13.07.2015 Views

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

GIS na podro~ju varstva rastlin pred {kodljivimi organizmirabljajo tudi georefencirani podatki. Zapise smo sprva ume{~ali v UTM kvadrante in po njih razdeljevalidelo terenskim slu`bam, kasneje pa pri~eli uporabljati koordinatni sistem zapisov to~k inpoligonov.@elja po u~inkovitem delu na podro~ju varstva rastlin je sorazmerno zgodaj pripomogla, da se jeza~el uvajati geografski informacijski sistem (GIS) tudi na upravni del tega podro~ja. Osrednja strokovnoupravna institucija na podro~ju varstva rastlin je Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS),ki je prevzela leta 2001 v upravljanje ve~ nepovezanih zbirk podatkov o registrirani pridelavi in najdbah{kodljvih organizmov, pri katerih je prihajalo do podvajanja podatkov in obdelav ter do neenotnostipodatkov. Zaradi na{tetih slabosti in zahtev po hitri izmenjavi informacij s slu`bami za varstvo rastlindrugih dr`av ter s Komisijo Evropske unije, je bila `e v dr`avnem programu Republike Slovenije zaprevzem pravnega reda EU predvidena vzpostavitev poenotenega-integriranega informacijskega sistemaza fitosanitarno podro~je (Knapi~ et al. 2001).Prvi za~etki uvajanja geoinformacijske tehnologije segajo v konec devetdesetih let. V letu 2001 smos pomo~jo projekta CRP »Izgradnja poenotenega sistema za spremljanje in analizo {kodljivih organizmov«opredelili podlage za zajem, kontrolo, hranjenje in obdelavo podatkov o {kodljivih organizmih.Sprva, ko ni bilo integralnega pristopa h GIS, je obstajalo veliko podatkovnih baz razli~nih formatov.Prav tako se je zajem prostorskih koordinat izvajal z razli~nimi orodji kot sta GPS ali Atlas Slovenije.Format zajema obi~ajno ni bil podan, pojavljale pa so se napake pri nastavitvah GPS aparatov za pretvorbogeografskih koordinat v dr`avni Gauss-Krugerjev koordinatni sistem. Omenjene te`ave smo `elelipremagati s centralno aplikacijo, ki bi omogo~ala osrednjo evidenco pregledov in pojavnosti {kodljivihorganizmov. V letu 2003 je aplikacija FITO-nadzor postopno prevzela funkcijo centralnega bele`enjaterenskih pregledov in pojavnosti (najdb) {kodljivih organizmov.3 Geografski informacijski sistem na podro~ju varstva rastlinGeografski informacijski sistem na podro~ju varstva rastlin (GIS-VR) je sestavni del geografskegainformacijskega sistema v kmetijstvu. Njegov razvoj in u~inkovitost sta rasla hkrati z razvojem GIS napodro~ju kmetijstva.V obdobju priprav za vstop v Evropsko skupnost po letu 2000 je bilo izgrajenih ve~ baz podatkov,ki imajo pomembno vlogo pri delovanju GIS na podro~ju varstva rastlin. Pri sprejemanju odlo~itevje zelo pomembna baza subvencij kmetijske pridelave, ki je vezana na enote rabe in jo vodi Agencijaza kmetijske trge in razvoj pode`elja (AKTRP). Z njo je tesno povezan register kmetijskih gospodarstevin baza grafi~nega zajema rabe kmetijskih zemlji{~, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano (MKGP). V tem obdobju so se na MKGP vzpostavile baze trajnih nasadov (vinogradov,sadovnjakov, hmelji{~), na FURS se je vzpostavil FITO-register pridelovalcev, trgovcev in uvoznikovsadilnega materiala in drugega rastlinskega blaga z visokim tveganjem za prenos {kodljvih organizmovter {tevilne ostale evidence, ki imajo bolj specifi~en zna~aj. V tem obdobju je bila tudi kon~anapretvorba katastrske evidence v digitalno obliko (GURS). Omenjene podlage tvorijo temelj delovanjaGIS-VR.V okviru dr`avnega programa in Twinning projekta z nizozemsko slu`bo za varstvo rastlin je projektnaskupina za informacijsko analizo obstoje~ih sistemov pripravila v letih 2001–2003 osnutke modulovza integrirani informacijski sistem (Van Halteren, 2003). Prepoznala je nujnost podpore s programskoopremo pri izvajanju posebnih nadzorov {odljivih organizmov, ki jih na terenu bele`ijo poobla{~eniizvajalci fitosanitarnih pregledov (aplikacija FITO-nadzor, nastala 2003) in fitosanitarni in{pektorji (aplikacijaFSI-pregled, nastala 2005) ter nujnost povezave z evidenco opravljenih analiz rastlinskih in drugihvzorcev, ki jih delajo poobla{~eni diagnosti~ni laboratoriji za zdravstveno varstvo rastlin. V omenjeniaplikaciji je vgrajen Fito-GIS modul, ki omogo~a zajem geografskih podatkov v registre in evidence inrazli~ne prostorske prikaze in analize geografsko povezanih podatkov.245

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!