GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Iskanje rimske cestne mre`e v severozahodni IstriPoleg variabilnega trenja, ki izhaja iz povr{ine naklona, smo pri izra~unu povr{ine trenja upo{tevalitudi izotropi~no trenje, ki ni odvisno od smeri. Tako kot pri vseh izra~unih smo kot bariere dodalinaravne prepreke (morje, prepadi, reke) in mesta z rimskimi naselbinami ter cestnim kontekstom, kiso imela manj{e vrednosti od osnovne vrednosti trenja (glej zgoraj).Z izra~uni smo generirali optimalne poti, ki jih lahko razumemo kot potencialne trase rimskih poti alicest med kraji, za katere se predvideva vpetost v rimsko mre`o cest oziroma poti. Upo{tevali smo znaneostanke rimskih cest, med katerimi smo generirali optimalne poti. Poleg glavne komunikacije od Trsta protiPore~u smo simulirali povezavo Trsta z notranjo Istro, ki je najverjetneje potekala preko Buzeta, nadaljeobalno komunikacijo, ki jo predvideva Bosio (Bosio 1991), ter preostale kraj{e odseke, ki jih na podlagiznanih informacij smemo predvideti. Rezultat je mre`a optimalnih poti, ki jo lahko razumemokot simulacijo mre`e nekaterih anti~nih poti oziroma cest na prostoru med Trstom in Mirno (slika 6).7 SklepNamen izra~unavanja optimalnih poti na {tudijskem obmo~ju je bil razumevanje prostora v smislumo`nosti komuniciranja oziroma prehajanja. Z analizo naklju~nih optimalnih poti smo predvsemtestirali prostor in izpostavili trase oziroma koridorje, ki so glede na naravne danosti klju~ni pri njegovemprehajanju. Kumulativne optimalne poti med izbranimi dana{njimi kraji so poleg morfologijeterena upo{tevale tudi lokacije krajev ter so zaradi njihove razporeditve izpostavile nekatere alternativepri prehajanju prostora. Podobno velja za kumulativne optimalne poti med rimskimi naselbinami,ki poleg morfologije terena odra`ajo tudi razpolo`ljive arheolo{ke podatke s cestnim kontekstom insimulirajo vpetost vseh naselbin v mre`o poti oziroma cest. Z zadnjo analizo smo glede na predhodneanalize in glede na arheolo{ke podatke modelirali rimsko mre`o poti oziroma cest, ki jo lahkouporabimo kot model pri analiziranju odnosa distribucije rimskih naselbin glede na bli`ino komunikacijskihtras.Analize optimalnih poti so med drugim izpostavile dejstvo, da je prehajanje prostora te`je na predelihfli{a, z erodirano morfologijo, na apnen~astih planotah pa potek komunikacij ni toliko odvisenod naravnih danosti. Sklepamo lahko, da se komunikacije na apnen~astih planotah oblikujejo po najkraj{imo`ni trasi oziroma glede na kulturne dejavnike.8 Viri in literaturaANSL 1975: Arheolo{ka najdi{~a Slovenije. Ljubljana.Benussi, A. 1927–28: Dalle annotazioni di Alberto Puschi per la Carta archeologica dell'Istria. ArcheografoTriestino 14, s. 3. Trieste.Bosio, L. 1991: La strade romane della Venetia e dell'Histria. Padova.Degrassi, A. 1934: Inscriptiones Italiae, regio X, Parentium. Roma.Forlati Tmaro, B. 1947: Inscriptiones Italiae, regio X, Pola et Nesactium. Roma.Eastman, J. R. 2003: IDRISI Kilimanjaro, Guide to GIS and Image Processing. Manual Version 14.00.Worcester.Gramaticopolo, R. 2004: Via Flavia, strada romana nell'Istria romanizzata. Archeografo Triestino IV,64 (112). Trieste.Jensen, D. E. 2003: Geoglyphs and GIS, Modeling Transhumance in Northern Chile. CAA 2002, TheDigital Heritage of Archaeology, Computer Applications and Quantitative Methods in Archaeology,Proceedings of the 30th Conference, Heraklion, Crete, April 2002. Hellenic Ministry of Culture.Labud, G. 1995: Ricerche storico-ambientali dell'Istria settentrionale, la valle del fiume Risano. Studiesin Mediterranean Archaeology and Literature. Jonsored.221