GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GIS na podro~ju varstva rastlin pred {kodljivimi organizmiSlika 3: Dolo~anje `ari{~ in razmejenega obmo~ja pri nadzoru rumene krompirjeve ogor~ice z uporaboDOF, DKN in GERK.tev in sprotno preverjanje veljavnega registra mati~nih hmelji{~. Tudi v tem primeru je v letu 2006 `emogo~e uporabiti bazo GERK.3.3 Informacijska struktura sistemaV za~etku implementacije GIS-VR smo v prete`ni meri izkori{~ali strojne in programske kapacitete,ki so bile locirane na organizacijah, ki so vklju~ene v sistem varstva rastlin. V letu 2003 smo pripravilivsebine PHARE projekta (Phare projekt 2003) za izbolj{anje stanja informatizacije slu`be za varstvorastlin in ga uspe{no realizirali v letu 2005. V sklopu projekta so FURS in organizacije, vklju~ene v sistemvarstva rastlin, dobili ve~je {tevilo stre`nikov, osebnih ra~unalnikov ter ustrezno {tevilo GPS enotproizvajalca Leica. Hkrati smo pridobili tudi ustrezno programsko opremo, med ostalimi Arc-GIS desktop9.1 z ve~ licencami za ArcEditor ter eno za ArcInfo in ArcSDE.Obseg prostorskih podatkov se je mo~no pove~al, hkrati pa tudi potreba po centralnem hranjenjuin vzdr`evanju podatkov. Na stre`niku so shranjeni pomembnej{i rastrski podatki ter ve~je vektorskebaze kot je DKN in podobno. Hkrati pa so ustrezno dodane teme s podro~ja obvladovanja {kodljivihorganizmov. Z vklju~itvijo stre`nika ArcSDE in programske opreme ArcGIS v GIS-VR sta se pove~alapreglednost ter upravljanje prostorskih podatkov, kar je posledica ve~je vpetosti metapodatkov v prostorskebaze podatkov, ki jo zagotavljajo novej{e razli~ice ESRI programske opreme. Stre`nik podatkovArcSDE omogo~a la`je in a`urno vklju~evanje tematskih podatkov v ostale aplikacije kot sta FITO-Nadzorin FSI-pregled.Z realizacijo Phare projekta se je arhitektura informacijskega sistema nekoliko centralizirala, karprej ni bilo mogo~e zaradi slab{ih infrastrukturnih kapacitet.249
Matej Knapi~, Toma` Seli{kar, Stanislav Gomboc, Vlasta Knapi~Slika 4: Prostorski in ~asovni prerez oku`b z glivo hmeljeve uvelosti.4 SklepFitosanitarno podro~je je izrazito mednarodno vpeto v tokove globalne trgovine z rastlinskim blagomin v globalno ocenjevanje tveganja (PRA) za raznos {kodljivih organizmov s trgovskimi potmi.Na podlagi posebnega sanitarno-fitosanitarnega sporazuma v okviru Svetovne trgovinske organizacije(WTO) lahko zaustavi uvoz ali izvoz ladijskih, letalskih in drugih po{iljk, da prepre~i vnos {kodljivegaorganizma na svoje ozemlje. Za tak korak mora imeti upravni organ mo~ne in transparentne dokaze,da dolo~en organizem ni zastopan, da je obseg gojenja gostiteljskih rastlin gospodarsko pomemben inukrep zavrnitve po{iljke upravi~i stro{ke po{iljatelja. Vsako leto se pri WTO odvija ve~ deset poravnavsporov, pri katerih so rezultati analiz v okolju GIS dober argument za odlo~itve. Tudi v Sloveniji je FURSv zadnjih petih letih s pridom uporabljal GIS-VR pri pogajanjih z Evropsko komisijo, dokazovanju statusavarovanega obmo~ja hru{evega o`iga in bele krompirjeve ogor~ice, pri obve{~anju javnosti in prikreiranju politike varstva rastlin, ki jo vodi MKGP. Analize in procesiranje georeferenciranih podatkovpa so tudi neprecenljiva podlaga odlo~anju na nacionalni ravni, pri nadzoru in izvajanju ukrepovv primeru pojava nadzorovanih {kodljivih organizmov.5 Viri in literaturaBaker, R. 2001: Vloga geografskega informacijskega sistema (GIS) pri analizah tveganja zaradi vnosain {irjenja {kodljivih organizmov. Izvle~ki referatov. Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije. Ljubljana.250
- Page 200 and 201: ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
- Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 204 and 205: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 206 and 207: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 208 and 209: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 210 and 211: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 212 and 213: ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
- Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 216 and 217: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 218 and 219: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 220 and 221: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 222 and 223: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 224 and 225: GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
- Page 226 and 227: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 228 and 229: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 230 and 231: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 232 and 233: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 234 and 235: GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
- Page 236 and 237: Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
- Page 238 and 239: Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 252 and 253: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 254 and 255: UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
- Page 256 and 257: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 258 and 259: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 260 and 261: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 262 and 263: GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
- Page 264 and 265: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 266 and 267: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 268 and 269: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 270 and 271: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 272 and 273: VE^STOPENJSKI MODEL DOLO^ANJA UNIFO
- Page 274 and 275: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 276 and 277: jVe~stopenjski model dolo~anja unif
- Page 278 and 279: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 280 and 281: MO@NOSTI ANALIZE IN PRIKAZOVANJA ST
- Page 282 and 283: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 284 and 285: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 286 and 287: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 288 and 289: UPORABA GIS-A PRI CONACIJI OBMO^IJ
- Page 290 and 291: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 292 and 293: Uporaba GIS-a pri conaciji obmo~ij
- Page 294 and 295: INTEGRIRANA UPORABA GLOBALNEGA SIST
- Page 296 and 297: Integrirana uporaba globalnega sist
- Page 298 and 299: Integrirana uporaba globalnega sist
GIS na podro~ju varstva rastlin pred {kodljivimi organizmiSlika 3: Dolo~anje `ari{~ in razmejenega obmo~ja pri nadzoru rumene krompirjeve ogor~ice z uporaboDOF, DKN in GERK.tev in sprotno preverjanje veljavnega registra mati~nih hmelji{~. Tudi v tem primeru je v letu 2006 `emogo~e uporabiti bazo GERK.3.3 Informacijska struktura sistemaV za~etku implementacije GIS-VR smo v prete`ni meri izkori{~ali strojne in programske kapacitete,ki so bile locirane na organizacijah, ki so vklju~ene v sistem varstva rastlin. V letu 2003 smo pripravilivsebine PHARE projekta (Phare projekt 2003) za izbolj{anje stanja informatizacije slu`be za varstvorastlin in ga uspe{no realizirali v letu 2005. V sklopu projekta so FURS in organizacije, vklju~ene v sistemvarstva rastlin, dobili ve~je {tevilo stre`nikov, osebnih ra~unalnikov ter ustrezno {tevilo GPS enotproizvajalca Leica. Hkrati smo pridobili tudi ustrezno programsko opremo, med ostalimi Arc-GIS desktop9.1 z ve~ licencami za ArcEditor ter eno za ArcInfo in ArcSDE.Obseg prostorskih podatkov se je mo~no pove~al, hkrati pa tudi potreba po centralnem hranjenjuin vzdr`evanju podatkov. Na stre`niku so shranjeni pomembnej{i rastrski podatki ter ve~je vektorskebaze kot je DKN in podobno. Hkrati pa so ustrezno dodane teme s podro~ja obvladovanja {kodljivihorganizmov. Z vklju~itvijo stre`nika ArcSDE in programske opreme ArcGIS v GIS-VR sta se pove~alapreglednost ter upravljanje prostorskih podatkov, kar je posledica ve~je vpetosti metapodatkov v prostorskebaze podatkov, ki jo zagotavljajo novej{e razli~ice ESRI programske opreme. Stre`nik podatkovArcSDE omogo~a la`je in a`urno vklju~evanje tematskih podatkov v ostale aplikacije kot sta FITO-Nadzorin FSI-pregled.Z realizacijo Phare projekta se je arhitektura informacijskega sistema nekoliko centralizirala, karprej ni bilo mogo~e zaradi slab{ih infrastrukturnih kapacitet.249