GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Mo`nosti analize in prikazovanja statisti~nih podatkov v hierarhi~ni mre`iRezultat meddr`avnega sodelovanja so karte s prikazom obdelanih podatkov v razli~nih ravneh hierarhi~nemre`e.Slika 1 prikazuje {tevilo prebivalcev v mre`i 1 km × 1 km. Na osnovi te karte je bilo ugotovljenosklenjeno poseljeno obmo~je med dr`avama, ki se razteza od avstrijskega Gradca do Maribora. Obemesti se po merilih Eurostata uvr{~ata med gosto poseljena obmo~ja, saj {tevilo prebivalcev v celicahz gostoto prebivalstva ve~jo od 500/km 2 , presega 50.000. Med obema mestoma se razprostira obmo~jes srednjo gostoto poselitve, kjer je {tevilo prebivalcev v celicah z gostoto najmanj 100/km 2 , prav takove~je od 50.000.Za analizo starostne strukture prebivalstva je bila izbrana delitev prebivalstva glede na dele` starej{ihod 65 let (Slika 2). Slednja deli prebivalstvo na mlado (do 5 % starej{ih od 65 let), zrelo (5–10 %starej{ih od 65 let) in staro prebivalstvo (nad 10 % starej{ih od 65 let). Ob splo{nem trendu staranjaprebivalstva v ve~ini post-industrijskih dr`av je smiselno dolo~iti tudi kategorijo zelo starega prebivalstva(nad 20 % starej{ih od 65 let) (Mala~i~ 2003). Zaradi ugotovljenih razlik med dr`avamav razredu starega prebivalstva (10–20%) je na karti le-ta razdeljen v dva podrazreda (10–15% in 15–20%).Koeficient starostne odvisnosti starih in mladih (prebivalstvo, staro 0–14 let in 65 let ali ve~, gledena prebivalstvo, staro 15–64 let) ka`e socialno in ekonomsko strukturo prebivalstva (slika 3). Vi{ja vrednostkoeficienta pomeni ve~je {tevilo vzdr`evanega prebivalstva. Zadnji podatki za leto 2004 ka`ejo,da sta imeli obe dr`avi vrednost koeficienta pod evropskim povpre~jem (EU 25: 48,9; News Release, 2005)in sicer Avstrija 46,7 (News Release, 2005) ter Slovenija 42,2 (SURS, 2004).Slika 4 prikazuje strukturo zaposlenih po sektorjih. Prvi sektor zaradi nezdru`ljivosti podatkov nibil vklju~en v analizo. Zaradi bolj{e ponazoritve razlik v strukturi zaposlenih med dr`avama je kartaizdelana iz dveh slojev. Spodnji sloj predstavlja celice z vsaj 50 zaposlenimi in je obarvan rde~e, zgornjipa predstavlja celice z ve~ kot 70 % zaposlenih v terciarnem sektorju in je obarvan modro. V rde~ihcelicah je torej najmanj 30 % zaposlenih v sekundarnem sektorju.Hierarhi~na mre`a se je zaradi svojih lastnosti izkazala kot zelo primerna za ~ezmejne prostorskeanalize. Te`ave pa lahko pri~akujemo v primeru razli~nih velikosti najmanj{e celice hierarhi~ne mre`eposamezne dr`ave, saj jih slednje dolo~ajo glede na njihove zna~ilnosti razporeditve pojavov v prostoruoziroma glede na pravila o za{~iti podatkov. Naslednji problem je zdru`ljivost obeh hierarhi~nih mre`ob meji, saj ima vsaka dr`ava izbrano svoje izhodi{~e. V praksi se podatke pri meddr`avnih prostorskihanalizah obi~ajno obdeluje in prikazuje v mre`i z velikostjo celic vsaj 1 km × 1 km, saj druga~ekartografski prikazi izgubijo preglednost. Analize obmejnih obmo~ij seveda zahtevajo mre`o z vi{jolo~ljivostjo (500 m × 500 m in manj), zato se v tem primeru uporablja podatke, ki jih obe dr`avi ne zakrivataali pa se uporabi vi{ji prag zakrivanja podatkov. Z vidika izvajanja podobnih meddr`avnih prostorskihanaliz bo zato dobrodo{el vseevropski sistem hierarhi~ne mre`e, ki bo vzpostavljen s sprejetjem direktiveINSPIRE.5 SklepSistem hierarhi~ne mre`e se je v nekaterih evropskih statisti~nih uradih uveljavil kot primerna oblikaposredovanja statisti~nih podatkov, namenjenih predvsem uporabnikom GIS-sistemov. Glavniprednosti sta zadovoljiva polo`ajna natan~nost, enostaven dostop ter ustrezna za{~ita zaupnostiporo~evalskih enot. SURS zaenkrat {e ni sprejel dokon~ne odlo~itve glede posredovanja podatkov v tejobliki, kot ustrezna za Slovenijo pa se ka`e ista politika za{~ite podatkov, kot velja za prikazovanje v tabelahv primeru Popisa 2002, ter dolo~itev hierarhije mre`e z velikostjo najmanj{e celice 100 m × 100 m.Nadaljnja razprava bo povezana predvsem z zakonskimi dolo~ili povezanimi z za{~ito statisti~nihpodatkov ter izvedba direktive INSPIRE. Zagotovo pa poslanstvo dr`avne statistike z GIS-sistemi dobivanovo dimenzijo, ki je skladna z njeno vizijo o enostavni dostopnosti ter uporabnosti statisti~nihpodatkov.285