GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Spletna storitev za upravljanje in urejanje prostorskih GIS podatkovstopen). Izhodi{~e za oblikovanje zahtev je bilo ugotovljeno na osnovi analize stanja na obravnavanemstrokovnem podro~ju v Sloveniji.Izpolnjene so morale biti naslednje zahteve:• uporabniki morajo obdelovati velike koli~ine podatkov preko relativno po~asnih podatkovnihpovezav,• sistem mora biti neodvisen od uporabljene platforme, porazdeljen in preprost za vzdr`evanje,• razvijalci sistema se morajo osredoto~iti na razvoj funkcionalnosti in ne na obhodne re{itve razli~nihplatform,• sistem se mora opirati na obstoje~e standarde, kjerkoli je to mogo~e,• sistem mora biti sposoben zagotoviti varno komunikacijo skozi omre`je,• licen~na politika mora biti prilagodljiva,• sistem mora biti nadgradljiv (z vidika zmogljivosti v stre`ni{kem delu in z vidika {tevila uporabnikov).@e v osnovi je bilo predvideno, da bo sistem uporabljen s strani razli~nih skupin uporabnikov z razli~niminivoji tehni~nega znanja, ve~ina tudi z malo ali brez izku{enj z GIS programsko opremo.Zato je bilo zelo pomembno predvideti, da je uporabni{ki vmesnik preprost in intuitiven za uporabo.Osnovna ideja pri snovanju je bila, da zahtevni problemi nujno ne zahtevajo tudi kompleksnihin dragih re{itev. Zato je bila posledi~na zahteva, da sistem temelji na povsod dostopnih spletnih tehnologijahin obi~ajnih osebnih ra~unalnikih brez drage dodatne opreme.Za dosego preprostosti uporabe je bilo torej potrebno izpolniti {e naslednje zahteve:• aplikacija na strani odjemalca bo spro`ena s strani spletnega brskalnika in samodejno osve`ena vsaki~,ko bodo na voljo nove razli~ice,• re{itev bo temeljila na spletnih tehnologijah in Java platformi, kar omogo~a delovanje programskeopreme na razli~nih platformah in operacijskih sistemih ter zagotavlja preprostost zavzdr`evanje,• uporabni{ki vmesnik, vklju~no s sporo~ili o napakah, bo povsem lokaliziran, t. j. bo povsem prilagojenpotrebam lokalnega okolja (jezik, na~ini ozna~evanja in menijskih razporeditev na ekranu, izborfunkcionalnosti in podobno)• atributne vnosne forme bodo vsebovale napredno logiko, ki bo zagotovila preverjanje s strani uporabnikovvnesenih podatkov ter jih vodila v primeru napa~nih vnosov,• grafi~no urejanje bo v polni meri topolo{ko nadzorovano, kar bo prepre~evalo napake in vodilo uporabnikamed zahtevnimi nalogami pri vnosu (na primer zapolnjevanje lukenj, lo~evanje, zdru`evanjein spenjanje poligonov) in pri odpravljanju napak (prekrivanja, zamaknjeni centroidi, podvojene to~ke,in podobno),• spletne povezave do smiselno povezanih html strani za pomo~ bodo na voljo na razli~ne na~ine prekouporabni{kega vmesnika,• uporabni{ki vmesnik bo usmerjen v izvajanje nalog, kar bo tudi novim uporabnikom zagotovilo hitrou~enje. Mo~nej{e funkcionalnosti, ~eprav ne neposredno vidne preko uporabni{kega vmesnika, kerbi motile nove uporabnike, bodo dosegljive za napredne uporabnike in za izvedence,• stre`ni{ka aplikacija omogo~a podpornemu centru grafi~ni vpogled v delo uporabnikov in tako zagotavljadaljinsko pomo~ v primeru topolo{kih te`av ali dvomov.Upo{tevali smo tudi dodatne omejitvene pogoje kot so:• veliko {tevilo so~asnih uporabnikov (300 in ve~)• slab{e podatkovne povezave (64 kbit/s)• omejene zmo`nosti odjemalskih ra~unalnikov (600 MHz, 256 MB)• velika koli~ina podatkov, ki jih je potrebno prena{ati (ortofoto posnetki 0.5 m)• zahteva za visoko stabilnostjo sistema• uporabniki imajo razli~ne nivoje obstoje~ega znanja s podro~ja GIS/ITVse navedene zahteve so se izkazale tudi kot tehnolo{ko izvedljive, kar je pokazano v naslednjemrazdelku.311
Dragan Vitas, Mark Ple{ko, Andrej Male`i~, Mitja [lenc, Miha Kadunc2.2 Kako so zahteve tehnolo{ko uporabljenePri programski osnovi Giselle gre za nabor programskih modulov oz. podprogramov (knji`nica)za obdelavo, upravljanje in prikaz geografskih GIS podatkov. Zami{ljena je kot varen internetni/intranetnive~uporabni{ki spletni sistem, namenjen za vpogled in obdelavo GIS poligonov in njihovih atributovbodisi preko samostojnih namiznih aplikacij, ali pa v sklopu zasnove odjemalec/stre`nik preko obi~ajnegaspletnega brskalnika z razli~nih lokacij. Z u~inkovito topolo{ko zasnovo je omogo~ena preprostauporaba z obi~ajnimi komunikacijskimi povezavami preko html storitev ter preprosta nadgradljivost{tevila uporabnikov in {tevilnih drugih funkcionalnosti. Celotna programska osnova Giselle omogo~atudi celovito upravljanje z atributnimi geografskimi podatki in storitvami. Omogo~a delo tako z vektorskimikot atributnimi geografskimi slikami. Za centralno upravljano podatkovno bazo je zagotovljenakonsistentnost in a`urnost.Sistem Giselle ne terja posebnih pogojev za uporabljeno programsko opremo, strojno opremo alipogojev za lastni{tvo posameznih licenc s strani kon~nih uporabnikov. Sistem ni omejen le na povezavoz eno vrsto podatkovnih baz in tako omogo~a delo z razli~nimi bazami, npr. Oracle, ESRI SDE,ESRI shape, mySQL, PostgreSQL.Medmre`je 11: http://oracle.com (15. 5. 2006).Medmre`je 4: http://esri.com/software/arcgis/index.html (15. 5. 006).Medmre`je 5: http://www.esri.com/library/whitepapers/pdfs/shapefile.pdf (15. 5. 2006).Medmre`je 6: http://www.mysql.com (15. 5. 2006).Zasnova z avtomatsko prilagodljivo pasovno {irino pri prenosu podatkov glede na konkretne komunikacijskezmo`nosti vedno omogo~a ustrezno odzivnost sistema brez izgube funkcionalnosti. Obzmanj{anih komunikacijskih zmo`nostih preko omre`ja sistem prilagaja odzivnost zgolj na ra~un kakovostiprenesenih slik s pomo~jo prilagodljivih algoritmov stiskanja slik na stre`niku. Taka zasnova nezahteva od uporabnikov dodatnih znanj za u~inkovito delo v razli~nih realnih okoli{~inah.Sistem Giselle je topolo{ko razdeljen v tri-nivojski arhitekturi odjemalec-stre`nik kombinirani z nekaterimividiki arhitekture terminal-gostitelj za izbolj{anje u~inkovitosti. Slika 1 prikazuje podrobnosti.Neodvisnost od uporabljene platforme je bila zagotovljena z izbiro Java tehnologije, ter s spletnimibrskalniki, ki delujejo z navideznim javanskim stre`nikom (Java Virtual Machine orodji).Uporabljene so relacijske baze s standardnimi orodji za prostorske podatke Open GIS Community(OGC) (Medmre`je 13: http://opengeospatial.org (15. 5. 2006). Razvit je bil OGC zdru`ljivi aplikacijskistre`nik z uporabo standardov CORBA ali »Web Services« v sodelovanju z XML podatkovno izmenjavoza komunikacijo (Medmre`je 2: http://java.sun.com/developer/onlineTraining/corba/ (15. 5. 2006). Z na-{tetim je zagotovljeno, da je re{itev zdru`ljiva z obstoje~imi standardi in izmenljiva z drugimi re{itvami.Uporaba spletnih brskalnikov za komunikacijo je tudi omogo~ila uporabo standardnih za{~itnih tehnikpri komunikaciji skozi javno podatkovno omre`je, s ~imer je zagotovljena varnost prenosa.Slika 1: Shematski prikaz tri-nivojske arhitektureGiselle.312
- Page 262 and 263: GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
- Page 264 and 265: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 266 and 267: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 268 and 269: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 270 and 271: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 272 and 273: VE^STOPENJSKI MODEL DOLO^ANJA UNIFO
- Page 274 and 275: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 276 and 277: jVe~stopenjski model dolo~anja unif
- Page 278 and 279: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 280 and 281: MO@NOSTI ANALIZE IN PRIKAZOVANJA ST
- Page 282 and 283: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 284 and 285: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 286 and 287: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 288 and 289: UPORABA GIS-A PRI CONACIJI OBMO^IJ
- Page 290 and 291: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 292 and 293: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 294 and 295: INTEGRIRANA UPORABA GLOBALNEGA SIST
- Page 296 and 297: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 298 and 299: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 300 and 301: SPLETNE STORITVE AGENCIJE REPUBLIKE
- Page 302 and 303: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 304 and 305: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 306 and 307: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 308 and 309: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 310 and 311: GIS v Sloveniji 2005-2006, 309-318,
- Page 314 and 315: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 316 and 317: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 318 and 319: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 320 and 321: INFRASTRUKTURA ZA PROSTORSKE INFORM
- Page 322 and 323: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 324 and 325: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 326 and 327: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 328: 327
Spletna storitev za upravljanje in urejanje prostorskih GIS podatkovstopen). Izhodi{~e za oblikovanje zahtev je bilo ugotovljeno na osnovi analize stanja na obravnavanemstrokovnem podro~ju v Sloveniji.Izpolnjene so morale biti naslednje zahteve:• uporabniki morajo obdelovati velike koli~ine podatkov preko relativno po~asnih podatkovnihpovezav,• sistem mora biti neodvisen od uporabljene platforme, porazdeljen in preprost za vzdr`evanje,• razvijalci sistema se morajo osredoto~iti na razvoj funkcionalnosti in ne na obhodne re{itve razli~nihplatform,• sistem se mora opirati na obstoje~e standarde, kjerkoli je to mogo~e,• sistem mora biti sposoben zagotoviti varno komunikacijo skozi omre`je,• licen~na politika mora biti prilagodljiva,• sistem mora biti nadgradljiv (z vidika zmogljivosti v stre`ni{kem delu in z vidika {tevila uporabnikov).@e v osnovi je bilo predvideno, da bo sistem uporabljen s strani razli~nih skupin uporabnikov z razli~niminivoji tehni~nega znanja, ve~ina tudi z malo ali brez izku{enj z GIS programsko opremo.Zato je bilo zelo pomembno predvideti, da je uporabni{ki vmesnik preprost in intuitiven za uporabo.Osnovna ideja pri snovanju je bila, da zahtevni problemi nujno ne zahtevajo tudi kompleksnihin dragih re{itev. Zato je bila posledi~na zahteva, da sistem temelji na povsod dostopnih spletnih tehnologijahin obi~ajnih osebnih ra~unalnikih brez drage dodatne opreme.Za dosego preprostosti uporabe je bilo torej potrebno izpolniti {e naslednje zahteve:• aplikacija na strani odjemalca bo spro`ena s strani spletnega brskalnika in samodejno osve`ena vsaki~,ko bodo na voljo nove razli~ice,• re{itev bo temeljila na spletnih tehnologijah in Java platformi, kar omogo~a delovanje programskeopreme na razli~nih platformah in operacijskih sistemih ter zagotavlja preprostost zavzdr`evanje,• uporabni{ki vmesnik, vklju~no s sporo~ili o napakah, bo povsem lokaliziran, t. j. bo povsem prilagojenpotrebam lokalnega okolja (jezik, na~ini ozna~evanja in menijskih razporeditev na ekranu, izborfunkcionalnosti in podobno)• atributne vnosne forme bodo vsebovale napredno logiko, ki bo zagotovila preverjanje s strani uporabnikovvnesenih podatkov ter jih vodila v primeru napa~nih vnosov,• grafi~no urejanje bo v polni meri topolo{ko nadzorovano, kar bo prepre~evalo napake in vodilo uporabnikamed zahtevnimi nalogami pri vnosu (na primer zapolnjevanje lukenj, lo~evanje, zdru`evanjein spenjanje poligonov) in pri odpravljanju napak (prekrivanja, zamaknjeni centroidi, podvojene to~ke,in podobno),• spletne povezave do smiselno povezanih html strani za pomo~ bodo na voljo na razli~ne na~ine prekouporabni{kega vmesnika,• uporabni{ki vmesnik bo usmerjen v izvajanje nalog, kar bo tudi novim uporabnikom zagotovilo hitrou~enje. Mo~nej{e funkcionalnosti, ~eprav ne neposredno vidne preko uporabni{kega vmesnika, kerbi motile nove uporabnike, bodo dosegljive za napredne uporabnike in za izvedence,• stre`ni{ka aplikacija omogo~a podpornemu centru grafi~ni vpogled v delo uporabnikov in tako zagotavljadaljinsko pomo~ v primeru topolo{kih te`av ali dvomov.Upo{tevali smo tudi dodatne omejitvene pogoje kot so:• veliko {tevilo so~asnih uporabnikov (300 in ve~)• slab{e podatkovne povezave (64 kbit/s)• omejene zmo`nosti odjemalskih ra~unalnikov (600 MHz, 256 MB)• velika koli~ina podatkov, ki jih je potrebno prena{ati (ortofoto posnetki 0.5 m)• zahteva za visoko stabilnostjo sistema• uporabniki imajo razli~ne nivoje obstoje~ega znanja s podro~ja GIS/ITVse navedene zahteve so se izkazale tudi kot tehnolo{ko izvedljive, kar je pokazano v naslednjemrazdelku.311