GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2005–2006

giam2.zrc.sazu.si
from giam2.zrc.sazu.si More from this publisher
13.07.2015 Views

Analiza gospodarskega zaledja v arheologiji krajinnas dejavniki, kot sta utrujenost in mo`nosti oskrbovanja med potjo, ne zanimajo. Kot so pokazali prakti~nipoizkusi, so tudi razlike v spolu, starosti in motivaciji zanemarljive.Kvaliteta podatkov nam omogo~a fenomenolo{ki pristop. Poleg dejanskega stanja v dolo~enem ~asuin prostoru bomo iskali tudi vpogled v mentalni model pokrajine. S tem izrazom opisujemo »globokoponotranjena prepri~anja, podobe in predpostavke o nas samih, o na{em svetu … in o tem, kako se znajdemov njih« (Hutchens 2002, 61; prim. [tular 2005, 88). Gre za udejanjanje povezave ideje in prostora.Polje ima v mentalnem modelu pokrajine vsakega poljedelca poseben pomen. Zaznavanje pokrajineje proces, v katerem posameznik pokrajino kulturno interpretira in kategorizira. Tako ima vsakdosvoj amulet, vsaka vas svoje sveto mesto in vsaka lokalna skupnost svojo sveto goro. [ele v tako nastalemkontekstu so osmi{ljeni obstoje~i naravni dejavniki pokrajine (geomorfologija, kvaliteta prsti …).Mentalne modele pokrajine zgodnjesrednjeve{kih Blejcev bomo prepoznavali v stanju ob nastankunajstarej{ih vasi. Te so bile postavljene v skladu z mentalnim modelom pokrajine (Pleterski 2004),saj ni bilo naravnih in kulturnih ovir.Polje najstarej{ih vasi je dosegljivo v {tirih minutah. Najoddaljenej{i, {est minut in pol, je del poljanekoliko mlaj{ih Zgornjih Gorij. Izmerjeni ~asi hoje po dejanskih poteh so za najstarej{e vasi do 6 minut,v Zgornjih Gorjah 9 minut.Te`njo po bli`ini polja lahko utemeljimo tudi z upo{tevanjem ~asovne dinamike. Spodnje Gorjeso nastale pred drugo polovico 8. stoletja. Vasi Zgornje Gorje, Vi{evnica in Polj{ica so nastale s kolonizacijo(tudi) iz Spodnjih Gorij v drugi polovici 8. stoletja (Pleterski 1986, 128). Do takrat se je prvotnospodnjegorjansko polje skoraj podvojilo. Hoja do zadnjega polja izbranih vasi je okoli leta 800 trajalaod 6 do 7 minut (slika 4).Zlasti izpovedna je primerjava polj Spodnjih Gorij in Vi{evnice, ki se prepletata. Polja obeh so okolileta 800 dosegljiva v 7-ih minutah. To je torej ~as, ki so ga bili zgodnjesrednjeve{ki Blejci {e pripravljenipremagovati pri hoji na polje. Raje, kot da bi si izkr~ili polje 10 minut hoda od Spodnjih Gorij,so postavili novo naselbino, Vi{evnico.Omenjeno pravilo smo preverili {e na primeru vasi Spodnjih Bode{~ in Zgornjih Bode{~, tokratz upo{tevanjem dejanskih poti. To pomeni, da smo karti trenja dodali prepoved pre~kanja poljskih povr-{in. Na ta na~in smo dobili mre`o primarnih (utrjene) in sekundarnih (prehodne a neutrjene) poti.Slednjim smo dodali ute` (1.2). Mre`o poti smo razdelili glede na dostopnost z obeh vasi (slika 5). Uporabilismo programski modul Dejanska razdalja – dodelitev (ang. Path Distance Allocation).Rezultat predstavlja hipoteti~no mejo med vasema, ki je {est in pol minut hoda po dejanskih poteh.Tak{na meja se ujema s histori~no rekonstrukcijo (Pleterski 1986, 26–35). Izstopa le nekaj spodnjebode{kihnjiv, ki odlo~no presegajo mejo dodelitve (slika 5). Polje starej{e vasi delno sega v gospodarskozaledje mlaj{e vasi. Kot v zgornjem primeru (slika 4), opazimo, da pribli`no ~etrtina sicer enotnegapolja nove vasi pripada starej{i vasi. Ena izmed mo`nih razlag bi bila, da gre za delitev na podlagi skupnegadela, ki so ga skupaj opravili prebivalci stare in nove vasi pri kr~enju novega polja. Tak{no razlagopotrjuje me{ano lastni{tvo travnikov, ki so bili v tem obdobju skupna last ter kasnej{a delitev polj (Pleterski1986). Na~in delitve skupne zemlje na podlagi vlo`enega dela je bil dokumentiran tudi prinovove{kih zadrugah gorskih plemen ^rne gore in severne Albanije (Novakovi} 2001, 106).Na podlagi teh izsledkov lahko sklepamo tudi o vrsti poljedelstva. To je temeljilo na zelo intenzivnemin visoko specializiranem obdelovanju poljskih povr{in. Isti zaklju~ek potrjujejo arheolo{ke najdbeprimernega poljedelskega orodja (Pleterski 1987) in dru`bena ureditev dela: polja so v zasebni lasti,obdeluje jih ena – lahko raz{irjena – dru`ina (Pleterski 1986). Razporeditev obdelovalnih povr{in v druga~nempoljedelstvu, na primer novove{kih severnoameri{kih su`njelastni{kih planta`ah ri`a, ka`epopolnoma druga~no sliko (Whitley 2003). Z rezultati analize gospodarskega zaledja torej lahko neposrednosklepamo o vrsti gospodarstva.^e na kratko povzamemo. Najstarej{e vasi so bile postavljene v skladu z idealnimi predstavami o prostoru.V tem obdobju so polja od bivali{~ oddaljena 3 do 4 minute hoda po idealnih, oziroma 5 do 6 minutpo dejanskih poteh. Ko pa je bilo zaradi ve~jega {tevila la~nih ust potrebno izkr~iti nova polja, odda-207

Benjamin [tularSlika 5: Vasi Zgornje inSpodnje Bode{~e, ~asovna dostopnost in dodelitev zemlji{~a. Primerjavaz dokumentiranim stanjem (vir: DMV 12,5, november 2005; Register prostorskih enot, avgust 2005,© Geodetska uprava Republike Slovenije).ljena od bivali{~ ve~ kot 6 do 7 minut hoda po idealnih poteh, so si zgodnjesrednjeve{ki Blejci postavilinova bivali{~a, bli`e polju.V mentalnem modelu pokrajine zgodnjesrednjeve{kih Blejcev je pot na polje trajala 3 do 4 minute.6 do 7 minut hoda pa je meja, znotraj katere jim je bilo izkori{~anje polja ekonomsko smiselno.4 SklepV prispevku smo z meritvami na terenu preverili natan~nost nekaterih algoritmov za izra~unavanjestro{kovnih razdalj, ki so v arheolo{ki literaturi ve~inoma uporabljeni za izra~unavanje gospodarskegazaledja. Pri tem smo opazili precej{nja odstopanja. Precej bolj{e rezultate smo dobili z uporabo dejan-208

Benjamin [tularSlika 5: Vasi Zgornje inSpodnje Bode{~e, ~asovna dostopnost in dodelitev zemlji{~a. Primerjavaz dokumentiranim stanjem (vir: DMV 12,5, november 2005; Register prostorskih enot, avgust 2005,© Geodetska uprava Republike Slovenije).ljena od bivali{~ ve~ kot 6 do 7 minut hoda po idealnih poteh, so si zgodnjesrednjeve{ki Blejci postavilinova bivali{~a, bli`e polju.V mentalnem modelu pokrajine zgodnjesrednjeve{kih Blejcev je pot na polje trajala 3 do 4 minute.6 do 7 minut hoda pa je meja, znotraj katere jim je bilo izkori{~anje polja ekonomsko smiselno.4 SklepV prispevku smo z meritvami na terenu preverili natan~nost nekaterih algoritmov za izra~unavanjestro{kovnih razdalj, ki so v arheolo{ki literaturi ve~inoma uporabljeni za izra~unavanje gospodarskegazaledja. Pri tem smo opazili precej{nja odstopanja. Precej bolj{e rezultate smo dobili z uporabo dejan-208

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!