GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Kri{tof O{tir4,54,03,53,02,52,01,51,00,50,0UkrivljenostNaklonveliko najdi{~e srednje najdi{~e naklju~ne to~keSlika 6: Naklon in ukrivljenost ta ve~ja za najdi{~a kot naklju~ne to~ke.litskem posnetku). Zna~ilnosti smo opazovali v okolici najdi{~, pri ~emer smo uporabili smo krog z radijem50, 250 in 1000 m. Ker rezultati pri razli~nih radijih sledijo enakemu trendu in ka`ejo le relativnerazlike, smo ve~ino podrobnih analiz opravili z radijem 250 m, kar pomeni krog s premerom 500 mokrog najdi{~a. Indikatorje najdi{~ smo primerjali s 60 to~kami, ki so naklju~no porazdeljene na {tudijskemobmo~ju; te so lahko tudi najdi{~a, vendar predvidevamo, da je odstotek teh zelo majhen, {eposebej za ve~ja in srednja najdi{~a.Odbojne vrednosti v posameznih kanalih posnetka Landsat ETM+ ka`ejo razliko med naklju~nimito~kami in arheolo{kimi najdi{~i. Vendar pa so odstopanja majhna – {e najbolje so vidna v kanalih 4,5 in 7 (slika 4). Nekoliko bolje so razlike vidne pri razmerjih kanalov, to je normiranem diferencialnemvegetacijskem indeksu in razmerjih 5/4, 7/5 in 7/4 (slika 5). Arheolo{ka najdi{~a imajo ni`jivegetacijski indeks od naklju~nih to~k, kar pomeni, da je rast vegetacije na njih in v njihovi okolici »zmotena«.[e posebej je razlika o~itna pri razmerjih 7/5 in 7/4, ki sta indikatorja tako za vegetacijo kotkamninsko podlago. V obeh primerih je indeks skoraj za polovico ve~ji pri najdi{~ih kot pri naklju~nihto~kah.Vi{ina in usmerjenost najdi{~ se ne razlikujeta od okoli{kih to~k, precej bolj jasno pa je stanje prinaklonu in ukrivljenosti (drugem odvodu vi{ine). Najdi{~a, {e posebej ve~ja, se nahajajo na bolj strmihin bolj razgibanih obmo~jih (slika 6). Statisti~na analiza ka`e celo na zna~ilno povezavo med velikostjonajdi{~ in razli~nimi parametri ukrivljenosti.5 SklepS predstavljenimi preliminarnimi rezultati smo pokazali, da daljinsko zaznavanje predstavljaprimerno orodje v arheolo{kih raziskavah Majev. Uspe{no smo namre~ dolo~ili osnovne okoljske zna-~ilnosti arheolo{kih najdi{~ in opazili njihovo lo~evanje od naklju~nih to~k. Kljub temu pa bopotrebno {e veliko dodatnega dela. Prvi korak predstavlja analiza dodatnih podatkov, predvsem viso-230