GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Jo`ica [kofic• usklajevanje transkripcije (gradivo za SLA se je zbiralo skoraj {estdeset let, v tem ~asu pa se je ve~kratzamenjala tudi nare~na transkripcija, zato je pred kartiranjem predvsem foneti~nih vpra{anjpotrebno poenotenje transkripcije, kar {e vedno ni zadovoljivo re{eno);• priprava seznama vseh razli~nih leksemov, ki bodo glede na vsebino karte kartirani, in priprava legendeh karti;• poskusno kartiranje.Kartografske tehnike so bile v tem ~asu lahko razli~ne – podatki so lahko prikazani v obliki simbolnih,izoglosnih, ploskovnih in kombiniranih lingvisti~nih kart, vse pa temeljijo na natan~nijezikoslovni analizi nare~nega gradiva.Med prvimi leksi~nimi kartami, nastalimi po gradivu za SLA, je rokopisna karta za š~esen’, izdelanana natisnjeni geografski podlogi (z rekami, ve~jimi mesti in politi~nimi mejami) s {e starimo{tevil~enjem to~k. Simboli na njej so ~rno-beli, oblika simbolov ponazarja isti koren, njegova izpolnitevpa razli~no besedotvorno podobo (pripono). Ker je karta enostavna in pregledna ter brez dubletnihoblik, avtor opozarja na mo`nost prikaza razporeditve in raz{irjenosti leksemov s {rafiranjem oz. izoglosami.Rokopisna karta za pomen šjelka’ (Benedik 1978, glej Sliko 1) ima precej bolj kompleksno legendo,njen avtor pa v opombi opozarja na primerno izbiro barv simbolov, ki ozna~ujejo posamezne koreneleksemov (npr. rde~a šjel-’ (jela, jelka, jelovec …), modra ali ~rna šhoj-’ (hoja, hojka, hojovec, hojica, belahoja …), za redki koren šfuj-’ avtor meni, da bi ga bilo mogo~e navesti le v opombah in ga ne posebejkartirati, zelena za koren smrek- itd.). Obliko simbolov je avtor izrabil za ponazoritev slovni~nega spolakartiranih leksemov (krog za `enski spol, trikotnik za mo{kega), njihovo izpolnjenost pa zapredstavitev razli~nih pripon (-ka poln krog, -ica krog s piko v sredini, -ovec trikotnik z izpolnjeno desnopolovico itd.). Ploskovna karta (barve!) bi tu lahko prikazala le del obravnavane problematike, s simbolipa je slika razli~nosti besedotvorne podobe leksemov za to rastlinsko poimenovanje celovitej{a.Podobno so kartirali tudi prve pomenske karte, npr. »pomen besede `ito« (Benedik 1976), kjer razli~ni~rno-beli liki pomeniijo razli~ne pomene te besede (poln krog – š`ito’, trikotnik – šr`’, kvadrat šproso’,pravokotnik škoruza’, prazen krog šp{enica’). Zanimivost te karte je tudi, da je narejena na osnovi ve~vpra{anj iz vpra{alnice (SLA V191 pomen besede `ito, SLA V192 kako se re~e p{enici, SLA V193 r`,SLA V194 je~men, SLA V195 proso, SLA V197 koruza), avtor pa na pripeti opombi opozarja na nejasnostdvojnih pomenov te besede v Istri.Druga~ne so poskusne glasoslovne karte. Nekatere so napisno-izoglosne (npr. za trebuh, kjer je obvsaki to~ki na karti zapisana kar cela beseda), druge samo napisne (npr. razvoj dolgega jata, ki je samopribli`no nakazan z napisi na karti in so konkretni podatki za kraj in tudi besedo z dolo~enim refleksom,`e popolnoma abstrahirani). Mnogo natan~nej{e so seveda simbolne karte, kakr{na je npr. karta,ki prikazuje razvoj dolgega cirkumflektiranega o v besedi kost, kjer ima vsak refleks svoj simbol, ve~jorazlo~ljivost na karti pa omogo~ajo razli~ne oblike (krog ali trikotnik) in barve simbolov.Poskusne rokopisne glasoslovne karte za SLA so tudi kombinirane simbolno-ploskovne; taka je karta,ki prikazuje razvoj dolgega u v slovenskih nare~jih, kjer je obmo~je z enotnim refleksom u ozna~enos {rafiranjem, manj{a podro~ja z bolj razdrobljenim razvojem pa so prikazana z barvnimi simboli razli~nihoblik.2.2 Prve objavljene karte za SLARokopisne karte so dialektologom prinesle dovolj geolingvisti~nih izku{enj, da so konec osemdesetihlet 20. stoletja karte za SLA za~eli tudi objavljati. Prva je bila l. 1988 objavljena leksi~na kartas poimenovanji za cvetnonedeljsko butaro V. Smole, F. Benedik pa je l. 1990 objavila prvo foneti~no kartoo refleksih jata v besedi sneg in leksi~no karto za poimenovanje gozda v slovenskih govorih – vse soimele `e novo osnovno karto iz l. 1984 z novo mre`o to~k, ki se kasneje ni ve~ spreminjala. Ve~ina kartobeh avtoric, ki so nastajale in bile objavljene v zadnjem desetletju 20. stoletja, so bile simbolne, zara-236