GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Kri{tof O{tir1 UvodDaljinsko zaznavanje predstavlja hiter in u~inkovit na~in pridobivanja podatkov o ve~jih obmo~jih.Tradicionalne metode arheolo{kega dela, predvsem izkopavanje, pogosto uni~ijo sam predmetraziskave, medtem ko je opazovanje na daljavo nedestruktivna metoda, ki je poleg tega neprimernocenej{a od terenskega pregleda. Pri arheolo{kem daljinskem zaznavanju opazujemo lastnosti, ki jih pogostoni mogo~e zaznati na povr{ju, jih natan~no kartiramo in interpretiramo (Kvamme 2005).Prve primere uporabe daljinskega zaznavanja v arheologiji sre~amo `e pred sto leti. V za~etku dvajsetegastoletja so namre~ iz balona posneli prvo ve~je arheolo{ko najdi{~e, in sicer Stonehenge(Kvamme 2005). Letalsko fotografijo, ki je bila veliko v uporabi v prvi polovici prej{njega stoletja, so skorajv celoti nadomestili multispektralni ({e posebej visoko lo~ljivi) satelitski senzorji in talni instrumenti,recimo terestri~ni radar in lidar. Ve~ino ~love{ke zgodovine lahko opazujemo prek ~lovekovega vplivana okolje in daljinsko zaznavanje predstavlja odli~en pripomo~ek za odkrivanje tega. Trdimo lahko,da sta zaznavanje na daljavo in obdelava podob danes `e klasi~ni orodji pri arheolo{kem delu.Letalska fotografija predstavlja najstarej{i na~in uporabe daljinskega zaznavanja v arheologiji.Interpretacija fotografij je pomagala odkriti in kartirati marsikatero najdi{~e, kljub temu pa je {ele razvojmultispektralnih senzorjev in satelitskega snemanja pomenil resni~en premik v opazovanju(Kvamme 2005). Pri tem je igralo pomembno vlogo ve~ satelitskih sistemov, od katerih je verjetno najpomembnej{iLandsat. Landsat je bil prvi satelit, ki je sistemati~no snemal povr{je in ustvarjal periodi~neposnetke v ve~ spektralnih kanalih, posebej primernih za opazovanje in analizo okolja in naravnih virov.Kljub temu, da je njegova prostorska lo~ljivost – 30 m – neprimerna za neposredno odkrivanje najdi{~,je bil (in deloma {e vedno je), poleg satelita SPOT, najpomembnej{i vir podatkov v arheolo{kihraziskavah (Kvamme 2005).V za~etku osemdesetih let dvajsetega stoletja je pozornost arheologov vzbudilo radarsko daljinskozaznavanje, predvsem Space Shuttle Imaging Radar (SIR-A). Z radarjem je bilo namre~ mogo~e opazovatizasute kanjone in re~ne kanale ve~ metrov pod peskom v Sahari (El Baz 1997). Kasneje so znanstvenikiuspe{no uporabili {e ve~ drugih radarskih sistemov, recimo ERS in Radarsat. Shuttle Radar TopographyMission (SRTM), sistem, ki ga je NASA leta 2000 namestila na vesoljsko plovilo, je s tehniko radarskeinterferometrije ustvaril natan~en model vi{in 80 % zemeljske povr{ine. Model z lo~ljivostjo 30 m predstavljaodli~no osnovo za regionalne arheolo{ke prostorske analize.Visoko lo~ljivi satelitski sistemi z lo~ljivostjo velikostnega reda enega metra lahko neposredno zaznajoarheolo{ke objekte in z njimi povezane zna~ilnosti (Fowler 2002, Kvamme 2005). Satelita Ikonosin QuickBird, ki sta bila izstreljena leta 1999 in 2001, ponujata multispektralno lo~ljivost 4 m in 2,4 mv {tirih kanalih in pankromatsko lo~ljivost 1 m in 0,61 m. Razvoj laserskega merjenja razdalj je prineselnaslednjo revolucijo v opazovanje. Z lidarjem (light detection and ranging), ki je opti~ni ekvivalentradarju, je namre~ mogo~e ustvariti natan~ne modele topografije povr{ja (celo pod vegetacijskim pokrovom).Navpi~na natan~nost, ki jo pri tem dosegamo je nekaj centimetrov, vodoravno pa, odvisno odsistema, dobimo ve~ to~k (meritev) na kvadratni meter.Prvi znani primer uporabe daljinskega zaznavanj pri prou~evanju Majev predstavljajo fotografije,ki jih je na polotoku Jukatan leta 1929 posnel Charles Lindbergh. V sedemdesetih letih prej{njega stoletjaso raziskovalci pri~eli uporabljati posnetke Landsat z dolo~anje arheolo{kih ostankov v pragozdovihSrednje Amerike (El-Baz 1997). Kljub temu, da je lo~ljivost sledenjih premajhna za neposredno opazovanjenajdi{~, so omogo~ili pomembna odkritja, recimo poti (Adams et al. 1981; Folan et al. 1995).Adams et al. (1981) so na radarskih podatkih, ki jih je NASA posnela v letih med 1977 in 1980 nad Gvatemaloin Belizejem, odkrili mo~an odboj v primeru ugodne geometrije piramid in obse`en sistemkanalov. Razli~ni visokolo~ljivi letalski in satelitski posnetki so omogo~ili celo neposredno zaznavanjenajdi{~ (Holcomb 1998; Sever in Irwin 2003). Saturno et al. (2006) so z uporabo {irokega spektra podatkov(Landsat TM in ETM+, Ikonos in STAR-3i) posku{ali identificirati poti, vodne rezervoarje, ternamakalne in izsu{evalne sisteme. V prihodnje lahko pri~akujemo pove~ano uporabo visoko lo~ljivih224