GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
13.07.2015 Views

GIS v Sloveniji 2005–2006, 223–231, Ljubljana 2006UPORABA DALJINSKEGA ZAZNAVANJA ZA ODKRIVANJEMAJEVSKIH ARHEOLO[KIH NAJDI[^dr. Kri{tof O{tirIn{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZUNovi trg 2, 1000 Ljubljanakristof@zrc-sazu.siUDK: 528.8:902.2(=821.173)IZVLE^EKUporaba daljinskega zaznavanja za odkrivanje majevskih arheolo{kih najdi{~Daljinsko zaznavanje predstavlja hiter in u~inkovit na~in pridobivanja podatkov o ve~jih in te`e dostopnihobmo~jih. Arheolo{ke aplikacije opazovanja iz zraka in vesolja omogo~ajo dolo~anje zna~ilnosti najdi{~ innjihovo posredno ali neposredno opazovanje. Obravnavane so mo`nosti, ki jih ponujajo sodobni snemalnisistemi, tehnike obdelave podob in te`ave s katerimi se sre~ujemo. Za izbrane okoljske zna~ilnosti je pokazanarazlika med arheolo{kimi najdi{~i in naklju~nimi to~kami, kar omogo~a izdelavo napovedovalnega modela.Napovedovalni model za arheolo{ka najdi{~a je mogo~e zgraditi z upo{tevanjem naklona in ukrivljenostireliefa ter stanja vegetacije.KLJU^NE BESEDEarheologija, Landsat, SPOT, radar, letalska fotografija, daljinsko zaznavanjeABSTRACTApplication of remote sensing in the detection of Maya archaeological sitesRemote sensing is a fast and efficient mean to obtain data over larger and difficultly accessible areas.Archaeological applications of air and space borne earth observation can provide characteristics of sites andtheir indirect or direct observation. In the paper possibilities of contemporary imaging systems, image processingmethodology and problems, are described. For selected environmental parameters the difference betweenarchaeological and random points, that enables the composition of predictive models, is shown. The archaeologicalsite predictive model has to be based on slope and curvature of the relief, supported by the vegetationstatus indicators.KEYWORDSarchaeology, Landsat, SPOT, radar, aerial photography, remote sensing223

Kri{tof O{tir1 UvodDaljinsko zaznavanje predstavlja hiter in u~inkovit na~in pridobivanja podatkov o ve~jih obmo~jih.Tradicionalne metode arheolo{kega dela, predvsem izkopavanje, pogosto uni~ijo sam predmetraziskave, medtem ko je opazovanje na daljavo nedestruktivna metoda, ki je poleg tega neprimernocenej{a od terenskega pregleda. Pri arheolo{kem daljinskem zaznavanju opazujemo lastnosti, ki jih pogostoni mogo~e zaznati na povr{ju, jih natan~no kartiramo in interpretiramo (Kvamme 2005).Prve primere uporabe daljinskega zaznavanja v arheologiji sre~amo `e pred sto leti. V za~etku dvajsetegastoletja so namre~ iz balona posneli prvo ve~je arheolo{ko najdi{~e, in sicer Stonehenge(Kvamme 2005). Letalsko fotografijo, ki je bila veliko v uporabi v prvi polovici prej{njega stoletja, so skorajv celoti nadomestili multispektralni ({e posebej visoko lo~ljivi) satelitski senzorji in talni instrumenti,recimo terestri~ni radar in lidar. Ve~ino ~love{ke zgodovine lahko opazujemo prek ~lovekovega vplivana okolje in daljinsko zaznavanje predstavlja odli~en pripomo~ek za odkrivanje tega. Trdimo lahko,da sta zaznavanje na daljavo in obdelava podob danes `e klasi~ni orodji pri arheolo{kem delu.Letalska fotografija predstavlja najstarej{i na~in uporabe daljinskega zaznavanja v arheologiji.Interpretacija fotografij je pomagala odkriti in kartirati marsikatero najdi{~e, kljub temu pa je {ele razvojmultispektralnih senzorjev in satelitskega snemanja pomenil resni~en premik v opazovanju(Kvamme 2005). Pri tem je igralo pomembno vlogo ve~ satelitskih sistemov, od katerih je verjetno najpomembnej{iLandsat. Landsat je bil prvi satelit, ki je sistemati~no snemal povr{je in ustvarjal periodi~neposnetke v ve~ spektralnih kanalih, posebej primernih za opazovanje in analizo okolja in naravnih virov.Kljub temu, da je njegova prostorska lo~ljivost – 30 m – neprimerna za neposredno odkrivanje najdi{~,je bil (in deloma {e vedno je), poleg satelita SPOT, najpomembnej{i vir podatkov v arheolo{kihraziskavah (Kvamme 2005).V za~etku osemdesetih let dvajsetega stoletja je pozornost arheologov vzbudilo radarsko daljinskozaznavanje, predvsem Space Shuttle Imaging Radar (SIR-A). Z radarjem je bilo namre~ mogo~e opazovatizasute kanjone in re~ne kanale ve~ metrov pod peskom v Sahari (El Baz 1997). Kasneje so znanstvenikiuspe{no uporabili {e ve~ drugih radarskih sistemov, recimo ERS in Radarsat. Shuttle Radar TopographyMission (SRTM), sistem, ki ga je NASA leta 2000 namestila na vesoljsko plovilo, je s tehniko radarskeinterferometrije ustvaril natan~en model vi{in 80 % zemeljske povr{ine. Model z lo~ljivostjo 30 m predstavljaodli~no osnovo za regionalne arheolo{ke prostorske analize.Visoko lo~ljivi satelitski sistemi z lo~ljivostjo velikostnega reda enega metra lahko neposredno zaznajoarheolo{ke objekte in z njimi povezane zna~ilnosti (Fowler 2002, Kvamme 2005). Satelita Ikonosin QuickBird, ki sta bila izstreljena leta 1999 in 2001, ponujata multispektralno lo~ljivost 4 m in 2,4 mv {tirih kanalih in pankromatsko lo~ljivost 1 m in 0,61 m. Razvoj laserskega merjenja razdalj je prineselnaslednjo revolucijo v opazovanje. Z lidarjem (light detection and ranging), ki je opti~ni ekvivalentradarju, je namre~ mogo~e ustvariti natan~ne modele topografije povr{ja (celo pod vegetacijskim pokrovom).Navpi~na natan~nost, ki jo pri tem dosegamo je nekaj centimetrov, vodoravno pa, odvisno odsistema, dobimo ve~ to~k (meritev) na kvadratni meter.Prvi znani primer uporabe daljinskega zaznavanj pri prou~evanju Majev predstavljajo fotografije,ki jih je na polotoku Jukatan leta 1929 posnel Charles Lindbergh. V sedemdesetih letih prej{njega stoletjaso raziskovalci pri~eli uporabljati posnetke Landsat z dolo~anje arheolo{kih ostankov v pragozdovihSrednje Amerike (El-Baz 1997). Kljub temu, da je lo~ljivost sledenjih premajhna za neposredno opazovanjenajdi{~, so omogo~ili pomembna odkritja, recimo poti (Adams et al. 1981; Folan et al. 1995).Adams et al. (1981) so na radarskih podatkih, ki jih je NASA posnela v letih med 1977 in 1980 nad Gvatemaloin Belizejem, odkrili mo~an odboj v primeru ugodne geometrije piramid in obse`en sistemkanalov. Razli~ni visokolo~ljivi letalski in satelitski posnetki so omogo~ili celo neposredno zaznavanjenajdi{~ (Holcomb 1998; Sever in Irwin 2003). Saturno et al. (2006) so z uporabo {irokega spektra podatkov(Landsat TM in ETM+, Ikonos in STAR-3i) posku{ali identificirati poti, vodne rezervoarje, ternamakalne in izsu{evalne sisteme. V prihodnje lahko pri~akujemo pove~ano uporabo visoko lo~ljivih224

Kri{tof O{tir1 UvodDaljinsko zaznavanje predstavlja hiter in u~inkovit na~in pridobivanja podatkov o ve~jih obmo~jih.Tradicionalne metode arheolo{kega dela, predvsem izkopavanje, pogosto uni~ijo sam predmetraziskave, medtem ko je opazovanje na daljavo nedestruktivna metoda, ki je poleg tega neprimernocenej{a od terenskega pregleda. Pri arheolo{kem daljinskem zaznavanju opazujemo lastnosti, ki jih pogostoni mogo~e zaznati na povr{ju, jih natan~no kartiramo in interpretiramo (Kvamme 2005).Prve primere uporabe daljinskega zaznavanja v arheologiji sre~amo `e pred sto leti. V za~etku dvajsetegastoletja so namre~ iz balona posneli prvo ve~je arheolo{ko najdi{~e, in sicer Stonehenge(Kvamme 2005). Letalsko fotografijo, ki je bila veliko v uporabi v prvi polovici prej{njega stoletja, so skorajv celoti nadomestili multispektralni ({e posebej visoko lo~ljivi) satelitski senzorji in talni instrumenti,recimo terestri~ni radar in lidar. Ve~ino ~love{ke zgodovine lahko opazujemo prek ~lovekovega vplivana okolje in daljinsko zaznavanje predstavlja odli~en pripomo~ek za odkrivanje tega. Trdimo lahko,da sta zaznavanje na daljavo in obdelava podob danes `e klasi~ni orodji pri arheolo{kem delu.Letalska fotografija predstavlja najstarej{i na~in uporabe daljinskega zaznavanja v arheologiji.Interpretacija fotografij je pomagala odkriti in kartirati marsikatero najdi{~e, kljub temu pa je {ele razvojmultispektralnih senzorjev in satelitskega snemanja pomenil resni~en premik v opazovanju(Kvamme 2005). Pri tem je igralo pomembno vlogo ve~ satelitskih sistemov, od katerih je verjetno najpomembnej{iLandsat. Landsat je bil prvi satelit, ki je sistemati~no snemal povr{je in ustvarjal periodi~neposnetke v ve~ spektralnih kanalih, posebej primernih za opazovanje in analizo okolja in naravnih virov.Kljub temu, da je njegova prostorska lo~ljivost – 30 m – neprimerna za neposredno odkrivanje najdi{~,je bil (in deloma {e vedno je), poleg satelita SPOT, najpomembnej{i vir podatkov v arheolo{kihraziskavah (Kvamme 2005).V za~etku osemdesetih let dvajsetega stoletja je pozornost arheologov vzbudilo radarsko daljinskozaznavanje, predvsem Space Shuttle Imaging Radar (SIR-A). Z radarjem je bilo namre~ mogo~e opazovatizasute kanjone in re~ne kanale ve~ metrov pod peskom v Sahari (El Baz 1997). Kasneje so znanstvenikiuspe{no uporabili {e ve~ drugih radarskih sistemov, recimo ERS in Radarsat. Shuttle Radar TopographyMission (SRTM), sistem, ki ga je NASA leta 2000 namestila na vesoljsko plovilo, je s tehniko radarskeinterferometrije ustvaril natan~en model vi{in 80 % zemeljske povr{ine. Model z lo~ljivostjo 30 m predstavljaodli~no osnovo za regionalne arheolo{ke prostorske analize.Visoko lo~ljivi satelitski sistemi z lo~ljivostjo velikostnega reda enega metra lahko neposredno zaznajoarheolo{ke objekte in z njimi povezane zna~ilnosti (Fowler 2002, Kvamme 2005). Satelita Ikonosin QuickBird, ki sta bila izstreljena leta 1999 in 2001, ponujata multispektralno lo~ljivost 4 m in 2,4 mv {tirih kanalih in pankromatsko lo~ljivost 1 m in 0,61 m. Razvoj laserskega merjenja razdalj je prineselnaslednjo revolucijo v opazovanje. Z lidarjem (light detection and ranging), ki je opti~ni ekvivalentradarju, je namre~ mogo~e ustvariti natan~ne modele topografije povr{ja (celo pod vegetacijskim pokrovom).Navpi~na natan~nost, ki jo pri tem dosegamo je nekaj centimetrov, vodoravno pa, odvisno odsistema, dobimo ve~ to~k (meritev) na kvadratni meter.Prvi znani primer uporabe daljinskega zaznavanj pri prou~evanju Majev predstavljajo fotografije,ki jih je na polotoku Jukatan leta 1929 posnel Charles Lindbergh. V sedemdesetih letih prej{njega stoletjaso raziskovalci pri~eli uporabljati posnetke Landsat z dolo~anje arheolo{kih ostankov v pragozdovihSrednje Amerike (El-Baz 1997). Kljub temu, da je lo~ljivost sledenjih premajhna za neposredno opazovanjenajdi{~, so omogo~ili pomembna odkritja, recimo poti (Adams et al. 1981; Folan et al. 1995).Adams et al. (1981) so na radarskih podatkih, ki jih je NASA posnela v letih med 1977 in 1980 nad Gvatemaloin Belizejem, odkrili mo~an odboj v primeru ugodne geometrije piramid in obse`en sistemkanalov. Razli~ni visokolo~ljivi letalski in satelitski posnetki so omogo~ili celo neposredno zaznavanjenajdi{~ (Holcomb 1998; Sever in Irwin 2003). Saturno et al. (2006) so z uporabo {irokega spektra podatkov(Landsat TM in ETM+, Ikonos in STAR-3i) posku{ali identificirati poti, vodne rezervoarje, ternamakalne in izsu{evalne sisteme. V prihodnje lahko pri~akujemo pove~ano uporabo visoko lo~ljivih224

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!