GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2: Napisno-izoglosna leksi~no-besedotvorna karta za pomen kozolec (avtorica V. Smole, 1996).di enostavnej{ega tiska ~rno-bele. Ob tem se je oblikoval poseben sistem hierarhizacije simbolov, kjeroblika simbola predstavlja koren leksema, njegova notranja izpolnjenost pa besedotvorno podobo. Simboliso lahko opremljeni {e z dodatnimi znaki ob sebi, ki pomenijo zgrajenost ve~besednega leksema,dogovorjeni posebni simboli pa opozarjajo na indeks ali komentar, prilo`en posamezni karti.Razbremenitev karte v smislu nepregostega ponavljanja enakih simbolov pomenijo izoglosne inkombinirane napisno-znakovne karte, kjer razli~na debelina in opremljenost ~rt ozna~uje manj{a ali ve~jaobmo~ja z enakim refleksom ali leksemom, medtem ko so simboli na njih {e vedno ohranjeni za razpr-{ena poimenovanja (taka je npr. karta V. Smole za poimenovanja kozolca in njegovih delov iz l. 1996, glejsliko 2). Tiskanih ploskovnih/{rafiranih kart zaradi zahtevnosti tiska v teh poskusnih objavah {e ni bilo.2.3 Kartografska avtomatizacijaDo leta 2000 so bile karte za SLA risane ro~no na tiskano podlago, leta 2001 pa so bile objavljeneprve karte, izdelane s pomo~jo ra~unalni{kih orodij – izdelala jih je J. [kofic ob sodelovanju z razli~nimi,ve~inoma zunanjimi sodelavci. V Prostorskoinformacijskem centru ZRC SAZU sta Z. Stan~i~ inT. Podobnikar po predlogi karte za SLA iz Dialektolo{ke sekcije ISJFR ZRC SAZU izdelala poskusnodigitalizirano karto z mejami Slovenije, vodovjem, ve~jimi mesti in o{tevil~enimi kraji, ki so zajeti v mre-`o SLA, ter njihovimi koordinatami. Podjetje Syncomp je v sodelovanju z dialektologinjo KarmenKenda-Je` izdelalo nabor osnovnih simbolov, imenovan SLSlovan, ki ga je bilo mogo~e uporabiti prikartiranju tako foneti~nih kot leksi~nih kart. Leta 2001 je P. [kofic napisal poskusni program, ki je popretvorbi Wordove tabele (s {tevilkami krajev iz mre`e SLA in kodami pripadajo~ih kartografskih simbolov)v DOS-datoteko, opremljeno z geografskimi koordinatami to~k, in ob kliku na orodje, ki je bildel karte, simbole (lahko tudi barvne) ustrezno razporedil po karti. To je bilo treba {e enkrat pregledati,jo urediti (npr. tako da se simboli niso prekrivali) in opremiti z legendo in naslovom ter natisnitiv ustreznem formatu. Ker so bili podatki na karto vneseni v ve~ plasteh, jo je bilo potrebno shraniti {e237
Jo`ica [koficSlika 3: S programom P. [kofica izdelana simbolna leksi~na karta za pomen snaha (avtorica J. [kofic,2003, objavljena 2004).v obliki .rtf in táko je bilo mogo~e natisniti kjer koli (glej Sliko 3). Taka kartografija je imela sevedamnogo pomanjkljivosti, a olaj{ala je vsaj zamudno ro~no vna{anje simbolov na karto, omogo~ala paje tudi kartografiranje le dela podatkov (npr. le leksemov iz istim korenom), kar je pomenilo tudi ve~mo`nosti za razli~no izrabo vnesenih podatkov.Medtem so nekateri sodelavci Dialektolo{ke sekcije ISJFR l. 2003 za kartografiranje za~eli uporabljatiprogram Corel Draw 8, ki je sicer olaj{al vna{anje simbolov iz Syncompove tabele na digitalizirano karto,barvanje simbolov, zamenjavo simbolov zaradi bolj{e berljivosti karte ipd., vendar pa ni omogo~al {edruga~nega dela s podatki, ki so ga v tem ~asu `e omogo~ale ustrezno oblikovane podatkovne baze.@e v tem ~asu na~rtovana dialektolo{ka podatkovna baza naj bi predvsem zajemala ve~ podatkovo gradivu (npr. ne le to~ko zapisa in odgovor na posamezno vpra{anje, ampak tudi leto zapisa, zapisovalca,podatke o informatorju – starost, spol, poklic ipd., napotila na bibliografijo o krajevnem govoru,skenirano sliko originalnega zapisa z listka in zvezka, morda tudi posnetek izgovora posamezne besedeitd.) ter omogo~ala natan~nej{e avtomatizirano kartografiranje (npr. prikazovanje ve~ leksemov –znakov za eno to~ko in njihova natan~nej{a razporeditev, prekrivanje/neprekrivanje znakov zaradi gostotemre`e v SLA zajetih govorov, oblikovanje izoglosnih in napisnih kart idr.) in analizo nare~nega gradivater njegovo izrabo tudi za druge raziskave, nenazadnje pa naj bi omogo~ala sodelovanje tudi z drugimiuporabniki geografskih informacijskih sistemov (geografi, botaniki, etnologi itd.).2.4 Priprava podatkovne baze in ra~unalni{kih orodij za 1. leksi~ni zvezek SLAO mo`nosti uporabe GIS v raziskavah slovenskih nare~ij je prvi pisal Z. Stan~i~ (1996), ko je obizbolj{anju in avtomatizaciji kartografiranja poudaril tudi mo`nost izrabe GIS za kompleksnej{e analiti~neoperacije v dialektologiji in zlasti lingvisti~ni geografiji.238
- Page 188 and 189: Geografski informacijski sistem kot
- Page 190 and 191: UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
- Page 192 and 193: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 194 and 195: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 196 and 197: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 198 and 199: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 200 and 201: ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
- Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 204 and 205: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 206 and 207: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 208 and 209: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 210 and 211: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 212 and 213: ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
- Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 216 and 217: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 218 and 219: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 220 and 221: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 222 and 223: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 224 and 225: GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
- Page 226 and 227: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 228 and 229: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 230 and 231: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 232 and 233: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 234 and 235: GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
- Page 236 and 237: Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 250 and 251: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 252 and 253: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 254 and 255: UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
- Page 256 and 257: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 258 and 259: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 260 and 261: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 262 and 263: GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
- Page 264 and 265: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 266 and 267: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 268 and 269: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 270 and 271: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 272 and 273: VE^STOPENJSKI MODEL DOLO^ANJA UNIFO
- Page 274 and 275: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 276 and 277: jVe~stopenjski model dolo~anja unif
- Page 278 and 279: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 280 and 281: MO@NOSTI ANALIZE IN PRIKAZOVANJA ST
- Page 282 and 283: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 284 and 285: Mo`nosti analize in prikazovanja st
- Page 286 and 287: Mo`nosti analize in prikazovanja st
Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2: Napisno-izoglosna leksi~no-besedotvorna karta za pomen kozolec (avtorica V. Smole, 1996).di enostavnej{ega tiska ~rno-bele. Ob tem se je oblikoval poseben sistem hierarhizacije simbolov, kjeroblika simbola predstavlja koren leksema, njegova notranja izpolnjenost pa besedotvorno podobo. Simboliso lahko opremljeni {e z dodatnimi znaki ob sebi, ki pomenijo zgrajenost ve~besednega leksema,dogovorjeni posebni simboli pa opozarjajo na indeks ali komentar, prilo`en posamezni karti.Razbremenitev karte v smislu nepregostega ponavljanja enakih simbolov pomenijo izoglosne inkombinirane napisno-znakovne karte, kjer razli~na debelina in opremljenost ~rt ozna~uje manj{a ali ve~jaobmo~ja z enakim refleksom ali leksemom, medtem ko so simboli na njih {e vedno ohranjeni za razpr-{ena poimenovanja (taka je npr. karta V. Smole za poimenovanja kozolca in njegovih delov iz l. 1996, glejsliko 2). Tiskanih ploskovnih/{rafiranih kart zaradi zahtevnosti tiska v teh poskusnih objavah {e ni bilo.2.3 Kartografska avtomatizacijaDo leta 2000 so bile karte za SLA risane ro~no na tiskano podlago, leta 2001 pa so bile objavljeneprve karte, izdelane s pomo~jo ra~unalni{kih orodij – izdelala jih je J. [kofic ob sodelovanju z razli~nimi,ve~inoma zunanjimi sodelavci. V Prostorskoinformacijskem centru ZRC SAZU sta Z. Stan~i~ inT. Podobnikar po predlogi karte za SLA iz Dialektolo{ke sekcije ISJFR ZRC SAZU izdelala poskusnodigitalizirano karto z mejami Slovenije, vodovjem, ve~jimi mesti in o{tevil~enimi kraji, ki so zajeti v mre-`o SLA, ter njihovimi koordinatami. Podjetje Syncomp je v sodelovanju z dialektologinjo KarmenKenda-Je` izdelalo nabor osnovnih simbolov, imenovan SLSlovan, ki ga je bilo mogo~e uporabiti prikartiranju tako foneti~nih kot leksi~nih kart. Leta 2001 je P. [kofic napisal poskusni program, ki je popretvorbi Wordove tabele (s {tevilkami krajev iz mre`e SLA in kodami pripadajo~ih kartografskih simbolov)v DOS-datoteko, opremljeno z geografskimi koordinatami to~k, in ob kliku na orodje, ki je bildel karte, simbole (lahko tudi barvne) ustrezno razporedil po karti. To je bilo treba {e enkrat pregledati,jo urediti (npr. tako da se simboli niso prekrivali) in opremiti z legendo in naslovom ter natisnitiv ustreznem formatu. Ker so bili podatki na karto vneseni v ve~ plasteh, jo je bilo potrebno shraniti {e237