GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
13.07.2015 Views

GIS na podro~ju varstva rastlin pred {kodljivimi organizmiSlika 3: Dolo~anje `ari{~ in razmejenega obmo~ja pri nadzoru rumene krompirjeve ogor~ice z uporaboDOF, DKN in GERK.tev in sprotno preverjanje veljavnega registra mati~nih hmelji{~. Tudi v tem primeru je v letu 2006 `emogo~e uporabiti bazo GERK.3.3 Informacijska struktura sistemaV za~etku implementacije GIS-VR smo v prete`ni meri izkori{~ali strojne in programske kapacitete,ki so bile locirane na organizacijah, ki so vklju~ene v sistem varstva rastlin. V letu 2003 smo pripravilivsebine PHARE projekta (Phare projekt 2003) za izbolj{anje stanja informatizacije slu`be za varstvorastlin in ga uspe{no realizirali v letu 2005. V sklopu projekta so FURS in organizacije, vklju~ene v sistemvarstva rastlin, dobili ve~je {tevilo stre`nikov, osebnih ra~unalnikov ter ustrezno {tevilo GPS enotproizvajalca Leica. Hkrati smo pridobili tudi ustrezno programsko opremo, med ostalimi Arc-GIS desktop9.1 z ve~ licencami za ArcEditor ter eno za ArcInfo in ArcSDE.Obseg prostorskih podatkov se je mo~no pove~al, hkrati pa tudi potreba po centralnem hranjenjuin vzdr`evanju podatkov. Na stre`niku so shranjeni pomembnej{i rastrski podatki ter ve~je vektorskebaze kot je DKN in podobno. Hkrati pa so ustrezno dodane teme s podro~ja obvladovanja {kodljivihorganizmov. Z vklju~itvijo stre`nika ArcSDE in programske opreme ArcGIS v GIS-VR sta se pove~alapreglednost ter upravljanje prostorskih podatkov, kar je posledica ve~je vpetosti metapodatkov v prostorskebaze podatkov, ki jo zagotavljajo novej{e razli~ice ESRI programske opreme. Stre`nik podatkovArcSDE omogo~a la`je in a`urno vklju~evanje tematskih podatkov v ostale aplikacije kot sta FITO-Nadzorin FSI-pregled.Z realizacijo Phare projekta se je arhitektura informacijskega sistema nekoliko centralizirala, karprej ni bilo mogo~e zaradi slab{ih infrastrukturnih kapacitet.249

Matej Knapi~, Toma` Seli{kar, Stanislav Gomboc, Vlasta Knapi~Slika 4: Prostorski in ~asovni prerez oku`b z glivo hmeljeve uvelosti.4 SklepFitosanitarno podro~je je izrazito mednarodno vpeto v tokove globalne trgovine z rastlinskim blagomin v globalno ocenjevanje tveganja (PRA) za raznos {kodljivih organizmov s trgovskimi potmi.Na podlagi posebnega sanitarno-fitosanitarnega sporazuma v okviru Svetovne trgovinske organizacije(WTO) lahko zaustavi uvoz ali izvoz ladijskih, letalskih in drugih po{iljk, da prepre~i vnos {kodljivegaorganizma na svoje ozemlje. Za tak korak mora imeti upravni organ mo~ne in transparentne dokaze,da dolo~en organizem ni zastopan, da je obseg gojenja gostiteljskih rastlin gospodarsko pomemben inukrep zavrnitve po{iljke upravi~i stro{ke po{iljatelja. Vsako leto se pri WTO odvija ve~ deset poravnavsporov, pri katerih so rezultati analiz v okolju GIS dober argument za odlo~itve. Tudi v Sloveniji je FURSv zadnjih petih letih s pridom uporabljal GIS-VR pri pogajanjih z Evropsko komisijo, dokazovanju statusavarovanega obmo~ja hru{evega o`iga in bele krompirjeve ogor~ice, pri obve{~anju javnosti in prikreiranju politike varstva rastlin, ki jo vodi MKGP. Analize in procesiranje georeferenciranih podatkovpa so tudi neprecenljiva podlaga odlo~anju na nacionalni ravni, pri nadzoru in izvajanju ukrepovv primeru pojava nadzorovanih {kodljivih organizmov.5 Viri in literaturaBaker, R. 2001: Vloga geografskega informacijskega sistema (GIS) pri analizah tveganja zaradi vnosain {irjenja {kodljivih organizmov. Izvle~ki referatov. Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije. Ljubljana.250

GIS na podro~ju varstva rastlin pred {kodljivimi organizmiSlika 3: Dolo~anje `ari{~ in razmejenega obmo~ja pri nadzoru rumene krompirjeve ogor~ice z uporaboDOF, DKN in GERK.tev in sprotno preverjanje veljavnega registra mati~nih hmelji{~. Tudi v tem primeru je v letu 2006 `emogo~e uporabiti bazo GERK.3.3 Informacijska struktura sistemaV za~etku implementacije GIS-VR smo v prete`ni meri izkori{~ali strojne in programske kapacitete,ki so bile locirane na organizacijah, ki so vklju~ene v sistem varstva rastlin. V letu 2003 smo pripravilivsebine PHARE projekta (Phare projekt 2003) za izbolj{anje stanja informatizacije slu`be za varstvorastlin in ga uspe{no realizirali v letu 2005. V sklopu projekta so FURS in organizacije, vklju~ene v sistemvarstva rastlin, dobili ve~je {tevilo stre`nikov, osebnih ra~unalnikov ter ustrezno {tevilo GPS enotproizvajalca Leica. Hkrati smo pridobili tudi ustrezno programsko opremo, med ostalimi Arc-GIS desktop9.1 z ve~ licencami za ArcEditor ter eno za ArcInfo in ArcSDE.Obseg prostorskih podatkov se je mo~no pove~al, hkrati pa tudi potreba po centralnem hranjenjuin vzdr`evanju podatkov. Na stre`niku so shranjeni pomembnej{i rastrski podatki ter ve~je vektorskebaze kot je DKN in podobno. Hkrati pa so ustrezno dodane teme s podro~ja obvladovanja {kodljivihorganizmov. Z vklju~itvijo stre`nika ArcSDE in programske opreme ArcGIS v GIS-VR sta se pove~alapreglednost ter upravljanje prostorskih podatkov, kar je posledica ve~je vpetosti metapodatkov v prostorskebaze podatkov, ki jo zagotavljajo novej{e razli~ice ESRI programske opreme. Stre`nik podatkovArcSDE omogo~a la`je in a`urno vklju~evanje tematskih podatkov v ostale aplikacije kot sta FITO-Nadzorin FSI-pregled.Z realizacijo Phare projekta se je arhitektura informacijskega sistema nekoliko centralizirala, karprej ni bilo mogo~e zaradi slab{ih infrastrukturnih kapacitet.249

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!