GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
13.07.2015 Views

Uporaba daljinskega zaznavanja za odkrivanje majevskih arheolo{kih najdi{~Slika 2: Interpretacija radarskih posnetkov ERS je omogo~ila opazovanje stanja vegetacije ne pa enoli~nepovezave z najdi{~i.Precej bolj{e rezultate smo dobili z opti~nimi podobami SPOT in Landsat. Uporabili smo dve pankromatskipodobi satelita SPOT, posneti 2002-11-23 in 2001-03-31. Lo~ljivost uporabljenih podob je10 m, kar je premalo za opazovanje najdi{~, omogo~a pa zaznavanje »nenavadnih« objektov. Uporabilismo filtre za odkrivanje robov (poleg obi~ajnih tudi naprednej{e, recimo z upo{tevanjem polo`ajasonca), ki so poudarili nenadne skoke vrednosti na posnetkih. Tudi v tem primeru pa je bilo poleg zaznanihnajdi{~ preve~ »napa~nih zadetkov«. Kljub temu pa so bili posnetki SPOT odli~na kartografskapodlaga, ki je izdatno olaj{ala terenski pregled.Landsat ima prostorsko lo~ljivost precej slab{o kot SPOT, vendar pa so njegove spektralne karakteristikemnogo bolj primerne za arheolo{ko uporabo. Sedem spektralnih kanalov, od vidne prek bli`njein srednje do termi~ne infrarde~e svetlobe, namre~ omogo~a odkrivanje anomalij, ki so lahko povezanez najdi{~i. V {tudiji smo uporabili posnetek, ki ga je satelit Landsat 7 ustvaril s senzorjem EnhancedThematic Mapper Plus (ETM+) 2000-03-27. Opazovali smo odbojne vrednost v posameznih kanalih,poleg tega pa tudi razli~na spektralna razmerja. Kanali 3, 4, 5 in 7 so zelo ob~utljivi na vegetacijo inzato razkrivajo obmo~ja ~lovekovega vpliva na rastlinje. Razmerje kanalov omogo~a poudarjanje majhnihrazlik med njimi, poleg tega pa odstrani vpliv razli~nih osvetlitvenih pogojev. Son~na in sen~nalega, na primer, imata namre~ razli~ne absolutne vrednoti v posameznih kanalih, medtem ko je njihovorazmerje neodvisno od osvetljenosti.Vegetacija ima zaradi klorofila zelo mo~an odboj v bli`njem infrarde~em in nizek odboj v rde~emdelu elektromagnetnega spektra. Razmerje med njima je torej znak prisotnosti in stanja vegetacije. Nor-227

Kri{tof O{tirSlika 3: Normiran diferencialni vegetacijski indeks NDVI, dobljen iz podatkov senzorja Landsat ETM+.miran diferencialni vegetacijski indeks (NDVI), ki je definiran kot (IR-R)/(IR+R), je neposredno povezans koli~ino biomase. Gola tla imajo pribli`no enak odboj v obeh omenjenih pasovih in torej vegetacijskiindeks blizu ni~, medtem ko ima intenzivna vegetacija visoke vrednosti (ve~je od 0,5). Vsaka spremembarasti, povezana z razli~no podlago, prisotnostjo ali odsotnostjo vode, povzro~i spremembo NDVI.Poleg vegetacijskega obstaja {e nekaj drugih spektralnih razmerij, pomembnih za arheologijo. Rothausin De Morett (2001) sta na primer ustvarila barvni kompozit, pri ~emer sta razmerje 5/4 prikazala v rde-~i, 7/5 v zeleni in 7/4 v modri barvi.4 Karakteristike arheolo{kih najdi{~Zaznavanje arheolo{kih najdi{~ je mogo~e na osnovi razlike med njimi in okolico (Kvamme 2005).^e torej lahko dolo~imo karakteristike najdi{~ in so te druga~ne kot pri naklju~nih to~kah, lahko lokacijonajdi{~ napovemo. V {tudiji smo lastnosti najdi{~ opazovali na satelitskih posnetih Landsat ETM+in digitalnem modelu vi{in.Arheolo{ka podatkovna zbirka centralnega Jukatana, ki smo jo uporabili, zajema podatke o 63 najdi{~ih,ki imajo ustrezne atribute (koordinate, tip in velikost). V ve~ini primerov smo uporabili samove~ja in srednja najdi{~a (skupaj 33), ker smo za ta pri~akovali zna~ilnej{e vrednoti in ker manj{a najdi{~aniso bila vsa dokumentirana. Poleg tega smo se omejili na zna~ilne lokacije, to je take ki niso blizucest in naselij in nimajo sekundarne vegetacije (omenjeni faktorji vplivajo na vrednoti odboja pri sate-228

Uporaba daljinskega zaznavanja za odkrivanje majevskih arheolo{kih najdi{~Slika 2: Interpretacija radarskih posnetkov ERS je omogo~ila opazovanje stanja vegetacije ne pa enoli~nepovezave z najdi{~i.Precej bolj{e rezultate smo dobili z opti~nimi podobami SPOT in Landsat. Uporabili smo dve pankromatskipodobi satelita SPOT, posneti 2002-11-23 in 2001-03-31. Lo~ljivost uporabljenih podob je10 m, kar je premalo za opazovanje najdi{~, omogo~a pa zaznavanje »nenavadnih« objektov. Uporabilismo filtre za odkrivanje robov (poleg obi~ajnih tudi naprednej{e, recimo z upo{tevanjem polo`ajasonca), ki so poudarili nenadne skoke vrednosti na posnetkih. Tudi v tem primeru pa je bilo poleg zaznanihnajdi{~ preve~ »napa~nih zadetkov«. Kljub temu pa so bili posnetki SPOT odli~na kartografskapodlaga, ki je izdatno olaj{ala terenski pregled.Landsat ima prostorsko lo~ljivost precej slab{o kot SPOT, vendar pa so njegove spektralne karakteristikemnogo bolj primerne za arheolo{ko uporabo. Sedem spektralnih kanalov, od vidne prek bli`njein srednje do termi~ne infrarde~e svetlobe, namre~ omogo~a odkrivanje anomalij, ki so lahko povezanez najdi{~i. V {tudiji smo uporabili posnetek, ki ga je satelit Landsat 7 ustvaril s senzorjem EnhancedThematic Mapper Plus (ETM+) 2000-03-27. Opazovali smo odbojne vrednost v posameznih kanalih,poleg tega pa tudi razli~na spektralna razmerja. Kanali 3, 4, 5 in 7 so zelo ob~utljivi na vegetacijo inzato razkrivajo obmo~ja ~lovekovega vpliva na rastlinje. Razmerje kanalov omogo~a poudarjanje majhnihrazlik med njimi, poleg tega pa odstrani vpliv razli~nih osvetlitvenih pogojev. Son~na in sen~nalega, na primer, imata namre~ razli~ne absolutne vrednoti v posameznih kanalih, medtem ko je njihovorazmerje neodvisno od osvetljenosti.Vegetacija ima zaradi klorofila zelo mo~an odboj v bli`njem infrarde~em in nizek odboj v rde~emdelu elektromagnetnega spektra. Razmerje med njima je torej znak prisotnosti in stanja vegetacije. Nor-227

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!