GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

Sa{o Poglajendo Vanganela in proti jugu od [krlin preko Hriba pri vasi Bri~ v dolino potoka Rusik in zopet preko grebenav slepo dolino potoka Bazuje. Tudi ta del odseka lahko bolj ali manj natan~no sledimo po recentnihmanj{ih cestah ali poteh. Morda gre za nekak{no lokalno bli`njico, ki je verjetno v preteklosti povezovaladolino Dragonje, preko osrednjega dela apnen~aste planote med Bujami in Buzetom, z dolino Mirnepri Ponte Portonu. Linija med ^rnim Kalom in Gra~i{~em se proti severozahodu podalj{a proti Ospuin proti jugu z manj{im odsekom proti Smokvici. Zanimiv je nov odsek, ki skupaj z linijo med Ospomin Kubedom tvori prese~i{~e, nedale~ od dana{njega kri`i{~a cest za Gabrovico, ^rni Kal ali Stepane.Z najmanj 100 iteracijami je izra`enih `e bistveno ve~ kumulativnih linij optimalnih poti. Prej{-nje linije se {e oja~ajo in obogatijo z novimi odseki, pojavi pa se tudi veliko novih linij. Zanimiva jezdru`itev linij od Ri`ane skozi ^e`arje in Pobege do [kocjana, kjer se linija zdru`i s primarno. Novaje kumulativna linija, ki se od Gra~i{~a vzpne do zaselka Poleti~i in se spusti v dolino Dragonje. Nadaljujese v smeri jugozahoda in se zahodno od vasi ^epi~ dvigne na kra{ki svet »rde~e« Istre ter se v istismeri s prekinitvami nadaljuje proti Mirni. Novi so tudi odseki linije, ki povezuje slovensko obalo.Na apnen~astem terenu se linje prvi~ jasneje izri{ejo {ele pri najmanj 100 iteracijah. Zaradi bolj homogenega,polo`nej{ega kra{kega reliefa tu ne prihaja do pomno`evanja linij na dolo~enih odsekih (doline,grebeni, prelazi), ampak se linije razpr{ijo preko {ir{ega prostora in {tevilo iteracij je posledi~no manj{e.Pri preseku mre`e optimalnih poti na ravni najmanj 50 oziroma 25 iteracij kumulativne linije tvorijoprecej razvejano mre`o po ve~jem delu obmo~ja s {tevilnimi prese~i{~i. Vse `e opisane linije sepodalj{ajo, razcepijo in se med seboj pove`ejo z novimi odseki. Izpostavijo se tudi nekatera obmo~japrese~i{~, ki predstavljajo kri`i{~a med komunikacijmi v prostoru. Tak{no je npr. obmo~je v dolini Ri`anepri Serminu. Na tem obmo~ju je {e danes v uporabi toponim Kri`i{~e, ki predstavlja kri`i{~e komunikacijiz smeri SZ–JV in SV–JZ. Drugo tako obmo~je je kri`i{~e pri ^rnem Kalu, ki smo ga `e omenili.Na tem delu se kri`ajo komunikacije pod Kra{kim robom s tistimi, ki se povzpnejo na kra{ko planoto.[ir{e obmo~je prese~i{~ linij je tudi pri soto~ju Drnice in Dragonje. Omenimo {e obmo~je prese~i{~apri Gra~i{u, kjer se kri`ajo linije iz Movra{ke vale, iz smeri Kubeda, So~erge, iz Pregarske planote indoline Pinjevca.Seveda opisanih linij naklju~nih optimalnih poti ne gre jemati kot absolutne trase, na katerih jepotrebno iskati pretekle (prazgodovinske ali rimske) komunikacije. Izra~un je le orodje za testiranjemo`nosti prehajanja obravnavanega obmo~ja. Algoritem gotovo preferira doline, in ne grebene, saj selinije po grebenih v ve~jem {tevilu pojavijo {ele pri manj kot 50 iteracijah, kar je v nasprotju s polpreteklocestno mre`o, ki povezuje naselja na fli{nih grebenih. Prav tako je izra~un manj uporaben naapnen~astem, homogenem reliefu, kjer se iteracije izra~unov razpr{ijo in se ne zdru`ujejo tako kot nafli{nem, bolj razgibanem reliefu. To nam po drugi strani poka`e, da je kra{ki svet la`je premostljiv, potiin ceste so imele tudi `e v preteklosti dalj{e ravne odseke in poselitveni vzorec verjetno ni bil toliko podvplivom mo`nosti komuniciranja. Rezultat je poleg testiranja tudi realno primerljiv z recentno cestnomre`o, saj se {tevilne linije na dolo~enih odsekih ujemajo predvsem z manj{imi stranskimi cestamiin potmi, ki se bolj ravnajo po konfiguraciji terena kot modernej{e magistralne in hitre ceste.4 Optimalne poti med dana{njimi kraji s prisotnostjo rimske poselitveZaradi preverjanja recentne cestne mre`e z rezultati anlize optimalnih poti smo mre`o generiralimed dana{njimi kraji (vasi, mesta), ki imajo v svoji bli`ini naselbinska najdi{~a iz rimskega obdobja.Analizo smo izvajali podobno kot v predhodnem primeru, le da smo namesto naklju~nih to~k uporabili81 krajev, med katerimi smo izra~unavali optimalne povezave. Lokacije krajev so slu`ile kot izhodi{~aza izra~un povr{ine porabe, uporabili pa smo jih tudi pri povr{ini trenja. Lokacijam krajev smo dolo-~ili manj{o vrednost trenja (2r = 400 m; vrednost 0,01) in jo polo`ili na obstoje~o povr{ino trenja. S temso kraji delovali kot privlak pri ra~unanju optimalnih poti med njimi. Mre`a poti se je s tem bolj pribli`alarealnej{i cestni mre`i, saj so ceste {e do nedavnega najve~krat povezovale sredi{~a naselij in jih216