GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Share Embed Flag
Download ePaper

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
13.07.2015 Views

ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVEROZAHODNI ISTRImag. Sa{o PoglajenHarpha Sea d. o. o.^evljarska ulica 8, 6000 KoperIn{tutut za dedi{~ino Sredozemlja, UP-ZRSGaribaldijeva ulica 1, 6000 Kopersaso.poglajen@guest.arnes.siGIS v Sloveniji 2005–2006, 211–222, Ljubljana 2006UDK: 625.7(37):659.2:004IZVLE^EKIskanje rimske cestne mre`e v severozahodni IstriV prispevku bo predstavljena uporaba in rezultati GIS-a pri ugotavljanju rimske mre`e poti oziroma cestv severozahodni Istri. Uporabili smo predvsem ve~kratne izra~une optimalnih poti za generiranje kumulativnihkart optimalnih poti. Te smo ra~unali na razli~ne na~ine: med naklju~nimi to~kami v prostoru,med dana{njimi kraji s prisotnimi rimskodobnimi naselbinskimi ostanki ter med samimi rimskodobniminaselbinami. Kumulativne karte so se izkazale kot uporabno orodje, saj omogo~ajo vpogled v hierarhijoposameznih odsekov mre`e glede na {tevilo iteracij. Predvsem na fli{nem predelu obmo~ja raziskave so sepokazali klju~ni prehodi in povezave, ki nam pomagajo pri iskanju in razumevanju mo`nih razli~ic praverimske cestne mre`e. Poleg kumulativnih izra~unov smo s principom anizotropi~nih povr{in porabeizra~unavali optimalne poti med izbranimi lokacijami, s katerimi smo modelirali rimsko mre`o poti.KLJU^NE BESEDEGIS, optimalne poti, Via Flavia, severozahodna IstraABSTRACTThe search for the Roman road network in North-western IstriaThis contribution presents the GIS use and results at ascertaining the Roman network of routes and roadsin North-western Istra. Predominantly we used the multiple calculations of optimal routes for generatingcumulative maps of optimal routes. We calculated them in various ways: from the randomly selected pointsin the environment, between today's settlements with Roman settlement remains and amongst the Romansettlements themselves. The cumulative maps have proven to be useful tools, for they enable the insight intothe hierarchy of individual network sections, while taking into account the number of iterations. We foundkey links and routes that help us understand and find the possible variations of the true Roman road network,which holds especially true for the flysch part of the research area. Apart from the cumulative calculationswe have also calculated the optimum routes between the chosen locations (with the principle of anisotropiccost surface) with which we modelled the Roman network of routes and roads.KEYWORDSGIS, optimal routes, Via Flavia, North-western Istria211

Sa{o Poglajen1 UvodPrispevek je del {ir{e {tudije, ki s pomo~jo geografskih informacijskih sistemov (GIS) prou~ujeposelitveni vzorec rimskega pode`elja na obmo~ju severozahodne Istre. [tudijsko obmo~je se v grobemrazteza v trikotniku med Trstom, Buzetom in Novigradom. Na vzhodu je zamejeno s Kra{kimrobom, na jugu z reko Mirno, na zahodu pa z morjem (slika 1). Predstavili bomo uporabo analize optimalnihpoti pri razumevanju komunikacijskih koridorjev v prostoru in iskanju rimske mre`e poti oziromacest.Slika 1: Zemljevid {tudijskega obmo~ja.Na {tudijskem obmo~ju je aktualna predvsem problematika poteka glavne dr`avne ceste (via publica),ki je povezovala kolonijo Tergeste z Istro. Gre za glavno cesto, ki je tekla od Akvileje do Pule, inje po treh miljnikih, najdenih severno od Pule, poznana kot Via Flavia (Forlati Tamaro 1947,{t. 705–707; Bosio 1991, 223). Tem lahko dodamo {e miljnik, odkrit l. 1999 v zaselku Sv. Maver priKrkav~ah, ki ga je dal postaviti cesar Vespazijan v poletnem semestru leta 74 (Sakara-Su~evi} 2004,12, op. 2). Poleg glavne ceste se predvidevajo {e {tevilne ceste ni`jega ranga, ki pa so slabo izpri~ane(Za pregled predvidenih tras rimskih cest na {tudijskem obmo~ju glej npr.: Degrassi 1934,tab. I; [a{el 1975; Truhlar 1975; Bosio 1991; [onje 1991, 42–50; Matija{i} 1998, 421–423; Grapaticopolo2004.)Najve~ja koncentracija arheolo{ko odkritih ostankov rimskih cest je v Trstu. Odkriti so bili ostankiglavnih cest, ki so iz kolonije Tergeste vodile proti Akvileji in Istri, ter povezovalna cesta med njima(Ventura 1996). Preostalo obmo~je ima relativno skromne arheolo{ke podatke o rimskih cestah. [e najboljkonkreten je tisti, ki najverjetneje potrjuje prehod glavne rimske ceste preko Ri`ane na Kri`i{~upri Sp. [kofijah (Nov{ak 2003, 165–166). Del rimske ceste, ki je vodila iz osapske doline v dolino Ri`ane,je bil odkrit {e pri ^rnem Kalu na ledini Kri`i{~e ter na ledini Gomi{~ak (Benussi 1927–28, 261;Labud 1995, 63). Odkriti so bili {e ostanki rimskih cest na obmo~ju vasi Dekani (ANSl, 142) ter severnood vasi Petrovija na Hrva{kem (Matija{i} 1986, 83). Poleg `e omenjenega miljnika nam potek rimskihcest posredno izpri~ujeta {e dva obcestna kamna. Prvi je iz ^rnega Kala (ANSL, 129), drugi pa izviranekje med Medelini in Sv. Jurajom pri Novi Vasi (Starac 1995, 94). Indice o cestah nam posredno odkrivatudi izro~ilo in toponimi »rimska cesta« ali »stara cesta«. Tovrstni toponimi ali izro~ila so znani iz^enturja, ^e`arjev, Pesjancev, [marij ter Zanigrada.212

Sa{o Poglajen1 UvodPrispevek je del {ir{e {tudije, ki s pomo~jo geografskih informacijskih sistemov (GIS) prou~ujeposelitveni vzorec rimskega pode`elja na obmo~ju severozahodne Istre. [tudijsko obmo~je se v grobemrazteza v trikotniku med Trstom, Buzetom in Novigradom. Na vzhodu je zamejeno s Kra{kimrobom, na jugu z reko Mirno, na zahodu pa z morjem (slika 1). Predstavili bomo uporabo analize optimalnihpoti pri razumevanju komunikacijskih koridorjev v prostoru in iskanju rimske mre`e poti oziromacest.Slika 1: Zemljevid {tudijskega obmo~ja.Na {tudijskem obmo~ju je aktualna predvsem problematika poteka glavne dr`avne ceste (via publica),ki je povezovala kolonijo Tergeste z Istro. Gre za glavno cesto, ki je tekla od Akvileje do Pule, inje po treh miljnikih, najdenih severno od Pule, poznana kot Via Flavia (Forlati Tamaro 1947,{t. 705–707; Bosio 1991, 223). Tem lahko dodamo {e miljnik, odkrit l. 1999 v zaselku Sv. Maver priKrkav~ah, ki ga je dal postaviti cesar Vespazijan v poletnem semestru leta 74 (Sakara-Su~evi} 2004,12, op. 2). Poleg glavne ceste se predvidevajo {e {tevilne ceste ni`jega ranga, ki pa so slabo izpri~ane(Za pregled predvidenih tras rimskih cest na {tudijskem obmo~ju glej npr.: Degrassi 1934,tab. I; [a{el 1975; Truhlar 1975; Bosio 1991; [onje 1991, 42–50; Matija{i} 1998, 421–423; Grapaticopolo2004.)Najve~ja koncentracija arheolo{ko odkritih ostankov rimskih cest je v Trstu. Odkriti so bili ostankiglavnih cest, ki so iz kolonije Tergeste vodile proti Akvileji in Istri, ter povezovalna cesta med njima(Ventura 1996). Preostalo obmo~je ima relativno skromne arheolo{ke podatke o rimskih cestah. [e najboljkonkreten je tisti, ki najverjetneje potrjuje prehod glavne rimske ceste preko Ri`ane na Kri`i{~upri Sp. [kofijah (Nov{ak 2003, 165–166). Del rimske ceste, ki je vodila iz osapske doline v dolino Ri`ane,je bil odkrit {e pri ^rnem Kalu na ledini Kri`i{~e ter na ledini Gomi{~ak (Benussi 1927–28, 261;Labud 1995, 63). Odkriti so bili {e ostanki rimskih cest na obmo~ju vasi Dekani (ANSl, 142) ter severnood vasi Petrovija na Hrva{kem (Matija{i} 1986, 83). Poleg `e omenjenega miljnika nam potek rimskihcest posredno izpri~ujeta {e dva obcestna kamna. Prvi je iz ^rnega Kala (ANSL, 129), drugi pa izviranekje med Medelini in Sv. Jurajom pri Novi Vasi (Starac 1995, 94). Indice o cestah nam posredno odkrivatudi izro~ilo in toponimi »rimska cesta« ali »stara cesta«. Tovrstni toponimi ali izro~ila so znani iz^enturja, ^e`arjev, Pesjancev, [marij ter Zanigrada.212

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!