GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Matej Knapi~, Toma` Seli{kar, Stanislav Gomboc, Vlasta Knapi~3.1 Evidenca zdravstvenih pregledov in posebnih nadzorov kmetijskih rastlinAplikacija FITO-nadzor (avtor Toma` Seli{kar) predstavlja osnovo za evidentiranje pregledov inpojavov {kodljivih organizmov. Aplikacija te~e na stre`niku MS Windows Server 2003, kot aplikacijaodjemalec-stre`nik, do katere uporabniki dostopajo po tankem odjemalcu (MS Terminal Server 2003).To omogo~a enostaven centralen zajem podatkov in hitro obdelavo in procesiranje podatkov glede napotrebe. Znotraj aplikacije FITO-nadzor so opredeljeni posamezni programi nadzora {kodljivih organizmovter dolo~eni skrbniki posameznega nadzora kot tudi sodelavci, ki sodelujejo v izvajanju programa.V program nadzorov {kodljivih organizmov je vklju~enih ve~ institucij kot so FURS, Kmetijski in{titutSlovenije, In{titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, regionalni kmetijski zavodi ter fitosanitarnain{pekcija in poobla{~eni laboratoriji, ki izvajajo diagnostiko {kodljivih organizmov. Sodelavci posamezneganadzora evidentirajo preglede, ki so jih opravili na terenu, medtem ko je koordinator osrednjiskrbnik baze in je dol`an izvajati kontrolo nad stanjem v bazi ter ima vse pravice za popolno urejanjebaze dolo~enega nadzora.^eprav se na tem mestu ne bomo spu{~ali v podrobnosti programa FITO-nadzor, je potrebno omenitinekatere njegove odlike in re{itve. V program so vklju~ene razli~ne georeferencirane rastrske podloge(DOF, tematski in pregledni zemljevidi), ki omogo~ajo prvo kontrolo prostorske opredelitve posameznegapregleda ali pojava {kodljivega organizma. Ta funkcija omogo~a tudi izris trenutnega stanja nadzoradolo~enega {kodljivega organizma. Poleg tega v aplikacijo sproti dodajamo lastne tematske sloje (npr.razli~ni status obmo~ij pri nadzoru dolo~enega {kodljivega organizma), kar omogo~a bolj{o kontroloin na~rtovanje dela.Zaradi zapletov s to~nostjo koordinat v preteklosti, je v program vklju~ena funkcija za prera~unkoordinat iz razli~nih koordinatnih sistemov.Za la`je in natan~nej{e delo so pri evidentiranju pregledov v aplikaciji vklju~eni podatki registraprostorskih enot ter podatki digitalnega katastra Slovenije. V primeru, da se koordinate pregleda nepridobijo s pomo~jo GPS, je programska re{itev tak{na, da se bodisi iz ene ali druge baze avtomatskoprenesejo koordinate centroidov parcel oziroma hi{nih {tevilk.Podatki evidenc programa FITO-nadzor, v katerega se prepi{ejo tudi podatki aplikacije FSI-pregled,so eden temeljnih slojev GIS-VR. Imajo velik pomen za prostorsko predstavitev izvajanja nadzorov instanja posameznega {kodljivega organizma. Podatke o izvajanju nadzora nad {kodljivimi organizmiizvozimo v ArcGis (ESRI), jih ustrezno obdelamo in jih predstavimo na ustreznih tematskih kartah.Ti podatki nam hkrati slu`ijo pri razli~nih prostorskih obdelavah, predvsem pri dolo~anju obmo~ij z razli~nimre`imom ukrepov ob prepre~evanju {irjenja {kodljivih organizmov.3.2 Analize za pravilne strokovno upravne odlo~itve v okolju GISFURS si v sodelovanju s strokovnimi in in{pekcijskimi slu`bami pomaga pri analizah tveganja zaradivnosa in {irjenja {kodljivih organizmov in pri posredovanju podatkov organom upravljanja v Evropskiskupnosti in drugih dr`avah ~lanicah s kartiranjem in analiziranjem podatkov s pomo~jo ustreznegara~unalni{kega orodja in GIS-VR. Polega tega je potrebno nacionalne strokovne odlo~itve pri obvladovanjudolo~enega {kodljivega organizma podkrepiti z ustreznimi analizami v okolju GIS. Omenjenezahteve re{uje GIS-VR na razli~nih ravneh, kar razlagamo z nekaj vzor~nimi primeri:1. koruzni hro{~ (Diabrotica virgifera virgifera)2. rumena krompirjeva ogor~ica (Globodera rostochiensis (Woll., 1923) Behrens, 1975)3. hmeljeva uvelost, ki jo povzro~ata glivi Verticillium albo-atrum Reinke at Berthold in Verticilliumdahliae KlebahnKoruzni hro{~ je karantenski {kodljivec koruze, ki se v enem letu lahko raz{iri tudi za ve~ 10 km.Prvi izbruhi v Evropi so bili v bli`ini letali{~. K nam se {iri iz beograjskega `ari{~a, prvi~ smo ga v monitoringuzaznali na meji z Mad`arsko in Hrva{ko leta 2003, v naslednjih dveh letih pa se je raz{iril za246