 309-318,
- Page 312 and 313: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 316 and 317: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 318 and 319: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 320 and 321: INFRASTRUKTURA ZA PROSTORSKE INFORM
- Page 322 and 323: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 324 and 325: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 326 and 327: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 328: 327
Spletna storitev za upravljanje in urejanje prostorskih GIS podatkov2.3 Distribucija ortofoto posnetkovPotrebe na projektu so bile odli~no re{ene s Cosylab slikovnim stre`nikom. Arhitektura sestoji izenega centralnega stre`nika, ve~ih odjemalcev in iz ve~ih dodatnih lokalnih slikovnih stre`nikov (zavsako lokalno omre`je po eden). Centralni stre`nik zagotavlja, da so podatki konsistentni in a`urni,lokalni stre`nik pa jih aktivno shranjuje. Podatki se prena{ajo preko omre`ja, preko fizi~nih medijevali oboje. Nato odjemalci dostopajo do lokalnih stre`nikov za zajem slik. ^e na njih slika {e ni vmesnoshranjena, bo transparentno prenesena iz centralnega stre`nika na lokalnega.Bistvena lastnost porazdeljene zasnove Cosylab slikovnega stre`nika, ki je drugi LPIS sistemi nimajo,je, da centralni stre`nik upravlja tako s slikami kot z odjemalci. Obi~ajna arhitektura z neodvisnimiodjemalci na lokalnih stre`nikih zahteva od skrbnikov opravljanje dodatnih aktivnosti, na primer vzdr-`evanje in konfiguriranje, upravljanje z licencami,. Pri uporabi topologije terminal-stre`nik je sistemv prometnih konicah preobremenjen, ker zahteve niso porazdeljene in paralelizirane. Zato so v teh primerihpotrebne ve~je pasovne zmogljivosti, ki potem ve~ino ~asa niso izkori{~ene.2.4 Povezljivost sistema Giselle z drugimi sistemiV zapletenih okoljih je medsebojna povezljivost sistemov nujnost. Najla`ja pot za dosego povezljivostibi bila, ~e bi vsi upo{tevali standarde. Ker pa takega enotnega standarda v realnosti ni, je vednopotrebno izvajati povezovanje, ki razhajanja med standardi premo{~a. Sistem Giselle je bil zasnovanaz zgoraj navedeno zamislijo. Zdru`ljivost med sistemom Giselle in veljavnimi standardi, izdelki in storitvamije dosegljiva s prilagodljivo arhitekturo. Vhodni podatki, ki jih Giselle zajema, obdeluje aliprikazuje uporabniku, so obdelani s programskimi dodatki (plug-ins). Za vsak tip vira podatkov (prostorskapodatkovna baza, OpenGIS stre`nik, DB2) je potrebno le namestiti ustrezen programski dodatekin aplikacija je name{~ena za uporabo. Sistem Giselle je tako `e sedaj sposoben povezljivosti s celo vrstostandardov, produktov in platform, hkrati pa je tudi odprt za nadaljnje novosti, ki bodo z razvojemaktualne.3 Vzpostavitev spletne storitve GERK na Ministrstvu za kmetijstvoNa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil cilj projekta GERK vzpostavitev in vzdr-`evanje evidence Grafi~nih Enot Rabe Kmetijskih gospodarstev – GERK, ki je namenjena za izvedbouveljavljanja ukrepov evropske kmetijske politike. Potrebno je bilo dolo~iti lego, obliko in rabo kmetijskihzemlji{~, ki so v uporabi posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva z namenom prijave zapridobitev podpore s strani Evropske komisije (EU).3.1 Namen GERK projektaPogoj, da dr`ava lahko ~rpa finan~na sredstva za pla~ila na kmetijsko povr{ino iz Evropske Unije,je vzpostavljen Integrirani Administrativni in Kontrolni Sistem (IAKS), del katerega je morala postatitudi GERK aplikacija in storitev. V Sloveniji so bili od leta 2000 za prijavo in nadzor pla~il na povr{inouporabljani numeri~ni podatki iz zemlji{kega katastra. V letu 2005 pa je Ministrstvo za kmetijstvo v skladuz EU zakonodajo o izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike moralo vzpostaviti elektronskoevidenco GERK.Glavni namen GERK sistema je dolo~iti lokacijo in podro~je enovite parcele kmetijskega zemlji{-~a, katera se izkori{~a za isto vrsto rabe zemlji{~a (GERK) in je obdelovana s strani enega nosilca (npr.kmetijski pridelovalec, uporabnik zemlji{~a). Polo`aj zemlji{~ se v sistemu dolo~i interaktivno, s pomo~joprikaza digitalnih ortofoto posnetkov Slovenije.313