GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006
Analiza gospodarskega zaledja v arheologiji krajinnas dejavniki, kot sta utrujenost in mo`nosti oskrbovanja med potjo, ne zanimajo. Kot so pokazali prakti~nipoizkusi, so tudi razlike v spolu, starosti in motivaciji zanemarljive.Kvaliteta podatkov nam omogo~a fenomenolo{ki pristop. Poleg dejanskega stanja v dolo~enem ~asuin prostoru bomo iskali tudi vpogled v mentalni model pokrajine. S tem izrazom opisujemo »globokoponotranjena prepri~anja, podobe in predpostavke o nas samih, o na{em svetu … in o tem, kako se znajdemov njih« (Hutchens 2002, 61; prim. [tular 2005, 88). Gre za udejanjanje povezave ideje in prostora.Polje ima v mentalnem modelu pokrajine vsakega poljedelca poseben pomen. Zaznavanje pokrajineje proces, v katerem posameznik pokrajino kulturno interpretira in kategorizira. Tako ima vsakdosvoj amulet, vsaka vas svoje sveto mesto in vsaka lokalna skupnost svojo sveto goro. [ele v tako nastalemkontekstu so osmi{ljeni obstoje~i naravni dejavniki pokrajine (geomorfologija, kvaliteta prsti …).Mentalne modele pokrajine zgodnjesrednjeve{kih Blejcev bomo prepoznavali v stanju ob nastankunajstarej{ih vasi. Te so bile postavljene v skladu z mentalnim modelom pokrajine (Pleterski 2004),saj ni bilo naravnih in kulturnih ovir.Polje najstarej{ih vasi je dosegljivo v {tirih minutah. Najoddaljenej{i, {est minut in pol, je del poljanekoliko mlaj{ih Zgornjih Gorij. Izmerjeni ~asi hoje po dejanskih poteh so za najstarej{e vasi do 6 minut,v Zgornjih Gorjah 9 minut.Te`njo po bli`ini polja lahko utemeljimo tudi z upo{tevanjem ~asovne dinamike. Spodnje Gorjeso nastale pred drugo polovico 8. stoletja. Vasi Zgornje Gorje, Vi{evnica in Polj{ica so nastale s kolonizacijo(tudi) iz Spodnjih Gorij v drugi polovici 8. stoletja (Pleterski 1986, 128). Do takrat se je prvotnospodnjegorjansko polje skoraj podvojilo. Hoja do zadnjega polja izbranih vasi je okoli leta 800 trajalaod 6 do 7 minut (slika 4).Zlasti izpovedna je primerjava polj Spodnjih Gorij in Vi{evnice, ki se prepletata. Polja obeh so okolileta 800 dosegljiva v 7-ih minutah. To je torej ~as, ki so ga bili zgodnjesrednjeve{ki Blejci {e pripravljenipremagovati pri hoji na polje. Raje, kot da bi si izkr~ili polje 10 minut hoda od Spodnjih Gorij,so postavili novo naselbino, Vi{evnico.Omenjeno pravilo smo preverili {e na primeru vasi Spodnjih Bode{~ in Zgornjih Bode{~, tokratz upo{tevanjem dejanskih poti. To pomeni, da smo karti trenja dodali prepoved pre~kanja poljskih povr-{in. Na ta na~in smo dobili mre`o primarnih (utrjene) in sekundarnih (prehodne a neutrjene) poti.Slednjim smo dodali ute` (1.2). Mre`o poti smo razdelili glede na dostopnost z obeh vasi (slika 5). Uporabilismo programski modul Dejanska razdalja – dodelitev (ang. Path Distance Allocation).Rezultat predstavlja hipoteti~no mejo med vasema, ki je {est in pol minut hoda po dejanskih poteh.Tak{na meja se ujema s histori~no rekonstrukcijo (Pleterski 1986, 26–35). Izstopa le nekaj spodnjebode{kihnjiv, ki odlo~no presegajo mejo dodelitve (slika 5). Polje starej{e vasi delno sega v gospodarskozaledje mlaj{e vasi. Kot v zgornjem primeru (slika 4), opazimo, da pribli`no ~etrtina sicer enotnegapolja nove vasi pripada starej{i vasi. Ena izmed mo`nih razlag bi bila, da gre za delitev na podlagi skupnegadela, ki so ga skupaj opravili prebivalci stare in nove vasi pri kr~enju novega polja. Tak{no razlagopotrjuje me{ano lastni{tvo travnikov, ki so bili v tem obdobju skupna last ter kasnej{a delitev polj (Pleterski1986). Na~in delitve skupne zemlje na podlagi vlo`enega dela je bil dokumentiran tudi prinovove{kih zadrugah gorskih plemen ^rne gore in severne Albanije (Novakovi} 2001, 106).Na podlagi teh izsledkov lahko sklepamo tudi o vrsti poljedelstva. To je temeljilo na zelo intenzivnemin visoko specializiranem obdelovanju poljskih povr{in. Isti zaklju~ek potrjujejo arheolo{ke najdbeprimernega poljedelskega orodja (Pleterski 1987) in dru`bena ureditev dela: polja so v zasebni lasti,obdeluje jih ena – lahko raz{irjena – dru`ina (Pleterski 1986). Razporeditev obdelovalnih povr{in v druga~nempoljedelstvu, na primer novove{kih severnoameri{kih su`njelastni{kih planta`ah ri`a, ka`epopolnoma druga~no sliko (Whitley 2003). Z rezultati analize gospodarskega zaledja torej lahko neposrednosklepamo o vrsti gospodarstva.^e na kratko povzamemo. Najstarej{e vasi so bile postavljene v skladu z idealnimi predstavami o prostoru.V tem obdobju so polja od bivali{~ oddaljena 3 do 4 minute hoda po idealnih, oziroma 5 do 6 minutpo dejanskih poteh. Ko pa je bilo zaradi ve~jega {tevila la~nih ust potrebno izkr~iti nova polja, odda-207
Benjamin [tularSlika 5: Vasi Zgornje inSpodnje Bode{~e, ~asovna dostopnost in dodelitev zemlji{~a. Primerjavaz dokumentiranim stanjem (vir: DMV 12,5, november 2005; Register prostorskih enot, avgust 2005,© Geodetska uprava Republike Slovenije).ljena od bivali{~ ve~ kot 6 do 7 minut hoda po idealnih poteh, so si zgodnjesrednjeve{ki Blejci postavilinova bivali{~a, bli`e polju.V mentalnem modelu pokrajine zgodnjesrednjeve{kih Blejcev je pot na polje trajala 3 do 4 minute.6 do 7 minut hoda pa je meja, znotraj katere jim je bilo izkori{~anje polja ekonomsko smiselno.4 SklepV prispevku smo z meritvami na terenu preverili natan~nost nekaterih algoritmov za izra~unavanjestro{kovnih razdalj, ki so v arheolo{ki literaturi ve~inoma uporabljeni za izra~unavanje gospodarskegazaledja. Pri tem smo opazili precej{nja odstopanja. Precej bolj{e rezultate smo dobili z uporabo dejan-208
- Page 158 and 159: Vloga navti~nega vodnika slovenskeg
- Page 160 and 161: KARTIRANJE NORMATIVNEGA ZNANJA:SPOZ
- Page 162 and 163: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 164 and 165: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 166 and 167: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 168 and 169: Kartiranje normativnega znanja: spo
- Page 170 and 171: ANALIZA RANLJIVOSTI PROSTORA KOT IZ
- Page 172 and 173: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 174 and 175: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 176 and 177: Analiza ranljivosti prostora kot iz
- Page 178 and 179: GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT
- Page 180 and 181: Geografski informacijski sistem kot
- Page 182 and 183: Geografski informacijski sistem kot
- Page 184 and 185: Geografski informacijski sistem kot
- Page 186 and 187: Geografski informacijski sistem kot
- Page 188 and 189: Geografski informacijski sistem kot
- Page 190 and 191: UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH
- Page 192 and 193: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 194 and 195: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 196 and 197: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 198 and 199: Uporaba geografskih informacijskih
- Page 200 and 201: ANALIZA GOSPODARSKEGA ZALEDJAV ARHE
- Page 202 and 203: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 204 and 205: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 206 and 207: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 210 and 211: Analiza gospodarskega zaledja v arh
- Page 212 and 213: ISKANJE RIMSKE CESTNE MRE@E V SEVER
- Page 214 and 215: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 216 and 217: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 218 and 219: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 220 and 221: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 222 and 223: Iskanje rimske cestne mre`e v sever
- Page 224 and 225: GIS v Sloveniji 2005-2006, 223-231,
- Page 226 and 227: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 228 and 229: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 230 and 231: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 232 and 233: Uporaba daljinskega zaznavanja za o
- Page 234 and 235: GIS v Sloveniji 2005-2006, 233-241,
- Page 236 and 237: Uporaba GIS v dialektologiji2 Metod
- Page 238 and 239: Uporaba GIS v dialektologijiSlika 2
- Page 240 and 241: Uporaba GIS v dialektologijiDa bi l
- Page 242 and 243: Uporaba GIS v dialektologiji4 Viri
- Page 244 and 245: GIS NA PODRO^JU VARSTVA RASTLINPRED
- Page 246 and 247: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 248 and 249: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 250 and 251: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 252 and 253: GIS na podro~ju varstva rastlin pre
- Page 254 and 255: UPORABA GIS-A PRI RAZMEJEVANJU [KOD
- Page 256 and 257: Uporaba GIS-a pri razmejevanju {kod
Benjamin [tularSlika 5: Vasi Zgornje inSpodnje Bode{~e, ~asovna dostopnost in dodelitev zemlji{~a. Primerjavaz dokumentiranim stanjem (vir: DMV 12,5, november 2005; Register prostorskih enot, avgust 2005,© Geodetska uprava Republike Slovenije).ljena od bivali{~ ve~ kot 6 do 7 minut hoda po idealnih poteh, so si zgodnjesrednjeve{ki Blejci postavilinova bivali{~a, bli`e polju.V mentalnem modelu pokrajine zgodnjesrednjeve{kih Blejcev je pot na polje trajala 3 do 4 minute.6 do 7 minut hoda pa je meja, znotraj katere jim je bilo izkori{~anje polja ekonomsko smiselno.4 SklepV prispevku smo z meritvami na terenu preverili natan~nost nekaterih algoritmov za izra~unavanjestro{kovnih razdalj, ki so v arheolo{ki literaturi ve~inoma uporabljeni za izra~unavanje gospodarskegazaledja. Pri tem smo opazili precej{nja odstopanja. Precej bolj{e rezultate smo dobili z uporabo dejan-208