GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Izbira mre`e za prostorsko analizo podzemeljske biodiverzitetepolo`ljivega kartografskega vira, s katerega smo prebrali koordinate. Koordinate vhodov jam v Slovenijismo povzeli iz Jamskega katastra Slovenije, pri ~emer se s pravilnostjo dolo~enih koordinat v njemnismo ukvarjali. V nekaj primerih v Sloveniji smo koordinate prebrali s kart merila 1 : 25.000 (na Interaktivnemnaravovarstvenem atlasu Slovenije, ARSO, http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/) in 1 : 50.000(na Interaktivnem atlasu Slovenije, Mladinska knjiga). Za lokacije na ozemlju drugih dr`av smo uporabili:digitalizirane geokodirane karte 1 : 25.000 Republike Hrva{ke, karte merila 1 : 100.000 (Veliki atlasHrvatske, Mozaik knjiga), karte 1 : 100.000 Voja{kega geografskega in{tituta Kraljevine Jugoslavije terinternetni naslov s koordinatami krajev (Global Gazetteer Version 2.1, http://www.fallingrain.com/world/).Za modelno skupino smo izbrali troglobiotske hro{~e poddru`ine Leptodirinae (Cholevidae), kiso verjetno najtemeljiteje raziskana skupina kopenskih jamskih `ivali. Upo{tevali smo le lokalitete, zaSlika 1: Prikaz prou~evanega obmo~ja, ki ga prekriva mre`a z velikostjo celic 80 × 80 km. Manj{e celicesmo dobili tako, da smo vsako celico razdelili na 4 enaka polja (prikaz na kvadrantu sredi slike), vse dovelikosti 5 × 5 km.263
Maja Zagmajster, Boris Sket, Toma` Podobnikarkatere je polo`ajna natan~nost dolo~ena s krogom polmera 3 km ali natan~neje. S tem predpogojemsmo lahko upo{tevali 1038 geolociranih lokalitet, po katerih se razporeja 196 vrst izbranih hro{~ev.Ozemlje nekdanjih jugoslovanskih republik se da v dveh dimenzijah lepo kartirati z Lambertovosto`~no projekcijo (centralni poldnevnik 18°, standardna vzporednika: 42° in 46°). Zato smo v tej projekcijipripravili mre`o z osnovnimi kvadratastimi celicami razli~nih velikosti. Manj{e celice smo dobiliz razdelitvijo ve~jih na {tiri podenote (Sl. 1).Prisotnost troglobiotskih vrst je pogojena s prisotnostjo primernega podzemnega habitata, takoda je v prostorske analize nesmiselno vklju~evati obmo~ja, kjer tega ni. Tako smo s celicami najve~jevelikosti pokrili glavnino »{ir{ega Dinarskega obmo~ja« (Sl. 1). Na severozahodu smo v obravnavo vklju-~ili tudi nedinarska kra{ka obmo~ja, kot so alpski del Slovenije in obmejno obmo~je Avstrije. Z mre`ocelic nismo prekrili skrajnega ju`nega dela ^rne Gore in dela Albanije, kjer se Dinaridi iztekajo. Kergre za majhne povr{ine, smo ta obmo~ja zanemarili. Pripravili smo mre`e s kvadratnimi osnovnimicelicami s stranicami 80 km, 40 km, 20 km, 10 km in 5 km. Celicam mre`e smo pripisali {tevilo vrst, kise na tistem obmo~ju pojavljajo. Na matrikah prisotnosti in {tevila troglobiotskih vrst smo izra~unalitri mere razporejanja podatkov.Izra~unali smo pogostost »~rno-belih stikov«. Pri tej statistiki ugotavljamo, ali je razporejanje nekespremenljivke v celicah posledica naklju~ja ali ne (Fortin in Dale 2005). Na{e podatke smo pretvoriliv binarne – prisotnost podatka je bila kodirana kot 1, odsotnost kot 0. Statistika »~rno-belih« stikovpre{teje, koliko je stikov med kvadranti z isto kategorijo (1-1, 0-0) in koliko je raznorodnih stikov (1-0).Skupno {tevilo stikov je se{tevek vseh treh mo`nosti (Fortin in Dale 2005). Ni~elna hipoteza naklju~negarazporejanja podatkov je testirana na podlagi dele`a vsake kategorije in {tevila stikov na prou~evanemobmo~ju (Fortin in Dale 2005). ^e je frekvenca opa`enih ~rno-belih stikov manj{a od pri~akovanih,se podatki kopi~ijo (Christman et al. 2005).Izra~unali smo tudi dva koeficienta avtokorelacije za razporejanje {tevila vrst, in sicer Moranov koeficientI in Gearyjev koeficient c. ^e je prostorska korelacija pozitivna, to pomeni, da je porazdelitevopredeljena z gru~ami objektov, ~e pa je negativna, je vzorec razpr{en. Moranov koeficient I zavzemavrednosti od 1 (pozitivna avtokorelacija), do –1 (negativna avtokorelacija). ^e je blizu 0, je prostorskivzorec naklju~en. Moranov koeficient I ponazarja povpre~no vrednost prostorske avtokorelacije na dolo-~eni razdalji od objektov za celotno prou~evano obmo~je (Fortin in Dale 2005). Gearyjev koeficient cne uporablja povpre~ja, ampak meri razlike med vrednostmi spremenljivke na bli`njih lokacijah, pritem je stopnja prostorske avtokorelacije osnovana na razlikah kot funkcijah razdalje (Fortin inDale 2005). Koeficient zavzema vrednosti od 0 (pozitivna avtokorelacija) do 2 (negativna avtokorelacija),vrednosti okoli 1 nakazujejo naklju~no razporeditev. Statisti~no zna~ilnost obeh avtokorelacijskihkoeficientov smo testirali z oceno zna~ilnosti, temelje~e na 1000 Monte Carlo permutacijah (Sawada 1999).Prostorske odnose med celicami v mre`i, ki so v obliki kvadratov, lahko ocenjujemo glede na razli~no{tevilo sosednjih celic ali glede na dolo~eno razdaljo, znotraj katere merimo (Fortin in Dale 2005).Upo{tevamo lahko {tiri sosede, ki si s kvadratom delijo skupno stranico (v smislu premikanja {ahovskihfigur tak primer imenujejo »trdnjava«, angl. rook), {tiri vogalne sosede (poimenovano »lovec«,angl. bishop) ali vseh osem, ki ga obkro`ajo (imenovano »kraljica«, angl. queen). Enak u~inek lahkodobimo, ~e izberemo primerno evklidsko razdaljo, znotraj katere ra~unamo avtokorelacijo. Izbrana razdalja,ki bo enaka dol`ini stranice kvadrata, bo merila avtokorelacijo glede na {tiri sosede (»rook«), medtemko bo razdalja, enaka dol`ini diagonale kvadrata, merila avtokorelacijo glede na vseh osem sosedov(»queen«) (Fortin in Dale 2005). Vse izra~une smo naredili dvakrat s tema dvema razdaljama, oz. z upo-{tevanjem {tirih in osmih sosedov.Razporeditev {tevila vrst in polo`aj celic z najve~ vrstami na celice razli~nih velikosti smo prikazalis tematskimi kartami, kjer nas je zanimal polo`aj celic z najvi{jim {tevilom vrst.Za pripravo prostorskih podatkov in prikaz teh na karti smo uporabili programska orodja Arc-GIS ver. 9.1 (ESRI) in sicer modula ArcInfo in ArcMap. Podatke smo urejali tudi s pomo~jo preglednicprograma Excel (MS). Za izra~une vseh koeficientov smo uporabili »Add-In« program za Excel, Rook-264
- Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 216 and 217: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 218 and 219: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 220 and 221: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 222 and 223: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 224 and 225: GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
- Page 226 and 227: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 228 and 229: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 230 and 231: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 232 and 233: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 234 and 235: GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
- Page 236 and 237: Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
- Page 238 and 239: Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 250 and 251: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 252 and 253: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 254 and 255: UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
- Page 256 and 257: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 258 and 259: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 260 and 261: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 262 and 263: GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
- Page 266 and 267: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 268 and 269: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 270 and 271: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 272 and 273: VE^STOPENJSKI MODEL DOLO^ANJA UNIFO
- Page 274 and 275: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 276 and 277: jVe~stopenjski model dolo~anja unif
- Page 278 and 279: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 280 and 281: MO@NOSTI ANALIZE IN PRIKAZOVANJA ST
- Page 282 and 283: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 284 and 285: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 286 and 287: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 288 and 289: UPORABA GIS-A PRI CONACIJI OBMO^IJ
- Page 290 and 291: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 292 and 293: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 294 and 295: INTEGRIRANA UPORABA GLOBALNEGA SIST
- Page 296 and 297: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 298 and 299: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 300 and 301: SPLETNE STORITVE AGENCIJE REPUBLIKE
- Page 302 and 303: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 304 and 305: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 306 and 307: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 308 and 309: Spletne storitve Agencije Republike
- Page 310 and 311: GIS v Sloveniji 2005-2006, 309-318,
- Page 312 and 313: Spletna storitev za upravljanje in
Izbira mre`e za prostorsko analizo podzemeljske biodiverzitetepolo`ljivega kartografskega vira, s katerega smo prebrali koordinate. Koordinate vhodov jam v Slovenijismo povzeli iz Jamskega katastra Slovenije, pri ~emer se s pravilnostjo dolo~enih koordinat v njemnismo ukvarjali. V nekaj primerih v Sloveniji smo koordinate prebrali s kart merila 1 : 25.000 (na Interaktivnemnaravovarstvenem atlasu Slovenije, ARSO, http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/) in 1 : 50.000(na Interaktivnem atlasu Slovenije, Mladinska knjiga). Za lokacije na ozemlju drugih dr`av smo uporabili:digitalizirane geokodirane karte 1 : 25.000 Republike Hrva{ke, karte merila 1 : 100.000 (Veliki atlasHrvatske, Mozaik knjiga), karte 1 : 100.000 Voja{kega geografskega in{tituta Kraljevine Jugoslavije terinternetni naslov s koordinatami krajev (Global Gazetteer Version 2.1, http://www.fallingrain.com/world/).Za modelno skupino smo izbrali troglobiotske hro{~e poddru`ine Leptodirinae (Cholevidae), kiso verjetno najtemeljiteje raziskana skupina kopenskih jamskih `ivali. Upo{tevali smo le lokalitete, zaSlika 1: Prikaz prou~evanega obmo~ja, ki ga prekriva mre`a z velikostjo celic 80 × 80 km. Manj{e celicesmo dobili tako, da smo vsako celico razdelili na 4 enaka polja (prikaz na kvadrantu sredi slike), vse dovelikosti 5 × 5 km.263