GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Uporaba GIS v dialektologijiDa bi lahko pripravili primerno podatkovno bazo za SLA in nare~no gradivo za~eli kartirati in analiziratis pomo~jo GIS, je bilo potrebno:• pripraviti ustrezen nabor znakov za zapis izredno raznolikega nare~nega gradiva: Ker nabor posebnihznakov v standardnih ra~unalni{kih programskih orodjih ni zadosten, so posamezna slovenskadialektolo{ka sredi{~a izoblikovala posebne fonte (npr. Brane, Mura), kar je mo~no ote`evalo ne lepubliciranje dialektolo{kih razprav izven lastnih in{titucij, ampak tudi urejanje gradiva za SLA, tj.samo jezikoslovno analizo, saj te pisave niso omogo~ale razli~nih iskanj po gradivu, ustreznih abecediranjipd. Zato je P. Weiss za jezikoslovne potrebe razvil vna{alni sistem ZRCola, ki »deluje v Microsoftovemprogramu Word v operacijskem sistemu Windows. Temelji na standardu unikod, dodatni znakipa so v pisavi 00 ZRCola razporejeni na podro~ju zasebne rabe tega standarda.« (Weiss 2004). ZRColazaenkrat {e ne deluje v Excelovem okolju, zato je gradivo {e vedno treba najprej izpisati v Wordovotabelo in jo nato prenesti v Excel;• pripraviti nabor simbolov za kartografiranje: P. Weiss je l. 2005 v okviru unikodove tabele zasnovalfont SIMBola na podlagi simbolov, ki so v rabi pri OLA, ALE in v drugih jezikovnih atlasih. Vsaksimbol ima svojo {estnajsti{ko kodo, ki jo je mogo~e vnesti v tabelo podatkovne baze in iz te simboletudi na karto;• pripraviti osnovno karto: J. Fridl z GIAM ZRC SAZU je pripravila t. i. nemo karto slovenskega jezikovnegaozemlja (tudi zamejstva) z reliefom, vodami in dr`avnimi mejami ter ve~jimi mesti, jo vpelav dogovorjeno merilo SLA, ki bo v velikosti formata A3 (1 : 750.000 in 1 : 1.100.000) in jo opremilas kolofonom ter prostori za naslov in legendo karte;• georeferencirati to~ke iz mre`e za SLA: P. Pehani z IAP[ ZRC SAZU je s pomo~jo podatkovne bazeGeodetskega zavoda Slovenije dolo~il polo`aj to~k (tj. njihove geografske koordinate) in {tevilke, kijih ozna~ujejo, postavil na centroide krajev. Predvideti je bilo potrebno polo`aj simbolov ob to~kah,kar je bilo posebno problemati~no na obmo~jih, kjer so to~ke na karti bolj nagnetene in je v gradivuza posamezno to~ko ve~ razli~nih odgovorov – re{itev smo na{li v takem zapisu gradiva v tabeli,ki omogo~a tudi kartografiranje v »plasteh«, ki se med seboj izklju~ujejo; ustrezna priprava takoneme/osnovne karte kot mre`e to~k in nato gradiva v podatkovni bazi in povezava med njimi bo zatoomogo~ila tudi bolj avtomatizirano kartografiranje;• pripraviti digitalizirano karto slovenskih nare~ij;• pripraviti t. i. satovnico (oz. Thiessenove poligone) na obstoje~o mre`o krajev, tj. dolo~iti obmo~ja,ki naj bi pripadala posamezni to~ki (delo sodelavca IAP[ T. Podobnikarja). Taka satovnica bo omogo~ilabolj avtomatizirano oblikovanje ploskovnih in izoglosnih kart ter {e druga~ne na~ine prostorskevizualizacije gradiva, zajetega v podatkovni bazi;• omogo~iti virtualni dostop do arhiviranega gradiva za SLA: P. Weiss je s sodelavci zasnoval skeniranjegradiva in njegovo urejanje na skupnem disku, dostopnem z geslom tudi preko interneta inZRC-jevega stre`nika;• pripraviti podatkovno bazo: T. Seli{kar je na osnovi izku{enj pri razvoju programa SlovarRed za urejanjegradiva in pripravo slovarjev v Terminolo{ki sekciji ISJFR ZRC SAZU razvil {e posebnorazli~ico za dialektolo{ko podatkovno bazo, ki ne bo slu`ila le kartogarfiranju oz. projektu SLA, ampaktudi nastajanju pokrajinskih in krajevnih nare~nih slovarjev (tudi terminolo{kim in imenoslovnim)in vseslovenskega nare~nega slovarja. SlovarRed zajema tako podatke o sodelavcih in njihovem delu,kot o gradivu, ki je zapisano z vna{alnim sistemom ZRCola in opremljeno s podatki o zapisovalcih,informatorjih, kraju in ~asu zapisa ipd., zajema pa (lahko) tudi avdiovizualne posnetke, fotografijein skene rokopisnih zapisov iz listkovne in zvezkovne zbirke za SLA, kar vse bo preko dobro zasnovanepodatkovne baze mogo~e »pripeti« tudi na interaktivni prikaz kartografiranega gradiva. Prvakarta, kartografirana iz podatkovne baze SlovarRed, predstavlja lekseme za pomen šgrlo’, avtorice J. [kofic,medtem ko je bila na spletni strani ZRC SAZU med njegovimi testnimi interaktivnimi kartami`e l. 2004 predstavljena tudi prva poskusna interaktivna karta po gradivu za SLA ({e brez podporeprograma SlovarRed), in sicer za vpra{anje 0182 šsemenj’ avtorjev J. [kofic in P. Pehanija (glej sliko 4).239