GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Iskanje rimske cestne mre`e v severozahodni Istrilahko na nekaterih obmo~jih in odsekih opazimo dobro ujemanje, drugje pa manj{e ali ve~je razhajanje.Pri izra~unanih optimalnih poteh pogre{amo predvsem linije, ki bi potekale po{evno ali vodoravnopo pobo~ju, kot so speljane nekatere recentne poti ali ceste. To je posledica dejstva, da izra~un temeljina izotropi~ni povr{ini porabe, ki ne upo{teva smeri prehajanja preko pobo~ja. Algoritem za izra~unoptimalnih poti pobo~je premaguje pravokotno oziroma direktno po najkraj{i mo`ni poti. Kot tak neponazarja realnega premagovanja klancev, kar je potrebno upo{tevati pri interpretiranju rezultatov (prim.[tular 2006b).5 Optimalne poti med evidentnimi rimskimi naselbinamiV analizi smo uporabili 208 evidentnih naselbin iz rimskega obdobja. Pri povr{ini trenja smo izhajaliiz povr{ine trenja, uporabljene pri analizi optimalnih poti med dana{njimi kraji (glej zgoraj), le dasmo jo sedaj prilagodili glede na podatke o rimskih cestah. Podobno kot pri predhodni analizi smonaselbine vstavili tudi v povr{ino trenja, in sicer kot obmo~ja s premerom 120 m in vrednostjo 0,1. Napodoben na~in smo v povr{ino trenja vstavili {e podatke o odkritih rimskih cestah (2r = 80 m, vrednost0,001), o domnevnih rimskih cestah (2r = 400 m, vrednost 0,5) in podatke o obcestnih kamnih(2r = 2000 m, vrednost 0,5). Vrednosti teh dodatnih slojev smo pomno`ili z osnovno povr{ino trenja.Rezultat analize je kumulativna mre`a optimalnih poti med rimskimi naselbinami, ki poleg morfologijeterena odra`a tudi arheolo{ke podatke (slika 5). Ne smemo je razumeti kot dejanske rimskecestne mre`e, ampak kot orodje pri njenem iskanju in ugotavljanju na terenu ter modeliranju prostora.Tako kot pri predhodnih analizah se tudi tu kot optimalna trasa za prehod preko [avrinskih hribovponuja linija preko prelaza pri Ga`onu. Kot njena alternativa se je izrisala tudi trasa, ki se od prveodcepi pri [alari in se preko Bo{amarina povzpne do [marij. Od tu gre po grebenu, kakor dana{njacesta do Krkav~, in se spusti v dolino Dragonje. Trasa linije se nadaljuje proti jugozahodu, se pri zaselkuJuki povzpne na planoto in nadaljuje proti Bujam. Tretja je razli~ica prehoda preko prelaza pri Babi~ih.Ta se odcepi v Bertokih, gre proti jugu do Vanganela in mimo Babi~ev v dolino Pinjevca pod Glemom.Nadaljuje se po severnem robu doline Dragonje in se preko pobo~ja Dramac med hribom Fineda s prazgodovinskimgradi{~em in Sv. Ivanom z rimsko naselbino povzpne na Buj{tino. Tu zavije proti jugu,gre mimo zaselka Bibali do Tribana in naprej.Nekoliko izrazitej{e so tudi tri povezave, ki v smeri sever–jug pre~kajo Pregarsko planoto. Prva greod [krlin mimo Bri~a v dolino Bazuje. Drugo lahko sledimo izpod Belvedurja pri Topolovcu po doliniMalinske do ^epi}a, tretja pa je grebenska. Vije se od Gra~i{~a mimo Butarov in naprej po grebenudo Brezovice pri Gradinu. Od tu naprej gre povezava po trasi ceste za Motovun preko Bojenika, v dolinoPregon in preko apnen~aste planote do Oprtalja.Povezava Trst–Buzet je mo~no izra`ena le do Gra~i{~a, naprej mimo So~erge ali Movra`a proti Buzetupa je {tevilo iteracij precej manj{e. Po omenjeni trasi je skoraj gotovo potekala `e prazgodovinskapot in verjetno tudi rimska cesta. Dejstvo, da {tevilo iteracij proti Buzetu upada, je posledica marginalnostiBuzeta v tej analizi. Splo{na slabost ve~ine GIS analiz je u~inek obrobja (angl.: edge effect), zaradi~esar se pojavov na robu analiziranega obmo~ja ne da pravilno ovrednotiti.Na apnen~astem obmo~ju Buj{tine je mre`a optimalnih poti razpr{ena glede na posamezne povezavemed naselbinami. Z vi{jimi vrednostmi iteracij izstopajo le nekateri odseki.6 Optimalne poti med izbranimi lokacijamiPo treh kumulativnih mre`ah optimalnih poti smo analizirali tudi posamezne odseke med izbranimilokacijami, na katerih poznamo, ali pa lahko predvidevamo, potek rimske ceste. Pri tem smo povr{inoporabe generirali po principu anizotropi~nosti. Predhodne analize so temeljile na izotropi~ni povr{i-219
Sa{o PoglajenSlika 6: Mre`a optimalnih poti med izbranimi lokacijami, ki temelji na anizotropi~nih povr{inahporabe energije.ni porabe, ki ne upo{teva smeri prehajanja preko terena. Nasprotno anizotropi~na povr{ina porabe upo-{teva tudi kot odklona od direktne smeri pobo~ja. To preprosto pomeni, da glede na nastavitve izra~unupo{teva zmanj{anje efektivnega trenja, kadar smer prehajanja pobo~ja ne poteka direktno navkreber.Zmanj{anje efektivnega trenja je pomembno predvsem pri naklonu, kjer se efektivno trenje spreminjaglede na smer prehajanja. Anizotropi~no povr{ino porabe smo izra~unavali v programu Idrisi (IDRISIje registriran za{~itni znak laboratorija Crark Labs z univerze Clark University) z modulom varcost.Razmerje med kotom odklona od direktne linije in efektivnim trenjem dolo~imo s parametrom k (Eastman2003, slika 20-1).220
- Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
- Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 176 and 177: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
- Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
- Page 182 and 183: Geografski informacijski sistem kot
- Page 184 and 185: Geografski informacijski sistem kot
- Page 186 and 187: Geografski informacijski sistem kot
- Page 188 and 189: Geografski informacijski sistem kot
- Page 190 and 191: UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
- Page 192 and 193: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 194 and 195: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 196 and 197: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 198 and 199: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 200 and 201: ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
- Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 204 and 205: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 206 and 207: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 208 and 209: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 210 and 211: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 212 and 213: ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
- Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 216 and 217: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 218 and 219: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 222 and 223: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 224 and 225: GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
- Page 226 and 227: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 228 and 229: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 230 and 231: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 232 and 233: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 234 and 235: GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
- Page 236 and 237: Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
- Page 238 and 239: Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 250 and 251: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 252 and 253: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 254 and 255: UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
- Page 256 and 257: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 258 and 259: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 260 and 261: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
- Page 262 and 263: GIS v Sloveniji 2005-2006, 261-269,
- Page 264 and 265: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 266 and 267: Izbira mre`e za prostorsko analizo
- Page 268 and 269: Izbira mre`e za prostorsko analizo
Sa{o PoglajenSlika 6: Mre`a optimalnih poti med izbranimi lokacijami, ki temelji na anizotropi~nih povr{inahporabe energije.ni porabe, ki ne upo{teva smeri prehajanja preko terena. Nasprotno anizotropi~na povr{ina porabe upo-{teva tudi kot odklona od direktne smeri pobo~ja. To preprosto pomeni, da glede na nastavitve izra~unupo{teva zmanj{anje efektivnega trenja, kadar smer prehajanja pobo~ja ne poteka direktno navkreber.Zmanj{anje efektivnega trenja je pomembno predvsem pri naklonu, kjer se efektivno trenje spreminjaglede na smer prehajanja. Anizotropi~no povr{ino porabe smo izra~unavali v programu Idrisi (IDRISIje registriran za{~itni znak laboratorija Crark Labs z univerze Clark University) z modulom varcost.Razmerje med kotom odklona od direktne linije in efektivnim trenjem dolo~imo s parametrom k (Eastman2003, slika 20-1).220
Change language