GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

@iga Kokalj, Kri{tof O{tir, Ale{ Marseti~Kakovost in natan~nost modela vi{in sta odvisni {e od naslednjih dejavnikov (Infoterra 2005):• prostorske lo~ljivosti senzorja,• radiometri~ne kakovosti podob,• pokrovnosti obmo~ja zanimanja in• natan~nosti kontrolnih to~k za geokodiranje podob.Glede na {tevilo posnetkov, ki jih obdelujemo naenkrat, poznamo dve vrsti ortorektifikacije (Leica2003), in sicer ortorektifikacijo posameznega posnetka in blo~no triangulacijo.Ortorektifikacija posameznega posnetka uporablja tehniko imenovano resekcija prostora. Pri temza vsak posnetek potrebujemo vsaj tri kontrolne to~ke; za ortorektifikacijo 50 posnetkov, na primer,potrebujemo vsaj 150 kontrolnih to~k. Pri tem moramo to~ke dolo~iti in izmeriti ro~no za vsak posnetekposebej. Nato tehnika prostorske resekcije izra~una orientacijo in lokacijo senzorja v ~asu snemanja.Te informacije skupaj z modelom vi{in uporabimo za izlo~itev geometri~nih napak. Pri tem ne upo-{tevamo dodatnih spremenljivk povezanih s sistemati~nimi napakami.Ortorektifikacijske tehnike posameznih posnetkov za zmanj{anje in porazdelitev napak, povezanihs kontrolnimi to~kami, meritvami slike, modelom vi{in in informaciji o senzorju, ne upo{tevajo notranjihrazmerij med sosednjimi podobami v bloku. Zato v postopku mozai~enja pogosto prihaja do napakv poravnavi sosednjih podob, saj napake niso bile zmanj{ane in prerazporejene po celotnem bloku.Blo~na triangulacija je proces osnovanja matemati~nega razmerja med podobami uporabljenimi v projektu,modelom senzorja in tlemi. Informacije pridobljene iz triangulacije so potrebne kot vhodni podatekza ortorektifikacijo in izdelavo modela vi{in. Blo~na triangulacija nudi naslednja tri osnovna opravila.• Dolo~itev lege in orientacije vsake podobe v projektu v ~asu snemanja. Tako dolo~ene kazalce imenujemozunanji kazalci (parametri) orientacije. Za njihovo dolo~itev potrebujemo vsaj tri kontrolneto~ke za celoten blok, neodvisno od {tevila podob v projektu.• Dolo~itev talnih koordinat veznih to~k ro~no ali samodejno izmerjenih na prekrivajo~ih se obmo~jihve~ podob. Zelo natan~na dolo~itev talnih koordinat veznih to~k je uporabna za pridobivanjekontrolnih to~k iz podob, zaradi ~esar ni potrebe po terenskih meritvah. Nadalje, ~e se pridobi veliko{tevilo kontrolnih to~k, lahko interpoliramo model vi{in.• Minimiranje in porazdelitev napak povezanih s podobami, merjenjem podob, kontrolnimi to~kamiin podobnim. Blo~na triangulacija obdela informacije celotnega bloka posnetkov v eni so~asnire{itvi, v kateri s statisti~nimi tehnikami samodejno najde, porazdeli in odpravi napake.Ker so podobe obdelane v enem koraku, so tako re{ene zadrege s poravnavo podob pri mozai~enju.Ganas in drugi (2002) utemeljujejo, da pri ortorektifikaciji posnetkov, ki prikazujejo zemeljsko povr{-je z majhno reliefno amplitudo, zadostuje model vi{in s prostorsko lo~ljivostjo okrog 20 m, vi{inskonatan~nostjo 10 m in planimetri~no natan~nostjo 25 m. Poudarjajo tudi vpliv spretnosti operaterja nanatan~nost re{itve, zaradi te`av pri pravilni izbiri celic. Passini in Jacobsen (2004, 6) sta bolj specifi~na.Ugotavljata, da je za zagotovitev dolo~ene natan~nosti kon~ne ortopodobe, dovoljena natan~nostuporabljenega modela vi{in obratno sorazmerna tangensu kota snemanja podobe, kar ponazarjata naslednjiena~bi in preglednica. Z ena~bo 1 izra~unamo sprejemljivo standardno deviacijo vpliva modela vi{inna planimetri~no natan~nost ortopodobe.SX = SX −SX2 2xz orto o(1)Kjer je SX xzdovoljena napaka komponente kot funkcija SZ, SX ortostandardna deviacija ortopodobein SX ostandardna deviacija orientacije. Sprejemljiva standardna deviacija vi{ine modela vi{in za izdelavoortopodob jepri ~emer je η kot snemanja.SZsprejemljivaSXxz= tan η(2)26