GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Dragan Vitas, Mark Ple{ko, Andrej Male`i~, Mitja [lenc, Miha Kadunc1 UvodNekatere velike ustanove ali podjetja za svoje delovanje potrebujejo u~inkovito uporabo geografskihinformacijskih sistemov. To so okolja z razli~nih podro~ij delovanja kot so npr. ekologija (lokacijarastlin, `ivali, odlagali{~, izvorov hrupa, meteorolo{kih podatkov in mnogo drugih), varnost (voja{kizemljevidi v 3D, na~rti za civilno za{~ito s plani postopkov) in lastninske evidence (elektronski kataster,povezan z zemlji{ko knjigo). Tipi~ni uporabniki takih sistemov so npr. zavarovalnice, telekomi,elektrogospodarstva, vodovodi, cestna podjetja in e-Vlada oz. posamezna ministrstva.Kmetijska ministrstva potrebujejo GIS sisteme za u~inkovito vodenje digitalnih evidenc kmetijskihzemlji{~ in njihove rabe (t. i. »grafi~ne enote rabe kmetijskih gospodarstev« – GERK, angl. LPIS),s pomo~jo katerih lahko med drugim tudi izvajajo in upravljajo s prijavami Evropski komisiji za subvencije.Neposredna uporaba zbirk prostorskih podatkov je v slednjem primeru potrebna tudilastnikom in {e posebej uporabnikom kmetijskih zemlji{~, ki lahko kot kon~ni uporabniki neposrednoozna~ujejo in prijavljajo svoje kmetijske parcele za pridobitev subvencij.Ob tem obstaja v novih ~lanicah EU (vklju~no s Slovenijo) in v kandidatkah za ~lanstvo posebnost,da je potrebno zaradi nepopolnih in nea`urnih katastrskih evidenc, podatke o rabi zemlji{~ (obmo~ja,povr{ine, in drugi atributni podatki) vzpostavljati v novo bazo rabe kmetijskih zemlji{~, za kar jedodatno potreben zmogljiv informacijski sistem.Na{tete skupine uporabnikov imajo v okviru svojih GIS sistemov lahko ve~ sto ali tudi ve~ tiso~so~asnih kon~nih uporabnikov (izpostave, terenski delavci, ciljne skupine prebivalstva – kmetijski proizvajalci).Pri tem mora biti zagotovljeno, da imajo kon~ni uporabniki ~im bolj u~inkovit dostop doprecej{nje koli~ine elektronskih geografskih in spremljajo~ih podatkov. To terja precej{nje stro{ke inte`ave z vzdr`evanjem le-teh.Pri razvoju GIS aplikacij in storitev proizvajalci programske opreme za dolo~en namen obi~ajnoprilagajajo GIS programske izdelke, ki so prvenstveno namenjeni lo~eni namizni uporabi in so precejslab{e prirejeni za uporabo preko spleta. Zato se taki sistemi pri prenosu velike koli~ine podatkov skozipodatkovno omre`je izka`ejo kot prepo~asni in preokorni, {e posebej pri upo{tevanju zahteve gledeso~asnega dela velikega {tevila uporabnikov z isto bazo. Poleg tega je uporaba sistema obi~ajno vezanana pla~evanje licen~nine, kar uporabo takih sistemov naredi zelo drago. Omejitve se ka`ejo tudi privezavi na uporabo zgolj posamezne vrste podatkovnih baz, s ~imer je univerzalnost takih sistemov zelookrnjena. Standardni GIS produkti ve~inoma ne re{ujejo problemov mno`i~ne so~asne uporabe privnosih in obdelavi podatkov.Podjetje Cosylab d. o. o. je bilo z navedenimi omejitvami vzpodbujeno k razvoju lastne programskeosnove Giselle, ki naveden probleme u~inkovito presega. Na podlagi osnove Giselle je bilav letu 2005 za slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdelana in postavljena namenskastoritev in aplikacija GERK. Na tej osnovi so postavljene tudi uspe{ne GIS re{itve kot na primerv Angliji in na [kotskem (Medmre`je 1: http://www.defra.gov.uk/erdp/schemes/els/online/download.htm(15. 5. 2006).2 Tehnolo{ka zasnova programske platforme GiselleCosylab je pri razvoju programske platforme oz. tehnologije Giselle vnaprej oblikoval izhodi{~a napodlagi lastnih zamisli in potreb trga, ki so bila potem tudi upo{tevana pri razvoju platforme.2.1 Osnovna vodila pri snovanju tehnologije GiselleOsnovno vodilo pri zasnovi programske osnove Giselle je bilo, da mora biti sistem u~inkovit in morarazre{iti probleme obstoje~ih sistemov, ki so dosegljivi na trgu ter je obenem cenovno bolj ugoden (do-310