GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Uporaba daljinskega zaznavanja za odkrivanje majevskih arheolo{kih najdi{~satelitskih in letalskih sistemov ter lidarja, pomembna pa bo tudi uporaba terestri~nih senzorjev(El Baz 1997).2 Metode daljinskega zaznavanja v arheologijiGlavni namen arheolo{kega daljinskega zaznavanja je iskanje nasprotij med arheolo{kimi dejavnikiin naravnim okoljem. Arheolo{ka najdi{~a, ~etudi skrita pod drevesnimi kro{njami, imajo druga~nefizi~ne lastnosti kot njihova okolica. Razlike, ki jih opazimo na posnetkih, imenujemo anomalije. Zasutoobzidje v primerjavi z okoljem, na primer, druga~e odbija radarsko valovanje, po~asneje seva toplotnoenergijo, je lahko bolj magnetno ali »ovira« rastline nad seboj (Kvamme 2005).Obstaja veliko na~inov za dolo~anje arheolo{kih najdi{~ iz podatkov daljinskega zaznavanja. Severin Irwin (2003) sta recimo poskusila opazovati linearne objekte, ki bi bili lahko povezani s potmi alikanali, iskala sta povezavo med naselji in vegetacijo, hidrologijo ter geologijo, sku{ala sta poiskati ugodnomikrotopografijo za najdi{~a. Poleg tega sta ustvarila natan~ne vegetacijske karte in kartirala vodnerezervoarje. Rothaus in De Morett (2001) sta se posvetila vizualnemu opazovanju. Pri tem sta predpostavljala,da so Maji intenzivno izkori{~ali zemljo, ter ugotovila, da je potrebna ne le uporaba multispektralnihampak tudi ve~ senzorskih in ve~ ~asovnih podatkov.Kljub temu, da je daljinsko zaznavanje zelo raz{irjena tema v arheologiji, pa je v literaturi le maloopisov konkretnih uporabljenih postopkov obdelave (Rothaus in De Morett 2001). Prav obdelava podobnamre~ iz niza numeri~nih vrednosti ustvari informacije, ki jih lahko uporabimo za re{itev konkretnegaproblema. Zaradi {uma, napak, popa~enja, slabega kontrasta in podobno so namre~ surove podobeza arheolo{ke (in tudi {tevilne druge) namene le pogojno uporabne. Potrebno je ustrezno procesiranjez uporabo programske opreme za obdelavo podob ali fotogrametrijo oziroma sistem GIS, ki pogostovsebuje nekaj orodij prvih dveh (Kvamme 2005).Analiza podob je praviloma omejena na enostavno vizualno interpretacijo v povezavi z osnovnimikoraki izbolj{anja podob (spreminjanje kontrasta, filtriranje, transformacije). [ele v zadnjem ~asuse te`i{~e raziskav seli k naprednej{im analizam, tako z opti~nimi kot z lidarskimi in radarskimi podatki.Razli~ni avtorji predlagajo uporabo tehnik prepoznavanja vzorcev in ra~unalni{kega vida (Liraet al. 2005).3 Letalska fotografija in satelitski posnetkiZa odkrivanje arheolo{kih najdi{~ v osrednjem delu polotoka Jukatan v Mehiki smo uporabili takoletalske kot satelitske posnetke. Letalsko snemanje je v letih 1995 in 1996 opravilo kanadsko podjetjeGeographic Air Survey za kartiranje Calakmul Biosphere Reserve (Conabio 1995–1996). Pribli`no 400 fotografijsmo vizualno interpretirali s stereoskopom, jih skenirali in fotogrametri~no obdelali, to je izdelalipodobe ortofoto in model vi{in.Letalske fotografije so bile posnete v merilu 1 : 20.000 z analogno kamero Wild RC 30 ter skeniranez lo~ljivostjo 0,6 m. Snemanje je potekalo v {tirinajstih snemalnih linijah s pribli`no 60 % vzdol`nimiin 30 % stranskim prekrivanjem. Fotografije smo razdelili v {tiri bloke, ki smo jih obdelali posebej. Najprejje bilo potrebno dolo~iti notranjo orientacijo kamere in pribli`ne vrednosti parametrov zunanjeorientacije (koordinate centra posnetka, povpre~no vi{ino leta in za~etne rotacijske kote). Dolo~anjezunanje orientacije je bilo te`avno ker posnetki v glavnem pokrivajo gozd in je mogo~e najti le malokarakteristi~nih objektov. Natan~ne karte za omenjeno obmo~je ne obstajajo, izmera na terenu pa nibila mogo~a. Za fotografije smo zato poznali le koordinate centrov, pa {e te z natan~nostjo od 50 do100 m. Dolo~ili smo lahko pribli`no 50 kontrolnih to~k na blok, natan~nost triangulacije in povezanostznotraj bloka pa smo popravili z izbiro ve~jega {tevila veznih to~k (25 na posnetek).225