GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
13.07.2015 Views

Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij Natura 2000Posamezna obmo~ja Natura 2000 so ve~inoma dolo~ena zaradi varovanja in ohranjanja ugodnegastanja ve~ rastlinskih in/ali `ivalskih vrst ter habitatnih tipov. Posamezna vrsta ali habitatni tip sene pojavlja na celotnem obmo~ju Natura 2000. Nahaja se le na delu dolo~enega obmo~ja. Iz tega sledi,da je izpolnjevanje obveznosti, ki jih narekuje direktiva o habitatih u~inkovitej{e, ~e je obmo~jerazdeljeno na posamezne cone, kot pa, da se obravnava kot celota.2.2 Obmo~ja Natura 2000 v SlovenijiSlovenija je morala dolo~iti obmo~ja Natura 2000 do vstopa v Evropsko unijo kot del prilagajanjaslovenske zakonodaje zakonodaji Evropske unije. Po direktivi o pticah je bilo dolo~enih 26 obmo~ij,kjer se varujejo habitati 102 vrst ptic. Na podlagi direktive o habitatih pa je bilo dolo~enih 260 obmo-~ij, kjer se varujejo in ohranjajo habitati 106 vrst `ivali in rastlin ter 56 habitatnih tipov v ugodnemstanju. Obmo~ja Natura 2000 pokrivajo kar dobrih 34 % ozemlja Slovenije. Na tretjini Slovenskega ozemljaje tako treba dolo~iti varstvene usmeritve, ki ustrezajo ekolo{kim zahtevam naravnih habitatnih tipovin vrst, zaradi katerih so obmo~ja dolo~ena. Prav tako je treba presojati vsak na~rt ali poseg, ki bi samali v povezavi z drugimi na~rti ali posegi lahko pomembno vplival na obmo~je. S presojo se ugotovijovplivi (dejanski in pri~akovani) ter sprejemljivost izvedbe le-teh na varstvene cilje ohranjanja dolo~enegaobmo~ja Natura 2000 ter celovitost in povezanost posameznega obmo~ja. V primeru, da se obmo~jeNatura 2000 obravnava kot celota, je potrebno presoje na~rtov in posegov izvajati za vse vrste in habitatnetipe, zaradi katerih je obmo~je dolo~eno. To lahko pomeni tudi podalj{anje nekaterih postopkovpri prostorskem planiranju ali pri pridobivanju dokumentacije za posege. V primeru, da bi bilo za vsakovrsto ali habitatni tip dolo~eno pravo obmo~je raz{irjenosti, bi to omogo~ilo bolj{o pripravo konkretnihvarstvenih usmeritev za posamezno vrsto ali habitatni tip. To je bil tudi eden izmed klju~nih razlogov,da je Zavod RS za varstvo narave leta 2005 pristopil k dolo~itvi notranjih obmo~ij (con) Natura 2000.3 Conacija obmo~ij Natura 2000 v SlovenijiConacija obmo~ij Natura 2000 (opredeljevanje notranjih obmo~ij (con) za obmo~ja Natura 2000),ki sta jo izvedla Zavod RS za varstvo narave in Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije, jebila izvedena na podlagi Uredbe o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000). Ta uredbadolo~a, da se znotraj obmo~ja Natura 2000 lahko dolo~ijo notranja obmo~ja oz. cone, s katerimi seprostorsko opredelijo tisti deli obmo~ja, ki so bistveni deli `ivljenjskih prostorov posameznih rastlinskihali `ivalskih vrst ter posameznih habitatnih tipov, zaradi katerih je obmo~je Natura 2000 opredeljeno.Zavod RS za varstvo narave je projekt conacije izvedel tekom leta 2005 in sicer za vsa obmo~ja pSCI inza enajst obmo~ij SPA. Za ostala obmo~ja je conacijo pripravil DOPPS. Conacija je bila v celoti izvedena s pomo~joGIS orodij Arc View 3.1 in Arc View 8.3. Vhodne podatke, na katerih je temeljila conacija, so predstavljalipodatki iz strokovnih podlag, pripravljenih za vzpostavitev obmo~ij Natura 2000. Ti podatki so se prekrivaliin analizirali s podatki o kmetijski rabi zemlji{~, poplavnih obmo~jih, nadmorski vi{ini in obstoje~imi podatkio kartiranju habitatnih tipov. Pri risanju con so se uporabljali tudi digitalni ortofoto posnetki, digitalnikataster, geolo{ka karta ter digitalni topografski na~rti, ve~inoma v merilu 1:5.000 in 1:10.000. UporabljenaGIS orodja so omogo~ila oz. bistveno olaj{ala izvedbo navedene strokovne naloge, predvsem opredeljevanjeposameznih con, njihovo kartografsko prikazovanje, analizo in kriti~no presojo z razli~nih vidikov.Opredeljevanje posameznih con je bilo ote`eno zaradi razli~ne raziskanosti raz{irjenosti posameznihvrst in habitatnih tipov ter razli~nega poznavanja ekolo{kih zahtev vrst. Zato je bilo treba conemodelirati, postopek coniranja pa je potekal na tri na~ine:1. V primeru popolnih podatkov, dobrega poznavanja terena in ekolo{kih zahtev vrste ter izvedenegakartiranja habitatnih tipov, so bile cone narisane tako, da predstavljajo dejanski habitat vrste oziromaobmo~je nahajanja habitatnega tipa.289

Matej Petkov{ek, Mojca Toma`i~, Damjan Vr~ek2. Kjer so bili na razpolago le delni podatki o raz{irjenosti vrst in habitatnih tipov, ekolo{ke zahtevevrst pa slabo definirane, so cone narisane po principu izlo~anja. Iz cone so bila izlo~ena vsa tistaobmo~ja, ki ne izpolnjujejo ekolo{kih zahtev vrste ali pogojev za nahajanje habitatnega tipa.3. Kadar so bili vhodni podatki zelo slabi, se je kot cona dolo~ilo celotno obmo~je pSCI.Na podlagi zgoraj opredeljene metode se je za 208 rastlinskih in `ivalskih vrst ter 56 habitatnih tipovna 286 obmo~jih Natura 2000 opredelilo 1632 con. Velikost con je zelo razli~na, od slabih 200 m 2 dopreko 1000 km 2 . Cone se na posameznem obmo~ju Natura 2000 lahko prekrivajo, odvisno od obmo~jaraz{irjenosti posamezne vrste oz. habitatnega tipa. Ker so v cone vklju~eni le pomembnej{i deli habitatovvrst in habitatnih tipov, so lahko deli obmo~ij Natura 2000 prazni – brez con.3.1 Prikaz conacije dveh obmo~ij Natura 2000V nadaljevanju bomo prikazali dva primera conacije obmo~ij Natura 2000 na podlagi razli~no kakovostnihvhodnih podatkov.Obmo~je Natura 2000 Vol~eke je bilo dolo~eno zaradi ohranjanja ugodnega stanja {tirih vrst `ivaliin dveh habitatnih tipov. Na obmo~ju so bili skartirani habitatni tipi (Kotarac, 2001), v strokovnihpodlagah za dolo~itev obmo~ij Natura 2000 (^elik in sod., 2005) pa so bili relativno dobri podatki o raz-{irjenosti treh vrst `ivali. Conacija habitatnih tipov se je izvajala na podlagi rezultatov kartiranja habitatnihtipov. Poligoni, ki so ustrezali posameznemu habitatnemu tipu, so bili povzeti kot cona za ta habitatnitip. Pri `ivalskih skupinah pa je conacija temeljila na analizi podatkov, dobljenih s kartiranjem habitatnihSlika 1: Conacija obmo~ja Natura 2000 (Vol~eke) z dobrimi vhodnimi podatki.290

Matej Petkov{ek, Mojca Toma`i~, Damjan Vr~ek2. Kjer so bili na razpolago le delni podatki o raz{irjenosti vrst in habitatnih tipov, ekolo{ke zahtevevrst pa slabo definirane, so cone narisane po principu izlo~anja. Iz cone so bila izlo~ena vsa tistaobmo~ja, ki ne izpolnjujejo ekolo{kih zahtev vrste ali pogojev za nahajanje habitatnega tipa.3. Kadar so bili vhodni podatki zelo slabi, se je kot cona dolo~ilo celotno obmo~je pSCI.Na podlagi zgoraj opredeljene metode se je za 208 rastlinskih in `ivalskih vrst ter 56 habitatnih tipovna 286 obmo~jih Natura 2000 opredelilo 1632 con. Velikost con je zelo razli~na, od slabih 200 m 2 dopreko 1000 km 2 . Cone se na posameznem obmo~ju Natura 2000 lahko prekrivajo, odvisno od obmo~jaraz{irjenosti posamezne vrste oz. habitatnega tipa. Ker so v cone vklju~eni le pomembnej{i deli habitatovvrst in habitatnih tipov, so lahko deli obmo~ij Natura 2000 prazni – brez con.3.1 Prikaz conacije dveh obmo~ij Natura 2000V nadaljevanju bomo prikazali dva primera conacije obmo~ij Natura 2000 na podlagi razli~no kakovostnihvhodnih podatkov.Obmo~je Natura 2000 Vol~eke je bilo dolo~eno zaradi ohranjanja ugodnega stanja {tirih vrst `ivaliin dveh habitatnih tipov. Na obmo~ju so bili skartirani habitatni tipi (Kotarac, 2001), v strokovnihpodlagah za dolo~itev obmo~ij Natura 2000 (^elik in sod., 2005) pa so bili relativno dobri podatki o raz-{irjenosti treh vrst `ivali. Conacija habitatnih tipov se je izvajala na podlagi rezultatov kartiranja habitatnihtipov. Poligoni, ki so ustrezali posameznemu habitatnemu tipu, so bili povzeti kot cona za ta habitatnitip. Pri `ivalskih skupinah pa je conacija temeljila na analizi podatkov, dobljenih s kartiranjem habitatnihSlika 1: Conacija obmo~ja Natura 2000 (Vol~eke) z dobrimi vhodnimi podatki.290

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!