GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Uporaba daljinskega zaznavanja za odkrivanje majevskih arheolo{kih najdi{~Slika 2: Interpretacija radarskih posnetkov ERS je omogo~ila opazovanje stanja vegetacije ne pa enoli~nepovezave z najdi{~i.Precej bolj{e rezultate smo dobili z opti~nimi podobami SPOT in Landsat. Uporabili smo dve pankromatskipodobi satelita SPOT, posneti 2002-11-23 in 2001-03-31. Lo~ljivost uporabljenih podob je10 m, kar je premalo za opazovanje najdi{~, omogo~a pa zaznavanje »nenavadnih« objektov. Uporabilismo filtre za odkrivanje robov (poleg obi~ajnih tudi naprednej{e, recimo z upo{tevanjem polo`ajasonca), ki so poudarili nenadne skoke vrednosti na posnetkih. Tudi v tem primeru pa je bilo poleg zaznanihnajdi{~ preve~ »napa~nih zadetkov«. Kljub temu pa so bili posnetki SPOT odli~na kartografskapodlaga, ki je izdatno olaj{ala terenski pregled.Landsat ima prostorsko lo~ljivost precej slab{o kot SPOT, vendar pa so njegove spektralne karakteristikemnogo bolj primerne za arheolo{ko uporabo. Sedem spektralnih kanalov, od vidne prek bli`njein srednje do termi~ne infrarde~e svetlobe, namre~ omogo~a odkrivanje anomalij, ki so lahko povezanez najdi{~i. V {tudiji smo uporabili posnetek, ki ga je satelit Landsat 7 ustvaril s senzorjem EnhancedThematic Mapper Plus (ETM+) 2000-03-27. Opazovali smo odbojne vrednost v posameznih kanalih,poleg tega pa tudi razli~na spektralna razmerja. Kanali 3, 4, 5 in 7 so zelo ob~utljivi na vegetacijo inzato razkrivajo obmo~ja ~lovekovega vpliva na rastlinje. Razmerje kanalov omogo~a poudarjanje majhnihrazlik med njimi, poleg tega pa odstrani vpliv razli~nih osvetlitvenih pogojev. Son~na in sen~nalega, na primer, imata namre~ razli~ne absolutne vrednoti v posameznih kanalih, medtem ko je njihovorazmerje neodvisno od osvetljenosti.Vegetacija ima zaradi klorofila zelo mo~an odboj v bli`njem infrarde~em in nizek odboj v rde~emdelu elektromagnetnega spektra. Razmerje med njima je torej znak prisotnosti in stanja vegetacije. Nor-227
Kri{tof O{tirSlika 3: Normiran diferencialni vegetacijski indeks NDVI, dobljen iz podatkov senzorja Landsat ETM+.miran diferencialni vegetacijski indeks (NDVI), ki je definiran kot (IR-R)/(IR+R), je neposredno povezans koli~ino biomase. Gola tla imajo pribli`no enak odboj v obeh omenjenih pasovih in torej vegetacijskiindeks blizu ni~, medtem ko ima intenzivna vegetacija visoke vrednosti (ve~je od 0,5). Vsaka spremembarasti, povezana z razli~no podlago, prisotnostjo ali odsotnostjo vode, povzro~i spremembo NDVI.Poleg vegetacijskega obstaja {e nekaj drugih spektralnih razmerij, pomembnih za arheologijo. Rothausin De Morett (2001) sta na primer ustvarila barvni kompozit, pri ~emer sta razmerje 5/4 prikazala v rde-~i, 7/5 v zeleni in 7/4 v modri barvi.4 Karakteristike arheolo{kih najdi{~Zaznavanje arheolo{kih najdi{~ je mogo~e na osnovi razlike med njimi in okolico (Kvamme 2005).^e torej lahko dolo~imo karakteristike najdi{~ in so te druga~ne kot pri naklju~nih to~kah, lahko lokacijonajdi{~ napovemo. V {tudiji smo lastnosti najdi{~ opazovali na satelitskih posnetih Landsat ETM+in digitalnem modelu vi{in.Arheolo{ka podatkovna zbirka centralnega Jukatana, ki smo jo uporabili, zajema podatke o 63 najdi{~ih,ki imajo ustrezne atribute (koordinate, tip in velikost). V ve~ini primerov smo uporabili samove~ja in srednja najdi{~a (skupaj 33), ker smo za ta pri~akovali zna~ilnej{e vrednoti in ker manj{a najdi{~aniso bila vsa dokumentirana. Poleg tega smo se omejili na zna~ilne lokacije, to je take ki niso blizucest in naselij in nimajo sekundarne vegetacije (omenjeni faktorji vplivajo na vrednoti odboja pri sate-228
- Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
- Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
- Page 182 and 183: Geografski informacijski sistem kot
- Page 184 and 185: Geografski informacijski sistem kot
- Page 186 and 187: Geografski informacijski sistem kot
- Page 188 and 189: Geografski informacijski sistem kot
- Page 190 and 191: UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
- Page 192 and 193: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 194 and 195: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 196 and 197: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 198 and 199: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 200 and 201: ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
- Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 204 and 205: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 206 and 207: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 208 and 209: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 210 and 211: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 212 and 213: ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
- Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 216 and 217: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 218 and 219: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 220 and 221: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 222 and 223: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 224 and 225: GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
- Page 226 and 227: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 230 and 231: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 232 and 233: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 234 and 235: GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
- Page 236 and 237: Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
- Page 238 and 239: Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 250 and 251: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 252 and 253: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 254 and 255: UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
- Page 256 and 257: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 258 and 259: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 260 and 261: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 262 and 263: GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
- Page 264 and 265: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 266 and 267: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 268 and 269: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 270 and 271: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 272 and 273: VE^STOPENJSKI MODEL DOLO^ANJA UNIFO
- Page 274 and 275: Ve~stopenjski model dolo~anja unifo
- Page 276 and 277: jVe~stopenjski model dolo~anja unif
Uporaba daljinskega zaznavanja za odkrivanje majevskih arheolo{kih najdi{~Slika 2: Interpretacija radarskih posnetkov ERS je omogo~ila opazovanje stanja vegetacije ne pa enoli~nepovezave z najdi{~i.Precej bolj{e rezultate smo dobili z opti~nimi podobami SPOT in Landsat. Uporabili smo dve pankromatskipodobi satelita SPOT, posneti 2002-11-23 in 2001-03-31. Lo~ljivost uporabljenih podob je10 m, kar je premalo za opazovanje najdi{~, omogo~a pa zaznavanje »nenavadnih« objektov. Uporabilismo filtre za odkrivanje robov (poleg obi~ajnih tudi naprednej{e, recimo z upo{tevanjem polo`ajasonca), ki so poudarili nenadne skoke vrednosti na posnetkih. Tudi v tem primeru pa je bilo poleg zaznanihnajdi{~ preve~ »napa~nih zadetkov«. Kljub temu pa so bili posnetki SPOT odli~na kartografskapodlaga, ki je izdatno olaj{ala terenski pregled.Landsat ima prostorsko lo~ljivost precej slab{o kot SPOT, vendar pa so njegove spektralne karakteristikemnogo bolj primerne za arheolo{ko uporabo. Sedem spektralnih kanalov, od vidne prek bli`njein srednje do termi~ne infrarde~e svetlobe, namre~ omogo~a odkrivanje anomalij, ki so lahko povezanez najdi{~i. V {tudiji smo uporabili posnetek, ki ga je satelit Landsat 7 ustvaril s senzorjem EnhancedThematic Mapper Plus (ETM+) 2000-03-27. Opazovali smo odbojne vrednost v posameznih kanalih,poleg tega pa tudi razli~na spektralna razmerja. Kanali 3, 4, 5 in 7 so zelo ob~utljivi na vegetacijo inzato razkrivajo obmo~ja ~lovekovega vpliva na rastlinje. Razmerje kanalov omogo~a poudarjanje majhnihrazlik med njimi, poleg tega pa odstrani vpliv razli~nih osvetlitvenih pogojev. Son~na in sen~nalega, na primer, imata namre~ razli~ne absolutne vrednoti v posameznih kanalih, medtem ko je njihovorazmerje neodvisno od osvetljenosti.Vegetacija ima zaradi klorofila zelo mo~an odboj v bli`njem infrarde~em in nizek odboj v rde~emdelu elektromagnetnega spektra. Razmerje med njima je torej znak prisotnosti in stanja vegetacije. Nor-227