GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

@iga Kokalj, Kri{tof O{tir, Ale{ Marseti~1 UvodSatelitski posnetki postajajo vedno pomembnej{i vir podatkov o zemeljski povr{ini. Z njimi lahkopridobivamo podatke o pokrovnosti in rabi tal, opazujemo spremembe zaradi ~lovekove aktivnostiin naravnih pojavov, spremljamo nesre~e, opazujemo toplotno onesna`enje, na~rtujemo posege v prostor,in podobno. Visokolo~ljivi posnetki – to je taki z lo~ljivostjo velikostnega reda enega metra – postajajozelo pomemben vir podatkov za izdelavo in posodabljanje kart, {e posebej na obmo~jih, ki so zaradinajrazli~nej{ih pogojev (tudi politi~nih) te`je dostopna. Z njimi lahko ustvarjamo obi~ajne ali satelitskekarte velikih meril (do 1 : 5000). Ker gre za rastrske podatke, jih lahko vklju~imo v geografski informacijskisistem, bodisi kot samostojen sloj ali prek interpretiranih kart.Satelitski posnetki visoke lo~ljivosti trenutno dosegajo lo~ljivost 0,61 m (QuickBird pri snemanjunavpi~no), kar je le nekoliko slab{e od digitalnih ortofoto posnetkov, ki jih ponuja Geodetska upravaRepublike Slovenije (lo~ljivost 0,5 m). Poleg visoke pankromatske lo~ljivosti ima ve~ina tovrstnih sistemovtudi ve~spektralni senzor, s praviloma nekajkrat manj{o lo~ljivostjo (QuickBird 2,44 m prisnemanju navpi~no) (Kramer 2002). V velikostnem redu enega metra obstajajo {e posnetki Ikonos inOrbView-3 (pankromatsko 1 m, ve~spektralno 4 m), nekoliko slab{o lo~ljivost pa imajo EROS-1A (1,8 m),IRS-1C/D (5,8 m), IRC-P5 (z drugim imenom Cartosat 1, 2,5 m) in SPOT (2,5 oziroma 5 m). Ve~inaomenjenih satelitov ima podobe, ki so opremljene s podatki o snemalnem sistemu in letu satelita, karomogo~a ortorektifikacijo. Satelitsko opazovanje {e posebej preka{a klasi~no letalsko fotografijo, ~e upo-{tevamo zapletene postopke, ki jih je potrebno urediti pri preletih letal, zlasti v tujih dr`avah, kjer jelahko politi~na situacija zelo nepredvidljiva.Podobe satelitskih sistemov so komercialno dosegljive, kar pomeni, da jih lahko kupi vsakdo in zavsak namen. Nekateri ameri{ki ponudnik podob sicer imajo posebne pogodbe z (ameri{ko) vojsko, vendarpa ta ve~inoma ne izklju~uje prodaje posnetkov tujim dr`avam. Arhivi posnetkov so odvisni odsistema do sistema, glavna zna~ilnost visokolo~ljivih satelitov pa je, da snemanje ni sistemati~no. Zarazliko od, recimo, Landsata, ki sistemati~no zajema celotno zemeljsko povr{je, ti sateliti snemajo lepo naro~ilu oziroma v skladu s predvideno prodajo. Obmo~ja gostej{e poselitve, velikega interesa javnosti(nesre~e, konfliktna obmo~ja), medijev in razli~nih organizacij snemajo pogosteje, drugih pa splohne. Prav zaradi manj{e pokritosti pa je cenovno ugodno tudi novo snemanje, saj je le pribli`no ~etrtinodra`je od arhivskih podob.2 OrtorektifikacijaOrtorektifikacija je proces zmanj{evanja geometri~nih napak, ki nastanejo na podobah daljinskegazaznavanja. Najpogostej{i razlogi za geometri~ne napake so (Leica 2003, 60 in 61):• orientacija senzorja,• sistemati~ne napake senzorja,• premik zaradi izoblikovanosti povr{ja in• ukrivljenost Zemlje.Parametre orientacije senzorja dobimo s triangulacijo bloka ali resekcijo posameznega posnetka.Z metodo najmanj{ih kvadratov med procesom triangulacije lahko zmanj{amo napake, ki so povezanez nestabilnostjo senzorja. Z izbiro primerne opcije se v procesu triangulacije upo{teva in odpraviu~inek ukrivljenosti Zemlje, ki je bolj opazen kadar obdelujemo blok podob ali satelitske slike velikegaobmo~ja. U~inek premika zaradi razgibanosti povr{ja pa odstranimo z upo{tevanjem modela vi{inmed procesom ortorektifikacije.Po ortorektifikaciji je vsaka celica dobljene podobe »geometri~no zanesljiva«. To pomeni, da so meritvena ortopodobi prakti~no enake meritvam na zemeljski povr{ini. Vsaka to~ka v podobi je videti, kotbi jo gledali iz polo`aja, ki je to~no nad njo oziroma pravokotno na Zemljo (Marseti~ 2005, 52).24