GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij Natura 2000Posamezna obmo~ja Natura 2000 so ve~inoma dolo~ena zaradi varovanja in ohranjanja ugodnegastanja ve~ rastlinskih in/ali `ivalskih vrst ter habitatnih tipov. Posamezna vrsta ali habitatni tip sene pojavlja na celotnem obmo~ju Natura 2000. Nahaja se le na delu dolo~enega obmo~ja. Iz tega sledi,da je izpolnjevanje obveznosti, ki jih narekuje direktiva o habitatih u~inkovitej{e, ~e je obmo~jerazdeljeno na posamezne cone, kot pa, da se obravnava kot celota.2.2 Obmo~ja Natura 2000 v SlovenijiSlovenija je morala dolo~iti obmo~ja Natura 2000 do vstopa v Evropsko unijo kot del prilagajanjaslovenske zakonodaje zakonodaji Evropske unije. Po direktivi o pticah je bilo dolo~enih 26 obmo~ij,kjer se varujejo habitati 102 vrst ptic. Na podlagi direktive o habitatih pa je bilo dolo~enih 260 obmo-~ij, kjer se varujejo in ohranjajo habitati 106 vrst `ivali in rastlin ter 56 habitatnih tipov v ugodnemstanju. Obmo~ja Natura 2000 pokrivajo kar dobrih 34 % ozemlja Slovenije. Na tretjini Slovenskega ozemljaje tako treba dolo~iti varstvene usmeritve, ki ustrezajo ekolo{kim zahtevam naravnih habitatnih tipovin vrst, zaradi katerih so obmo~ja dolo~ena. Prav tako je treba presojati vsak na~rt ali poseg, ki bi samali v povezavi z drugimi na~rti ali posegi lahko pomembno vplival na obmo~je. S presojo se ugotovijovplivi (dejanski in pri~akovani) ter sprejemljivost izvedbe le-teh na varstvene cilje ohranjanja dolo~enegaobmo~ja Natura 2000 ter celovitost in povezanost posameznega obmo~ja. V primeru, da se obmo~jeNatura 2000 obravnava kot celota, je potrebno presoje na~rtov in posegov izvajati za vse vrste in habitatnetipe, zaradi katerih je obmo~je dolo~eno. To lahko pomeni tudi podalj{anje nekaterih postopkovpri prostorskem planiranju ali pri pridobivanju dokumentacije za posege. V primeru, da bi bilo za vsakovrsto ali habitatni tip dolo~eno pravo obmo~je raz{irjenosti, bi to omogo~ilo bolj{o pripravo konkretnihvarstvenih usmeritev za posamezno vrsto ali habitatni tip. To je bil tudi eden izmed klju~nih razlogov,da je Zavod RS za varstvo narave leta 2005 pristopil k dolo~itvi notranjih obmo~ij (con) Natura 2000.3 Conacija obmo~ij Natura 2000 v SlovenijiConacija obmo~ij Natura 2000 (opredeljevanje notranjih obmo~ij (con) za obmo~ja Natura 2000),ki sta jo izvedla Zavod RS za varstvo narave in Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije, jebila izvedena na podlagi Uredbe o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000). Ta uredbadolo~a, da se znotraj obmo~ja Natura 2000 lahko dolo~ijo notranja obmo~ja oz. cone, s katerimi seprostorsko opredelijo tisti deli obmo~ja, ki so bistveni deli `ivljenjskih prostorov posameznih rastlinskihali `ivalskih vrst ter posameznih habitatnih tipov, zaradi katerih je obmo~je Natura 2000 opredeljeno.Zavod RS za varstvo narave je projekt conacije izvedel tekom leta 2005 in sicer za vsa obmo~ja pSCI inza enajst obmo~ij SPA. Za ostala obmo~ja je conacijo pripravil DOPPS. Conacija je bila v celoti izvedena s pomo~joGIS orodij Arc View 3.1 in Arc View 8.3. Vhodne podatke, na katerih je temeljila conacija, so predstavljalipodatki iz strokovnih podlag, pripravljenih za vzpostavitev obmo~ij Natura 2000. Ti podatki so se prekrivaliin analizirali s podatki o kmetijski rabi zemlji{~, poplavnih obmo~jih, nadmorski vi{ini in obstoje~imi podatkio kartiranju habitatnih tipov. Pri risanju con so se uporabljali tudi digitalni ortofoto posnetki, digitalnikataster, geolo{ka karta ter digitalni topografski na~rti, ve~inoma v merilu 1:5.000 in 1:10.000. UporabljenaGIS orodja so omogo~ila oz. bistveno olaj{ala izvedbo navedene strokovne naloge, predvsem opredeljevanjeposameznih con, njihovo kartografsko prikazovanje, analizo in kriti~no presojo z razli~nih vidikov.Opredeljevanje posameznih con je bilo ote`eno zaradi razli~ne raziskanosti raz{irjenosti posameznihvrst in habitatnih tipov ter razli~nega poznavanja ekolo{kih zahtev vrst. Zato je bilo treba conemodelirati, postopek coniranja pa je potekal na tri na~ine:1. V primeru popolnih podatkov, dobrega poznavanja terena in ekolo{kih zahtev vrste ter izvedenegakartiranja habitatnih tipov, so bile cone narisane tako, da predstavljajo dejanski habitat vrste oziromaobmo~je nahajanja habitatnega tipa.289
Matej Petkov{ek, Mojca Toma`i~, Damjan Vr~ek2. Kjer so bili na razpolago le delni podatki o raz{irjenosti vrst in habitatnih tipov, ekolo{ke zahtevevrst pa slabo definirane, so cone narisane po principu izlo~anja. Iz cone so bila izlo~ena vsa tistaobmo~ja, ki ne izpolnjujejo ekolo{kih zahtev vrste ali pogojev za nahajanje habitatnega tipa.3. Kadar so bili vhodni podatki zelo slabi, se je kot cona dolo~ilo celotno obmo~je pSCI.Na podlagi zgoraj opredeljene metode se je za 208 rastlinskih in `ivalskih vrst ter 56 habitatnih tipovna 286 obmo~jih Natura 2000 opredelilo 1632 con. Velikost con je zelo razli~na, od slabih 200 m 2 dopreko 1000 km 2 . Cone se na posameznem obmo~ju Natura 2000 lahko prekrivajo, odvisno od obmo~jaraz{irjenosti posamezne vrste oz. habitatnega tipa. Ker so v cone vklju~eni le pomembnej{i deli habitatovvrst in habitatnih tipov, so lahko deli obmo~ij Natura 2000 prazni – brez con.3.1 Prikaz conacije dveh obmo~ij Natura 2000V nadaljevanju bomo prikazali dva primera conacije obmo~ij Natura 2000 na podlagi razli~no kakovostnihvhodnih podatkov.Obmo~je Natura 2000 Vol~eke je bilo dolo~eno zaradi ohranjanja ugodnega stanja {tirih vrst `ivaliin dveh habitatnih tipov. Na obmo~ju so bili skartirani habitatni tipi (Kotarac, 2001), v strokovnihpodlagah za dolo~itev obmo~ij Natura 2000 (^elik in sod., 2005) pa so bili relativno dobri podatki o raz-{irjenosti treh vrst `ivali. Conacija habitatnih tipov se je izvajala na podlagi rezultatov kartiranja habitatnihtipov. Poligoni, ki so ustrezali posameznemu habitatnemu tipu, so bili povzeti kot cona za ta habitatnitip. Pri `ivalskih skupinah pa je conacija temeljila na analizi podatkov, dobljenih s kartiranjem habitatnihSlika 1: Conacija obmo~ja Natura 2000 (Vol~eke) z dobrimi vhodnimi podatki.290
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 250 and 251: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 252 and 253: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 254 and 255: UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
- Page 256 and 257: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 258 and 259: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 260 and 261: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 262 and 263: GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
- Page 264 and 265: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 266 and 267: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 268 and 269: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 270 and 271: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 272 and 273: VE^STOPENJSKI MODEL DOLO^ANJA UNIFO
- Page 274 and 275: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 276 and 277: jVe~stopenjski model dolo~anja unif
- Page 278 and 279: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 280 and 281: MO@NOSTI ANALIZE IN PRIKAZOVANJA ST
- Page 282 and 283: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 284 and 285: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 286 and 287: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 288 and 289: UPORABA GIS-A PRI CONACIJI OBMO^IJ
- Page 292 and 293: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 294 and 295: INTEGRIRANA UPORABA GLOBALNEGA SIST
- Page 296 and 297: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 298 and 299: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 300 and 301: SPLETNE STORITVE AGENCIJE REPUBLIKE
- Page 302 and 303: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 304 and 305: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 306 and 307: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 308 and 309: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 310 and 311: GIS v Sloveniji 2005-2006, 309-318,
- Page 312 and 313: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 314 and 315: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 316 and 317: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 318 and 319: Spletna storitev za upravljanje in
- Page 320 and 321: INFRASTRUKTURA ZA PROSTORSKE INFORM
- Page 322 and 323: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 324 and 325: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 326 and 327: Infrastruktura za prostorske inform
- Page 328: 327
Matej Petkov{ek, Mojca Toma`i~, Damjan Vr~ek2. Kjer so bili na razpolago le delni podatki o raz{irjenosti vrst in habitatnih tipov, ekolo{ke zahtevevrst pa slabo definirane, so cone narisane po principu izlo~anja. Iz cone so bila izlo~ena vsa tistaobmo~ja, ki ne izpolnjujejo ekolo{kih zahtev vrste ali pogojev za nahajanje habitatnega tipa.3. Kadar so bili vhodni podatki zelo slabi, se je kot cona dolo~ilo celotno obmo~je pSCI.Na podlagi zgoraj opredeljene metode se je za 208 rastlinskih in `ivalskih vrst ter 56 habitatnih tipovna 286 obmo~jih Natura 2000 opredelilo 1632 con. Velikost con je zelo razli~na, od slabih 200 m 2 dopreko 1000 km 2 . Cone se na posameznem obmo~ju Natura 2000 lahko prekrivajo, odvisno od obmo~jaraz{irjenosti posamezne vrste oz. habitatnega tipa. Ker so v cone vklju~eni le pomembnej{i deli habitatovvrst in habitatnih tipov, so lahko deli obmo~ij Natura 2000 prazni – brez con.3.1 Prikaz conacije dveh obmo~ij Natura 2000V nadaljevanju bomo prikazali dva primera conacije obmo~ij Natura 2000 na podlagi razli~no kakovostnihvhodnih podatkov.Obmo~je Natura 2000 Vol~eke je bilo dolo~eno zaradi ohranjanja ugodnega stanja {tirih vrst `ivaliin dveh habitatnih tipov. Na obmo~ju so bili skartirani habitatni tipi (Kotarac, 2001), v strokovnihpodlagah za dolo~itev obmo~ij Natura 2000 (^elik in sod., 2005) pa so bili relativno dobri podatki o raz-{irjenosti treh vrst `ivali. Conacija habitatnih tipov se je izvajala na podlagi rezultatov kartiranja habitatnihtipov. Poligoni, ki so ustrezali posameznemu habitatnemu tipu, so bili povzeti kot cona za ta habitatnitip. Pri `ivalskih skupinah pa je conacija temeljila na analizi podatkov, dobljenih s kartiranjem habitatnihSlika 1: Conacija obmo~ja Natura 2000 (Vol~eke) z dobrimi vhodnimi podatki.290