GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Primo` Pajk, Vlasta Knapi~, Stanislav Gomboc, Matej Knapi~, Toma` Seli{kar1 UvodFitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS) opravlja upravne, strokovne in nadzorne nalogena podro~jih priprave in izvajanja predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, semenski materialkmetijskih rastlin, varstvo in registracijo sort rastlin, fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila.Na podro~ju zdravstvenega varstva rastlin vodi postopke registracije in izdaje dovoljenj in zagotavljauresni~evanje ukrepov in obveznosti v zvezi s prepre~evanjem vnosa in {irjenja ter zatiranjem {kodljivihorganizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih ter opazovanje in napovedovanje{kodljivih organizmov.FURS v sodelovanju s strokovnimi in in{pekcijskimi slu`bami vzpostavlja in vodi informacijske sistemena podro~ju varstva rastlin, vzdr`uje zbirke podatkov in z njihovo pomo~jo izpolnjuje mednarodneobveznosti poro~anja o pojavu rastlinskih {kodljivih organizmov.Poseben nadzor hru{evega o`iga izvajamo v Sloveniji od leta 1998. V letu 2001 smo bele`ili prvipojav hru{evega o`iga v Sloveniji (EPPO 2001, [abec-Paradi` et al. 2002), leta 2003 pa prvi ve~ji izbruhbakterije (Knapi~ et al. 2004). @e v letu 2001 so bile oku`be prostorsko locirane, izrisane na kartah inkot take podlaga za izvajanje uradnih ukrepov v nacionalnih predpisih (Odlo~ba 2002). Ob izbruhubakterije v letu 2003 je bil potreben sistemati~en pristop k prostorski obdelavi zbranih podatkov z orodjiGIS, s pomo~jo katerih so bila dolo~ena `ari{~a oku`be in varovalni pasovi, ki so opredeljena z mednarodnimistandardi (FAO-IPPC, EPPO), predpisi Evropske skupnosti in nacionalnimi predpisi.2 Metodologija2.1 Potreba po lociranju hru{evega o`iga s pomo~jo geografskih aplikacijGlede na mo`ne poti vnosa bakterije je bila v letu 1998 postavljena mre`a opazovalnih to~k, s katerimibi ~im bolj enakomerno pokrili Slovenijo. Medsebojna oddaljenost to~k je bila 5–10 km,izbrane pa so bile tam, kjer je bilo na enem mestu ve~ gostiteljskih rastlin ene vrste ali ve~ gostiteljskihrastlin razli~nih vrst. Opazovalne to~ke so bile opisane tudi s koordinatami. Zajem prostorskih koordinatje potekal s pomo~jo digitalnega Atlasa Slovenije. Kmetijski in{titut Slovenije kot osrednja strokovnain{titucija za terenske preglede rastlinskih bolezni je zajemal podatke s pomo~jo GPS. Zaradi razli~nihsistemov in formata zajema je prihajalo do te`av pri obdelavi geolociranih podatkov in izrisu kart.Zaradi pribli`evanja bolezni se je vsako leto pove~evalo {tevilo opazovalnih to~k in tudi {tevilo rastlinskihvzorcev, ki so jih in{pektorji in pregledniki odvzeli zaradi sumljivih bolezenskih znamenj.Pregledi zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin so se zgostili okoli obmo~ja prve najdbe v Naklemin okolici v letu 2001. Na podlagi biologije bakterije je bilo prvi~ v praksi fitosanitarnih predpisov v Slovenijipredpisano oku`eno obmo~je, ki je obsegalo `ari{~i oku`be v k. o. Naklo parc. {t. 165/2 in 29/17in varovalni pas, ki je obsegal 1 km {iroko vplivno obmo~je kot `ari{~e oku`be. Znotraj tega pasu jemo`nost raznosa bakterije npr. z vodo, vetrom in `u`elkami zelo velika. Ker bakterija zlahka oku`ujecveto~e gostiteljske rastline, te pa opra{ujejo ~ebele, so ~ebele ene najbolj pogostih prena{alcev bakterijeiz oku`enih cvetov. Ker lahko ~ebele letijo na pa{o od 3 do 5 km, je bilo dolo~eno prvo varnostnoobmo~je okoli `ari{~a za nadzor panjev in rastlin (pas med 1 km in 5 km od mesta najdbe), za pove-~an obseg pregledov pa je bilo dolo~eno {e drugo varnostno obmo~je (pas med 5 km in 10 km od mestanajdbe).Koordinate mesta najdb oku`enih dreves so bile dolo~ene s centroidoma parcel, kar ni bilo najboljnatan~no, vendar je za potrebe razmejitve obmo~ij poostrenega nadzora zado{~alo. Na sliki 1 je razmejitevprvega `ari{~a hru{evega o`iga v Naklem pri Kranju s sredi{~em na mestu najdbe oku`ene hru{ke:v polmeru 1 km so bile pregledane vse gostiteljske rastline, odvzeto je bilo ve~ deset vzorcev za laboratorijskotestiranje, oku`ba pa je bila potrjena {e na dveh drevesih v `ari{~u. Formalno vsaka nova oku`ba254