GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Matej Knapi~, Toma` Seli{kar, Stanislav Gomboc, Vlasta Knapi~1 UvodKmetijstvo in gozdarstvo sta za Evropsko skupnost ekonomsko in sociolo{ko pomembni podro~ji,saj geografsko gledano upravljata z okoli 80 % povr{inami, zaposlujeta okoli 17 milijonov ljudi, izvoziz obeh sektorjev pa je vreden okoli 50 milijard evrov letno. Izbruhi rastlinskih {kodljivih organizmov,ki imajo veliko zmo`nost pre`ivetja in razmno`evanja, lahko povzro~ijo epidemije rastlinskih bolezniin uni~ujo~e prenamno`itve {kodljivcev. Epidemi~ne bolezni pa povzro~ajo resne izgube gojenih rastlinin imajo lahko s tem velik vpliv na gozdarstvo, kmetijsko pridelavo, ekonomijo in ruralno skupnost(Celar in Knapi~ 2002) kot tudi na biotsko raznovrstnost in okolje. V pridelavi hrane bele`ijo v svetovnemmerilu zaradi bolezni rastlin povpre~no 13 %, zaradi napadov `u`elk 15 % in zaradi plevelov13 % izgub pridelkov (FAO 2001). Veliko ve~je izgube lahko nastanejo z vnosom novega {kodljivegaorganizma z rastlinskim blagom iz drugega kontinenta, ~e naleti na ugodne klimatske in druge razmereza razmno`evanje in {irjenje.Varstvo rastlin pred {kodjivimi organizmi je temeljna dejavnost na fitosanitarnem podro~ju in gadr`ave urejajo v okviru Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (Zakon 2000). V Evropski skupnostiuvr{~ajo varstvo rastlin na direktorat za varstvo potro{nikov in na podro~je varne hrane. V skladus konvencijo, direktivo Sveta 2000/29/ES in nacionalnimi predpisi uradne fitosanitarne slu`be opravljajonadzor rastlinskega blaga v mednarodnem prometu zaradi prepre~itve vnosa karantenskih organizmovna ozemlje dr`ave. Hkrati spremljajo doma~o pridelavo in samonikle rastline, da ~imbolj zgodajugotovijo morebiten pojav organizma z visokim tveganjem. Fitosanitarni ukrepi vedno temeljijo naznanstvenih na~elih in biologiji organizmov ter na obsegu raz{irjenosti v dr`avi ali na dolo~enem obmo~ju.Nemalokrat je tudi izvoz rastlinskih pridelkov in lesa odvisen od fitosanitarnega statusa {kodljivegaorganizma v dr`avi: dr`ava uvoznica prepove uvoz, ~e je izvozna dr`ava oku`ena, oziroma ~e ne doka`efitosanitarnega statusa organizma, da ni navzo~. Fitosanitarni status lahko pristojni organi dolo~ijo napodlagi stalnega spremljanja pojava in {irjenja {kodljivih rastlinskih organizmov tako, da bele`ijo njihovenajdbe in na oku`enih obmo~jih izvedejo ustrezne kurativne, na neoku`enih obmo~jih pa ustreznepreventivne ukrepe (Milo{evi} et al. 1980).Varstvo rastlin je torej tesno povezano s kmetijstvom, gozdarstvom, pa tudi z gospodarstvom tervarstvom narave in okolja. Enako se ka`e povezanost z informacijskimi sistemi na teh podro~jih, takopri uporabi atributnih kot grafi~nih podatkov.2 Metode zapisov najdb {kodljivih organizmovZapisi najdb in tudi analize tveganja ob vnosu oziroma {irjenju {kodljivih organizmov vsebujejopodatke o dejanskem ali potencialnem nahajali{~u v naravi. Nahajali{~e ali mesto je dolo~eno kot to~kaali poligon z dodatnimi atributnimi opisi kot so: vrsta organizma, vrsta gostiteljskih rastlin, rasti{~e,~as najdbe, ime osebe, ki je opravila pregled oziroma odvzela vzorec za laboratorijsko dolo~itev organizma,in drugi relevantni podatki. V primerih, ko `elimo pokazati, kje je bil najden organizem kottudi, kje smo opravili preglede, pa ga nismo na{li, nastane potreba po ume{~anju tovrstnih podatkovna zemljevide, s ~imer se pove~a preglednost in razumljivost podatkov, omogo~i analize ter la`je in zanesljivej{eodlo~anje o ukrepih.Podatke o najdbah pomembnih organizmov v Sloveniji najdemo v starej{i literaturi vezane na katastrskepodatke in administrativne enote. Prvi tovrstni zapisi o najdbi trsne u{i segajo v ~as Avstroogrskemonarhije, ohranili pa so jih tudi v navodilih o poro~anju in vodenju uradnih evidenc, ki so jih mejnifitopatologi in strokovnjaki za varstvo rastlin v Sloveniji prejeli od zvezne jugoslovanske fitokarantenskeoblasti (Odredba 1978; Milo{evi} et al. 1980). Dokler ne bo izdan novi pravilnik o poro~anju na podlagiZakona o zdravstvenem varstvu rastlin (2005) se formalno {e vedno uporablja obrazec, ki se sklicujena zajem katastrskih podatkov pri zapisih (Navodilo 1991). Dejansko pa se od leta 2001 dalje upo-244